Proletarec. [volume], October 03, 1916, Page 5, Image 5

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Platforma socialistične stranke za leto 1916.
KAKOR JE BILA SPREJETA NA SPLOŠNEM GLASOVANJU
Socialistična stranka v Ameriki je imela na
splošnem glasovanju platformo. izdelano oil na
rod nega i/vrscvalncga odbora, in glasovanje je
končano.
Platforma stranke je <loktunent. ki ga mora
poznati vsak elan stranke in ki tlaje smer akci
jam v>«eli strankinih organizacij in določa takti
ko in načelno nastopanje vseh onih. ki so izvolje
ni hoilisi v zakonodajne znstopc, bodisi \ javne
nraile kot kamliilati socialistične stranke.
Platform:!, kakor je lnla ilefinitivno spreje
t.i na splošnem :;l;isuvanju, se glasi:
UVOD.
Sreili najpvcejc krize iti najbolj krvavega 1»'
ja vse zgodovine izraža Socialistična stranka v
Ameriki vnovič, «la trdno v/traja na načelih iiiimI
narodnega bratstva, svetovnega miru m imlustri
jalne lieniokrjtcije.
Wlika vojna, ki je potopila toliko civilizacije
i'i uničila življenje iniljouov, je eilen naravnih re
zultatov kapitalističnega produktivnega sistema.
Socialistična stranka kot politični izraz go
spodar kili interesov delavskega razreda poziva
ta razred, naj zavzame določeno stališče glede na
vprašanj«- militarizma in vojne in naj spozna pri
liko, ki mu j.• je >lala velika vojna, da rz.sili razo
ro/ettje in pospeši stvar itidnstrijalue svobode.
Oborožena sila \ rokah vladajočega razre
da služi dvojnemu namenu: Da ščiti in pospešuje
politiko imperializma na zunaj m da šiloma uti
-ava protest delavcev pruti indtistrijalni despoei
ji doma. Imperializem in militarizem *ta vrgla
Kvropo \ t«< > v e t o v ti o vojno. Zemljepisni in indu
strijalni položaj Amerike jo je rešil tega poloma.
Toda beda Kvmpe je bila za vladajoči razred
Amerike prilika <la j« uakupičil ogromne dobi
čke. Posledica t• • 1»;• je pi-cohilica kapitala, ki za
hteva politiko imperializma, da ščiti in pospešuje
zunanje investiciji-, odtod prihaja blaznost mi
litarizma. v katero skuš.i vladajoči razred pogna
ti /a-dinj" ne države na v»e način. .
Delavci v Kvropi so bili nespn-.ol.ni. da lo
s. izogniti vojni, k»-r so že nosili breme militariz.
ina. Delavci v Zedinjenih državah so doslej pro
-.ti te if a bri-meua in imajo priliko, d,t ustanove
politiko delavskega razredu iti program proti
vojn . Oni lahko prisilijo vlado Zedinjenih di
žnv. tla izkrči pot za mednarodno gibanje za ra
zorožeiije m da -e izogm- imperialistični politiki,
ki zahteva osvojitev Mehike ii: bi morala. <"■»• se
izvede, eventualno tudi Zedinjeiic drža ve vre.-i v
svetovno vojno.
I v~k i r.-izre.i Tii<>r:i spoznati. <la tii Uli«
/a pripravljanje proti zunanjemu napadu nič
druz.egn k <i k • • i- plašč / >, namene zunanjega i m | •«*
rializma in doma --ira iudust ri jnlnega iiraii»l\a.
IJazn dni hoj j.- iin-ihtaM.il.'h kakor k a | >i T a 1 i/•-iti
Proletariat vseica s\Wa ima I«* eiicgu sovražnika,
kapitalistični razred. naj ho tioiiia ali pa \ tujini.
• Mkloniti moramo temu sovražniku. >ia hi izročili
njegovim rokam oboroženo silo. bodisi tudi v po
dobi •" Demokratične vojske", kakor •»> storili
• l«-hivi'i \ Xvstraliji in v Švici.
Zato je socialistična stranka nasprotna mi
lit, arist i 111 -11111 pripra v J jati ju. \saki ilovolitvi mož
ali dcnar.ja /a v t. jim ali militarizem. dokler je
kontrola take sile po politični državi v rokah
kapitalisti.'-neva razreda. Sifeialistična stranka
zaupa razrednemu bojtt in noziva delavce v ja
mah in šumah. na železnicah in l.idjali. v tovar
nah in ua polju, naj porabijo svojo gospodarski,
in iiiilustrijalno si!n. odklanjajoči kopanje pre
umira. prevažanje vojakov, dodajanje hrane in
drugih potrebščin za vojaške namene in torej
\zamejo i/ rok vlada jo,''-cim razreda kontrolo oho
rožene sile in gospodarske moči. ki je potrebna
/a zunanje napadanje m /a domači industrijami
despot iz.etn.
Delavski razred mora spoznati, da je mili
tarizem največja nevarnost zoper vse napore /a
pridobitev imliistnjiiliie svobode in mora ne »jI
■ le na strokovno ali politično organizacijo kazati
enotno fronto v hoju zoper vojno pripravljanje
in militarizem.
liivstveno je l.ilo hrepenenje tekmujočih ka
pitalističnih skupin raznih narodov, tla se polnstc
in ilohe poti kontrolo prilike za ilohičkanosne tu
je invi stieije in kupčije, kar je povzročilo vojno,
in isto h re pen e nje goni sedanji organizirani ua
por, ki hoče tej deželi naložiti ugonahljajoče liro
me militarizma. Vojna za trste n>- preneha in me.i
na rodni mir m- iic zavaruje, dokler se ne ninUnic
sti kapitalistični produktivni sistem / iiulustri
jaltio tlemokracijo.
Kakor so odurne strahote obrežnih In .j i šč
starega sveta, jih vendar presegajo ničvretlue po
sledice kapitalističnega sistema celo \ normalnih
časili. Namesto da Iti hila organizirana v ta na
men, tla poskrili vsem članom družbe izobilji- /i
veža. obleke in pristresja in najvišjo dosegljivo
svobodo in kulturo, se industrija v sedanjosti ur
ganizira in vimIi za korist parasitskega razreda.
Vse sile vlade iu v se naše imliist ri jalne sposob
nosti služijo edinemu namenu, tla zagotavljajo
razmeroma malemu razredu kapitalističnih vlaga
teljev največji dobiček, ki se more i/tlačiti i/ tle
la venomer uaraščujučega razreda, katerega c<li
na last so mišice in možgani, ročna iu tliiševna de
lovna moč.
Strašne posledice tega sistema se opažajo
povsod. I)elavci so potlačeni in oropani večine
tega. kar je potrebno za fizično, duševno in um
ralno blaginjo. Letu za letom, uničujejo beda in
industrijske nezgode več življenj, kakor \ se voj i
ske in luornnricc sveta
Da si ohrani privilegije in moč. je \ življen
ske m interesu posedujočega razreda, medtem ko
je v ž i v I jen vk t*ui interesu delavskega razreda, da
se upira zatiranju, da utrdi svoj položaj iu da se
bojuje za varnost življenja in svobode. I/ tega
izvira spor interesov, socialni boj v narodu, ki no
more poznati ne premirja ne kompromisa. Do- ,
Ulfi* poseduje ni kontrolira niiinjšiiui gospodarsko
življenja iiur<Mln, mora hiti večina zasužnjena,
lift la mora obstojali poleg razdražljivc razkošno
sti in l>oj v uaroilu mora razsajati.
Socialistična stranka ima namen. da napravi
kraj t ••m razmeram / reorganizacijo iisi r« >< I n»-vr:»
življenja m.i | 11 ;i k i socializma. Socializem noče
odpraviti privatum lastnine. temveč jo hhm'-iio raz
širiti. Mi verujemo, <In lii moralo vsako človeško
hit je imet i v s** reči, ki jih more rahiti za svojo ko
risi. za ohogalitcv svojega lastnega življenja, ne
■ la In se povzročila škoda ali nalagalo lireme dru
gemu človeškemu liitjn. Socializem priznava pri
vatim last in individualno ravnanje z vsemi reč
mi. / oroiljem. z gospodarskimi procesi in funk
cijami. ki so 11 u I i v ii 1 uiti isi ieiii po svojem značaju,
in zahtc\a kolektivno lasi. demokrati-uo koit11<•
10 in upravo \ s>-li onih reči. ki sn socialne ali ko
lektivisti.-iie po svojem značaju.
Mislimo. <In ne more ta dežela uživati sreče
in prosperiti'te iloma in vz.ilrž.a\ati trajnega mi
ru z • I ru <;i tu i narodi, <|okler inouopolizira kapita
listična oligarhija njeno uuliistrijaliio liouastvu.
Vtem kakor \ vsakem ilrugcm Itoju s.- morajo
\>e poseluie, iz časovnega položaja izhajajoče na
loge, naj so ilomače ali zunanje, podvreči višjemu
siiotru, potrebi take reorganizacije, našega na
rodnega / vljenja. !<i vzanu zemljo. jame. šume,
železnice, dela vilice, tovarne, v se za naš fizični
olistanck potn-lnic reči iz krempljev industrijskih
iu r>iančuili kotz:;rj< v in jih izroči varno in traj
no v roke ljudstva.
Alo In ljudje lahko svobodno delali tla lii
zadostili svojim željam. lic Ki moglo hiti v tej de
želi nikdar revščine alt neprostovoljne nezapo
slenosti. Toda l.jndjt v tej deželi niso svoliodni.
da 1 • i ii i ••■_»! i delati za zailos.-eii je svojih želja Ve
liku idiisirijniiio preh.valstvo more le tedii.j de
lati. m di kapitalistični razred, ki poseduje in
dustrije, da bo lahko t d<>hičkom pri .dajal nje
gi v* produkt«-. 1'otrehe niil.jonov so podvržene
pohlepnosti mili ira števila. Položaj je po lohen
piramidi, ki h.-iaueiia ua svoje u vrlin. 1'ogosto
iiiii se piramida prekucne, pa nastane industrijska
depresija. 1'ak polom je Itil I--t.; 1 "»7 I p hi I • i -
11 kapitalistični lastniki imeli Miljo, da In se u
naiv iii, bi se liila industrija v enem dnevu lahko
oživela Toda kapitalistični lastniki ui uajo ni
i.diir v.iljf • i.1 In >li n |mii. Njili pohlepnost je
I »r v •». j m .r •• 111 pridejo potrebe I.i>idstva. pridejo
sploh h.i /.ill«« M- kupčija izza industrijah
II • ■ i.riz.e !. I'.miT. ni lunula liitm o/.ivcti Mr. Tafi
ji* liil izvoljen. da I>i napravil dobre tmla v
štirih I« till iiii t«, ni posrečilo Mr Wilson je
bii izvoljen. <la napravil dobre ease. toda v
•tirih '.'till m i tu i i p.i-r< i'.!.i Mr V\ ilson j
liil izvoljen. ila m i ju a\ i dohrc čase, imla Vsi ukre
pi. ki .till j.- zagovarjal, niso imoli najmanjšega
vpliva ii.i indiistH jo. Kvmpska \«• .j»»a .if prinesla
\ tu deželo ogromna iiai'u -ila /.t vojne potn-hii ,
.ii' in .)«• ustvarila ilnltu prosperitetc za manjšino
/.a IjiHlske množice je tu |»> prilika, ila mor«' Iriln
delati / i s*i In življenji <ar .ii prospcriteta am
pak sii/i-nst \ .• Z oziiom ii.i haharijo sedanje iijt
cioiialnc .ii I nu n i-t rjn-ijf. ila je njen, vila j popol
iiuiiia uveljavljeni politični program prinesel
množicam prosperitcto, upo/..r.iamo ra izjavo
zveznega zdrav-.t vc "ga ura<la. ila je S'KI »lolar
jev najnižji dohodek, k i.l.v.iiovati druži
tin l'i/i.-n •_*.! propadanja vslcd nezadostnih žv
ljcii»l;ih pogojev. ila |>a več kakor polovica delav
skih družin lie zasluži toliko, ila dobiva -koraj
tritjiii.. manj KiiM'r ."»0(1 dolarjev na ieto, in il.i
ilohl»a ' Ha iziut <1 ilvaiiajstill družin manj kakor
:',i:o ilolarjev na h-to.
Kapitalistični ra/.reil trmli /•• miioiro let.
• I.l hi ohreint'llii to deželo / večjo Vojsko ill Vt'e
jo iiio:-tiarii'i>. I\» večji \ojski hropeni, da hi dr/al
delavski ra/ieil /.eiliti••>nili držav v podložuosti.
I'i. večji niornai iški koprni, ila zavaruje tuje in
vesticije ameriških kapitalistov in ila podpre a
iiieriiko diploiiui'-ijo \ njenem i a porn, da pridobi
tnji true /a ameriške kapitaliste. Kvropsko vftj
no, '.vi je zmanjšala in trajno zmanjšuje oihlal.i'
no možnost evropskega napada na Zedinjcne lt
zave. vendar izrabljajo kapitalisti in brezvestni
politii'-ar.ji /a pretvezo, ila širijo strah po deželi, z
namenom da hi dosegli velike vojaške instituci
je. Tako •■pripravljanji-'" dol/iino. da je napačno
v načelu, nepotrebno po svojem značaju in nevar
no zaradi svoje militaristietie tendenee.
Zagovarja mo pa tisti način socialnega pri
pravljanja. ki se izraza v boljših domovih, v bolj
ših telesih iu holjših duhovili, in je enako pro
du!:! izobilja, kakor po're ha učinkovite ohraaihc
\ -slučaju vojne.
Socialistična stranka vzdržuje svojo ncizpre
mi-iiljivo »tališče o vzrokih moderne vojne in da
je edino kooperativni značaj .socializma sposoben,
da koin-a vojne, tem da odpravi vzroke Vendar
izjavljamo, da se tudi v sedanjem kapitalističnem
redu lahko i/v ršc ukrepi za zavarovanje miru. in
\ t a namen zahtev amo
Ukrepi za v:ir.stvo miru
1 I >.i se takoj odpravijo vsi zakoni in vse do.
volitve za povečanje vojaških in mornariških sil
/.••d-njenih držav
Da se odvzame predsedniku moč, da more
zavesti narod v položaj, z kalnega ni drugega
izioda kakor vojna. Nihče, naj ho njegov uradni
poh-.'ij 1'olikorkoh visok, lic sine imeti moči. da
milic';' vprašanje miru ali vo.iue z.a narod, ki šte
je s 11. nrijoiiov I tat i enemu možu tako moč, ni ne
il-mokratičuo ne varno Poslej izvršuje predsed
n: t.il.o mi e, ko določa zunanjo politiko naroda
11* t način mi tog diplomat u-iiega obravnavanja z.
dregnili narodi Zatorej zahtevamo da se izroči
moč za določanje zunanje politike in diploniatič
iii razprave kongresu in da se izvršuje javno, na
• i'u pa prdrži pravic. da vsak čas lahko z re
tere.ilom naloži kongresu izpii-membo njegove
zunanje politike.
H. Da !i«' napovedo ali /anm Zedinjetie (Ir/.u
vi- noben«' vojn«' hrt*/. splošnega glus«ivauja vs«'ga
ljudstva, izv/.einši namen. da v odbije inva/.ija.
-t. Da se takoj odpravi Monro«- doktrina, ki
je tako no varna, da priznavajo celo njeni zago
voru i k i, da obsega morda edino vojno nevarnost
/a nas .Monro«- doktrina je imela začetkoma na
men zavarovati mir Xe<linjeiiih držav. Masi s«- je
ta doktrina i/|>reinenila. da j«- i/, zaščite postala
»rož.nja. jo vendar kapitalistični razred zagovar
ja, k«-r l»i naši v«-!iki kapitalisti radi dosegli, da
lii bila južna in e<-ntralna Amerika njih privatno
■-•-/i rvirano t r/Išče. Zagovarjamo pospeševanje
socialot-ga. indiistrijalnega in političkega prija
teljstva /. \ s.-m i narodi zapadne zeinljske polo
vic«-, da s«' tako približamo svetovni zvezi naro
dov. nasprotujemo pit Monroe doktrini, ker jem
Ije i/ naših rok mir Amerik«* in ga izroča varstvu
voakejtit naroda, ki l>i hotel napasti suverenost
kat«*r«'gak<di naroda nn /apadn.
Naj se nemudoma prizna neodvisnost Ki
Irpinskih otokov, ker zahteva to pravičnost na
pram Kilipiiieem in n. prani nam samim. Kilipin
• i imajo pravice do avtonomne vlad«-; mi ima
mo pravi la se osvobodimo potrebe stavbe in
vz'irž.ev'anja mnogoštevilnih dreadnoughtov za
njili obrambo v slučaju vojne,
• i Vlada Zedinjeiiih držav naj skliče kon
gie* vseh nevtralnih narodov, da posreduje med
vojskujočimi s.- silami in skuša ustanoviti ta
kojšen ni trajen mir l>rez vojnih odškodnin in
br«-z. nasilnih teritorialnih aneksij. utemeljen na
olivezni in prisilni mednarodni pogodbi, ki naj
poskrbi za skupno ta/oroženje na suhem in na
morju 'er za mednaroden kongres, ki naj ima
mo,', da izrav a vse spore med narodi in ki naj
/airotovi svoIhxIo in enakopravnost vsem zatira
li n n; rodom in plemenom
Delovni program.
Kot Splošna Si.ilstva /a okrepčatlj«- delavske
ga razreda \ njegovem boju za dosego svojega
ronenejia eiija. kooperativne človeške družbe, in
/it ojaeanje njegove odporu«' sile proti kapitali
t -mmu zatiranju priporočano sledeči program,
ki vež«* nas in naše i/vo|jne uradnik«'.
Politične zahteve.
1 Neprikra.jšana n i-naka volilna pravica za
moškf in ži-t:sk«'.
J Takojšnje n\ • Ijavijftijf takozvauegu "Su
san I'.. Anthouv . 1111«• 11 • 111 n • n 1; i v konstituciji
Židinje ih držav . da m* zagotovi /ciiskaiii volilna
pravica po«l enakimi poboji kakor moškim.
I velj.vanje n n i1 * ia t i \ »• referenduma, nd
l' ,!!'•. in |»r< jn1i«-i»;i 'astopMva v narodni iri
lokalni upravi.
I odpravi n;,.i senat in pravica predspd
!•!>•• •••_•.i vi'a.
"> I'. ! • • i n i k in |ioilpr<'M<inik naj se volita
■ in.;t,m uiasovatijcm naroda.
• • odpravi na.i šolanja omejitev ametidi
r.nja ii-Mvi. tako .1,- lahko sklepa večina vnlil
ecv V deželi 11 i; I \ 11 •' iZpl'ell i'lihe.
7 Skliče iiiij m' k i > n 1 n • i ja /.a revizijo usta
ve /l' i| 'I 'l-mli držav.
odpravi naj i katero si je prilastilo
najvišji- si nI i>i'-i' Ze<iii.jenih držav, da nadzoruj«*
ustavnost ki-ncn-siii-tia zakoiiodajstv«. Nacional
ni zakoni naj s«- odpravljajo If s kongresnim ak
tom ..h pa s splošnim glasovanjem vsega naroda.
Takoj naj se odpravi moč sodišč, da izda
j.i jo iist;< vijatija povelja.
I ■'. Vsi su i 111 k i nri sodiši-ih /••din jenih držav
i ,;j »•• volijo na kratek rok.
II 1'ravovarstv«» naj bo prosto.
12. Vpelje naj ni> volilna pravica in zastop
stvo v kongresu v distriktu Columbia in demo
kratična oldika mniiii-ipaliic vlade za lokalne za
dev. .
1:! I >eiiiokratična vlada naj se razširi na vsi
teritorije /edinjenih držav.
H. Zaščiti naj se svoboda tiska, govora m
zborovanja.
1 ."i 1'nvišajo naj se ohroki sedatijega dohod
ninskega davka in korporai-ijskejra davka. raz
širi nuj se davek na dcdsčine. stopnjevati po
\ rednost i imetja in po Idi/njem ali oddaljenem
sorodstvu, dohodki teh davkov naj se porabijo
/a soeiali/iraiije industriji'.
Iti 1'ninimžc naj se sredstva splošne i/.obraz
Im zlasti strokovne izidirazbc. 1'rad za izobraz
Imi naj si- izpretiieni v vladen oddelek.
17. I'veljavijo naj se midaljni ukrepi za var
it v o zdravstva in ustanovi naj »e neodvisen
zdravstveni oddelek.
I v u-lpravi naj si- monopolna lastnina pa
tentov m nadotiiiMi > kolektivno lastnino; iz
najditeljem na.i si- daje dir«'kttia nagrada v obli
ki pretiti j a I i deležev
Kolektivna lastnina.
1 Kolektivna lastnina in demokrat ična upra
va železnic, hrz.ojava in telefona, ekspresne slu/
lic. parolirodnili črt iu vseli drugih socialnih na
činov transporta in prometa ter vseh olisežnitt iu
ditstrij.
'J. Kre/ohdavi'ii.i nahava v->«*li žitnih elevator
'••v. klavni«-, trgovskih skladišč in družili razpe
ecvalnih naprav "d strani občin, držav ali /.vez
ni' vlade, da se reši farmar posredovainiškega o
■ liranja iu da znižajo si datlje v isoki' ccnc živil.
! Ka/širjanje javne posesti vštevši jame.
kamnolome, oljnate vite, šume in vodne sile.
I Ohranitev in odpiranje naravnih virov /a
rabo in korist vsem ljudstva:
a. Z znanstvenim pop i/.dovanjetu in var
stvom lesa:
b. / napajanjem >uhe iu osuševanjem moč
v il ne /"t ilje .
e. Z nabiranjem tekuče vode in izrablja
nj«m v odnili sil.
d. S tem, da se ustavi sedanje zapravljivo
obdelovanji* sveta in izrabljanje jam in oljnatih
v iniv;
e. 7. razvojem eest in vodnih poti.
't. Kolektivna last sveta, kjerkoli je izved
ljivo; kjer je luka last m-izvcdlji va, naj se a pro
j»r i i ra po <•*»»» it v i lftin-^a dohodka vsega sveta,
pridr/a vaiu-^a za spekulaeije in izkoriščanj«'.
ti Vso denarno veljavo naj izdaja vlada /.»•
• i i it j<-n i li držav in ta naj tio zakonito plačilo za
vs»> davke in nakladi- in /.i <kl|»lj»«-t»\anje javnih
in privatnih dolgov. Yla<la naj posoja okrajem
in občinam denar na bomb- /a iioininalm* obresti,
<la morejo prevzemati ali ustanavljati javne na
prave, nakupovati in vzdrževati pota in eeste in
javne šole <lii 2"» odstotkov ustanovljene vred
nosti takih okrajev ali občin. Taki hiuuli se mo
rajo izplavati v dvajsetih enakih letnih olu-okili.
in za ta namen o>l vlade izilnua vrednost se mo
ra uničevati postopno, kakor je dolg odplače
van. Vse banke hi bančne institueije naj bodo
hiši vlade /edinjenih držav ali posameznih držav
7. Vlada naj podpira brezposb-ne /_ razširja
njem vseh koristnih javnih del. Vse osohe. zapo
slene pri takih <bdih. naj najema neposredno vla
da ob delovniku. ki ne preseda osem ur in oh
plači, ki ne pade izpilil običajne linijske. Vlada
naj tudi ustanovi posredovalni lela : posodi naj
državam in občinam brezobrestna posojila za iz
vršitev javnih del, denarno naj podpira bre/po
i si-lnostne sklade unij in družili delavskih orga
nizacij, in stori naj v okvirju svoje oblasti take
korake, ki preprečijo razširjanje delavski- bede,
povzrneenp oil slabega gospodarstva kapitalistič
nega razreda.
Industrijalne zahteve.
Zaščita človeških virov. /lasii življenja in
blaginje delavcev in njih družili:
1. S skrajšanjem delavnika \ razmerju /
. naraščajočo produktivnostjo strujrv:
2. Z zaščito svobode političnih in gospodar
i skill organizacij in njih ili'hivanja :
:{. Z zagotovitvijo počitka /a vsakega delav
<*n. ki no sum- /našali manj kakor poblruu dan na
teden.
4. Z uspešiijejšini nad/orstv«nii «1**1jivni«*. to
varn m jam :
•">. S prepovedjo zaposlovanja otrok ispod o
seinnajst |«»t ;
♦i S prepovedjo meddržavnega prometa za
produkte otroškega dela in vseh nenadzorovanih
| tovarn in jam.
7. Z določit v i jo minimalnih plač.
*. Z odnravo itfieielne dobrodelnosti in nad
! omostilvijo /. brezplačnim sistemom starostnih
pokojnin, s splošnim sistemom državnega zavaro
' vanja za vse njem- člane proti nez.aposleuosti in
; invalidnosti in s sistemom ohligatoričncga z.ava
i rova ti ja <le!av.*>-v • I strani de|odaje»»v. ne da hi
| morali prvi plačevati. ter zavarovanja /a slučaj
i poklicnih hol«/ni. nezgod in smrti.
Z uvedho materinskih penzij
Riidimpeštatiski "A/ Ksi" poroča sledečo
/sodho: "Andras N'airv. držav ni uradnik v Sege
dinu j« padel «lnr 11. av-rn-ta na tla v >voj> pi
i sarni. Veza vestnega so zopet spravili k življenju
njegovi prijatelji, i ladnik j« ves v joku izja
vil, da je padel od lakote na tla, kajti on, njegova
žena hi štirje otroei že nekaj dni ni,so ničesar
jedli. Dela 17 ur na dan in znsluži 1">'» kron na
mesec, toda komaj je to za stanarino in najnuj
nejše potrehe. Najstarejši otrok je let star, naj
mlajši osem mesecev. Denarja niso imeli že dva
tedna in tri dni družina ničasa ni jedla."
t 'lov ek eita posamezno tako epizodo, in zona
g: oldije. Kn lak slučaj. Ali koliko tisoč je tnalih
uradnikov in delavcev, ki zasduž.ijo tudi le po loti
kron na mesec in imajo tudi ženo in otroke, in
morajo tudi drasjo plačevati stanovanje, in tudi
ne morejo kupovati mesa po šest do sedem kron
in fižola po 1.20 kron! Kdor l>i /hiral vse trage
dije posameznikov v sedanjem času, jih ne hi
mogel napisati, ker hi prej od groze znorel ali pa
umrl.
liusko ministers! v o za informiranje javnosti
namerava na prihodnjem zasedanju predložiti
dumi predlogo da '»i sr> npeljala splošna prisilj
na izohrazha v vsej Rusiji. Zastopniki duhov
niških krogov temu deloma nasprotujejo. Za
htevajo namreč, da hi se del tistega denarja, ki
se namerava porabiti za tako prisilno izohraže
nje. dal v roke cerkvenih oblasti, ki hi (totem
lahko v/držav svoje šole.
Tudi to je posledica vojne. Za rusko vlado
velja, da v t epe jo bat in«* marsikaj v glavo, /a kar
je bila pamet sama prelena. farjem in hotel iz
obraženega ljudstva, ker je slutil, da ne hi mo
gel več dolgo tako lire/obzirno ravnali kakor
doslej. Ali v led te I" nI t urn«' zaostalosti manjka
sedaj ruski armadi na \ seli koncih in krajih čast
nikov in podčastnikov To je kri/ Ne i/ lju
be/ni do izra/be torej, ampak i/, proklcte potre
be je postala prijateljica omike Da hi pa popi
radi dobili denar in šole v svoje kremplje, ni nič
čudnega in nič novega, in tudi ni le pri pravo
slavnih tako.
Najzanesljivejše sredstvo,
da pridobite
VOLILCE
ZA SOCIALISTIČNO STRANKO.
je to, da pridobite "Proletarcu" naročnike. Kdor
bo redno čital ' Proletarca ", bo moral spoznati,
da zeli sam sebi hudo, če t'lasujc pri volitvah
dm«*ače kakor
SOCIALISTIČNO.
>11W
111 1