OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 10, 1916, Image 1

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1916-10-10/ed-1/seq-1/

What is OCR?


Thumbnail for

* *•( m kerIMl dalav
•fcatf* Itufoivt. Dalav
oi m opr»vli«nl do
k«r produclra)o
Thl» paper I« devoted
to the Intereete of IK*
w*rkln| cUm. Work
•n ar* entitled to tli
»h»l th«y produce.
Kui.r«'. *- ihoiiiI mui aiat<»r, I>.■ e. iwr >i tli. vf-i «ffi •
»t tt.icafo *11 unu«r thr Actufi '.-nm.of y»f N 3rd J/»?V
Office 4008 V 31. Sir . Ch.cigo,
ŠTEV. (NO.) 474.
"l>elavci vseh dežela, združite se!" <<iyu»u
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 10. OKTOBRA, (OCTOBER) 1916.
Posledice kapitalistične kupčije.
PAZITE* |
nt iitvllko * »kltptlti
ki ee naha|a poleg vt
*•»» naslov«. prilepil*.
ne«a apodal ali
na ovitku. Ako (475)
le številka . .
l«dn| vam a prihodnfe
številko našega llata po
teče naročnina. Prosi
mo, ponovita |a tak«).
LETO (VOL.) XI.
Strela .)«• udarila. Vž.pala je m požar m- je
ni/širil, kakršnega cš svet m |iu/iiiil. Vsi gasilci
. obeh strnili oceana na ne umrejo pogasiti
INilcg stoji filister; obraz mu je spač.n, ust
nice so nabrane na ji»U. groza ca trese in ves zlie
• »;»»t Vprašuje Ka.i se je Zgodilo Kako /a božjo
voljo je to mogoče
Odgovarjajo mil: Vojna je
On se pa le krt in/i in iliti in vprašuje Kako
je to lilOgilče?
Kes ni 11 je nerazumljiv o ling pomapaj! ' H»
v>aki slavnostni politični priliki si. mu /.upostav
ljali krmarji, katere je postavil na državno bar
ko, ila pre v si- iluliro. <>n naj se le briga /a svoje
kupčije. naj podpira vlado in ji da, kar potrebu
je .da ho iiinpla, držati "neumne mase v pokmšči
ni, pa naj jim zaupa.
le j, boljših mož. nisi mogel izbrati." mu
pravijo. "Ti si miren državljan, ljubiš red in mir.
ker je to najboljše /a tvoje kupčije. in mi !i va
rujemo red in mir. l>oma varujemo red za to
smo ustanovili policijo, žaiidarmerijo. sodišča, je
če in kasarne. Zunaj varujemo mir. /a to imamo
diplomate, generale. katione, ladje In mi smo
taki vcleamni. da snio znali napraviti po vsem
svetu svoji deželi same prijatelj.-. / vsemi ivi
mo v miru, ljubi filister. zato ki r im: - nas."
V vsakem "prestolnein govoru ji cesar ali
kralj slavnostno naplašal da je v najboljših od
i.o.šajili / vsem svetom. V vsakem * • ;spnzeju""
je zunanji minister ali kaucelar al; kakor se je že
imenoval, zagotavljal, da so med njegovo vlado
in vsemi drtipimi vladami najprijaznejše raz
mere.
Sevfla je prihajal vedno za takim civilnim
ministrom kakšen vojaški minisi. ■ ki je pravil,
• la se miru najbolje podi. •••• sedi na bajonetih.
Kačutial je. koliko kationov ima prijatelj na des
ni in koliko bark ima prijatelj na levi in je zatrje
val. da bo prijateljstvo najbolj varno. .-•• se |io
množe kationi in barke, in dobil je vse. kar je
zahteval. Alir ni motel liili med brezštevilnimi
topov in havbicami in možnarji tako z.igoiovljcti
kakor med anpelji v nebesih.
lit vendar j«- naenkrat udarila strelu, polnil
ec k je hipoma s svojo oijčno vejico odi'rfotal. in
ves kontinent je pogorišče, vse reke s.i krvave in
v»n polja si? pokopališča.
Kako je to vendar mogoče 1 Kako ic mopoec '
Filister se je liri pa I zti svoje kupčije in veselo
si je mel rok«', kadar so plezale dividemle na
vz.por in vi se množili drapocctii kupoic-ki. Kup
čija je življenje! to je bilo lljegoVo veslo lil
zaradi kupčije je ljubil mir.
I'a ni mislil, pa ni vedel, da pripravljajo b.iš
njegove kupčije največji nemir, n.jhujšn ne
vihto, najproznejše klanje.
Kj, on je ku|>eeval. Ampak tudi drugi s.i ho
teli kupeevati. Trgovci. apeiiti so izpodrivali
drup drupepa, tekmovali s priliznjenimi beseda
mi. kadar so vsiljevali svoje blago. in s strupeni
mi, kadar »o povorili oknnkurcntovein blagu. 'bi
je vedel, kako st. prepirajo v malem. |>a je prezrl,
da rastejo in s,- množe ti mali prepir: in da pride
dan. ko se ne bo več zanašati na ap ntov jezik in
na lepoto hlapu, 'bi •• vedci da pl: - a jo barei
ce daleč po morju do tujih, neznanih bregov ve
<lcl jr <1.1 ■>!! ii; ' ■ '.nI i;- ti / i t ,
j in .t • • k I •«. •'•«> *<• aitip i i» j." • tic*
j k'> \ sanjah in vs.- i. i..m i.M'isk* . - k sl\ 11 v/ s
, mu ✓.<U-1 •• !<• nekakšne para«le njegov«* «|t*/< l«>, lie
1 kakšno ra/kn/ov.Mij«* nj> n« \ • i v •
l-'j. Ijnlii t i list«-!', : \ ■ ,i <!•;•• • • i:
s.-1 in k rati-k ] •• »vrl 1. K'ar i >-š . i. m«
ker s ic zir«•«Iili». kai- si i.
.\ 'ii|ia k 11 is*.-!- • . • - s
• Ih» razumel. «la j«' l»ila rvrn|'-!>;i vojn jms • i -.
j kapitalistii'-iii'!.'a t. k •n.--- • •• j■ • • N-a ..piv.i
■ sti«>ii«>ira sistema, iiei/.<>iri1imi kakor sneir p'« /.inii
in Iniiloiirnii« ;.<• na! u i'i!i» - ,
jema ■/.• jr! . \ -i m v ... ■ .j
. • ri !. •.:i j ima avstrijski r.-sar zoppr
■.-'..i i imp /oper knj/i'rja.
•i n !•?'•: mlsruvura. k«T nikoli
II« \ |l!M»il I >t a v
1» • i p Iti' '<lisiri. Kajti ka
• ' \ m • ',i ; |Mi/at*. yiv /:i njihovo ko/o. In
/ • umu , <li'lavci ra/umi'ti. kaj s.i vojni* ni kaj
i.i« I iskati morajo ivsnii-o / /ilra
r. t ■ si',! strsknn ra/mnoiii.
\i ■ v- ini• l;i kapitalistn'-na koiikiiroiica
ii" < •" >ri-.lst\a \v.\ ila lii bila rošila
«»,|pr;ui!i kuiiknn-niM' |>a k a pit ;i I i -
n , .-i . ii.iiii: /ra^la k.'l'.or ko/a •> '<■
Tisi si kapitalističnsi konkurenca, ki je po
vzriifila vojno med evropskimi deželami, lahko
povzroči so veliko večji po/ar. Konkurenca ni
le no'ii Anglijo in Nemčijo. S le strani in z one
strsini oeeana si t h< 1 i odjedajo kupčije in profile.
In |>o se<lanji vojni si ,iili bodo odjedali še veliko
•»olj kakor prej. Kajti Amerika je neznansko
ohogsitcla in s svojim bogastvom stopa v prvo
vrsto na svetovnem trjMi.
Ni res, <ln lii hilsi vojna med Ameriko in kak
šno ilr/sivno kombinacijo onstran Atlantika ali
1'acifika nemogoča. Tinli /.si sedanjo vojno so
pravili, da j«- nemogoča in zato so liili tako krva
vo presenečeni. O nemo/iiostili ni doliro govo
riti v sedanjih časih.
Ampak kapitalistična pr«p;iredness ne pre
preči spopada.
Na trotovih tleh rastejo koprive, na drugih
k;i k i iis i \'a kapitalističnih tleli uspeva vojna.
Nova. še večja pro/a. ki hi /adela tudi ame
riški proletariat, se prepreči le tedaj, če se pre
prečijo oziroma odpravijo v/roki. 1'roti vojni je
resnično le tisti, kdor je proti kapitalizmu.
Delavstvo mora ojačati svoj hoj proti kapita
lističnemu sistemu. Delavstvo mora strniti svoje
\]•>!•• \ svoji. \ socialistični stranki. Delavstvo
m mora ustvariti moč, da lelebne kapitalizem oh
tla iu v slovi z delavci vseli narodov vzame bo
dočnost \ svoje roke. Tedaj ho vojne konec.
Dcklamaci.jc proti vojni in pesmi o miru so
lahko lepe, ampak brezplodne so. Porušite kapi
talizem. pa jih treba ne ho Kajti tedaj pride
brez fraz mir med mrode.
Vojna je nsi evropskih bojiščih. Vojna je na
morju, vojna je v zraku.
Ali vojna je tinli tam. kjer je preplašeni,
kratkovidni filister ne vidi.
Vojna je povsod, kjer kapitalizem preži na
profile, ksiterili ni brez krvavih žrtev. In žrtve ka
pitalizma plačuje tinli tukaj delavsko ljudstvo.
Vojna je med delom iu kapitalom.
Tudi tukaj se javljajo pridigarji medenih
besed in priporočajo mir. In poveličavajo slogo.
A mir j«- nemogoč in sloga je nemogoča.
Kiijti kapitalizem izkorii«'« delo. Dokler ob
stoji. mora izkoriščali. Kakor mora korenina se
sati sokove i/, zemlje, tako mora kapitalizem se
sati svoje dobičke iz delavskega ljudstva. Ce jih
na i/.sesa. pogine.
Delavstvo prenaša izkoriščanje, ali prenašati
gsi more le du gotove meje. Niti osel ne more no
siti Kremena, ki sejrsi preko njegovih moči.
Izkoriščanje ne more ssiuio :.ehi postaviti ine
j.: Torej morsijo delavci, kadar ne gre več, gle
dali. da mu napravijo jez.
Moj je neizogiben
In ta hoj je krvav, kakor tisti v evropskih
klavnicah . . .
Kadi hi imeli mir. Vsi nam trsi priporočajo
in delavci si j»a sami ele. Toda kako ga doseči?
Porušite kapitalizem. I'ničite izkoriščanje,
iu boja med delom in kapitalom ho konec.
To je vsa modrost Dol s kapitalizmom!
Konec kapitaliV.uia napravi kraj vojnam na
vsej črti. Socializem ustanovi mir v narodu in
lin >1 narodi.
Kniiico.sk i patriotieni listi so so zaoeli precej
intenziviio l>aviii z usodo Avstrije. Odkjfff kaže
ofenziva zaveznikov nekaj uspeha, je za nekatel
fp /Wnalistc ž| prihito, tla so A vstriiji razpad«'.
In tako kakor tepe porjn lahko p<> papirju, sestav
lja jo tudi (I lik o novo Kvropo.
Franeozi mi temperamentni ljudje < >|>t i mi
je v njihovi natiiri tako kakor hitru sklepa«
nje. To ho veasi prijetne lastnosti: nekoliko manj
prijetno je to. da s.- z njimi rada ■ 11*»i > i površnost.
Kazmere po tujih deželah sn jim veeiii-.itta prav
malo znaltc in '*•' zamenjavajo (fjrode. jih zarimi
t'v.i 11 i. • ;:a Itol tlavat. \ekaj ■ .1 so i pl i ja
telji Slovanov . ampak to jih ni 11 i• - ovir.ilo. da sn
Ippillacijo ('eliov. ki je prišli: oh priliki ne|§| te
lov adsko slavtiosti \ I'ari/, tlfl vdušeno pozdravili
kot Madjarc. <> avstrijskih razmerah so ved
no imeli nekakšno nejasno pojmo, o posamoznih
plemenih \ tej državi s.i vedeli /elt# malo, o neka
terih sploh tiifl A ko je elovok v Parizu povedal,
da je Slovonoe, so «ja donelo irlodfili, in hi jim
hil pravil, da živi ta narod oh Črnini morju, t>i mu
hili prav tako verjeli, kakor ee hi t»i I dejal, da jo
doma iz Sirije.
Vojna je nekoliko p<BBnožila 1'raneosko ireo
i?iafietio in etnološko /nanje, ali nilieo ne moro
pričakovati, da hi bilo to kaj posobinl temeljito.
1,0 ker je Avstrija z Nemčijo sovražnica Francije,
>1 je treha zanjo nekoliko zanimati; ifl "zanima"
s« Francoz, vodno rad. Zato hi hil pa vendar zelo
>aeudeii, ako Iti slišal, da so Slovenei vznemirjeni
zaradi italijanskih zahtev in da dežela oh So-"-i, v
kateri se bojujejo Cadornove rote, ni italijanska.
I.e mahi je ljudi na Francoskem, ki hi na
tančneje poznali avstrijske 111 jugoslovanske raz
mere; in tisti, ki ji!i nekoliko poznajii in izmed
katerih so nekateri tudi p »i vrli po naših krajih.
mi žal eno tram ki naoioir^isti 1 :i i" pri svo
jih rojakih posebne veljave.
Tako ><• ii i .•! t• I * . '
binai ij^ O vojnih |m .-I .! i,-i h. ,
tvorim h m " iuikmIiuIi uiviliivah /elo povr»n«». W
K It'll I- lij| tO j i III 111 pi I: list, , \ • A. ■ . . i
v žtiriiiili.stii'tiih I'lankili iia /I'-ali mi>fraii
Coskftffa iiilfodn in t n il m izr. i j.
»k«' vlatlcl Oi'h*:. i iiinj^i I .
prav tako itH'li■»•• • i kakor i.,. \ - . I
(Ivoina jr Ic to, 11 a (ii IVaini i. ra«l;< • •
Al/sfly jo in I.oiviio, t • . I. I \ ■
ia<li oslalirli : ji
l»a if Avstrija la/ >ij". .. .. »
trill list ill. Toila IH- I ran ■»: . . . ,
I'llsl« ol ICi.lel 111- l/..ja\ffi 111 s s,-! V 1.-I
>.(• nil pznai-il |j»k «• i I j < iof o\o p i v., v , , t ti
Z0\I'/llik® ampulI«• i J lii.l.
krr gok»/rac /m ■. : i! mm • i. !.i
pirira Italija ua Hi-«inj« s.m . i
/I'P'l.ja. Rflbiimiji | .1 .if,.-.' \ ,
llillro 111 < flu in in -ii i. 11 .
nosti. iii mil .'••• . . 111 ij <. - •nan i-. l * i .1 |< \
mo mi'W) il.i him I;.. 'i- oil Anv j< 111 I ' 1 1
; M M Ip i ~ 110 |H.L'"|| tin. 1 i "I .11 • ;ji ; 1 I I.-in- . -•
jtl(Hpl«>vni*»ki'K II/.-". .1. ,.aj i|" i iajo II...
O A VSt 1 II Splllll III " . .' . - , I
ji' pa splosmi >1 1 \
Mi 111 m ko 11 min • ■ i 1 1 i ro1 ;
Ill faktorji, jc pa «'wsopisj«> |«>im l»o|j zsiovorno.
Kar piši jo iic'v.iit'i 1 I ; 1, \ 1 ! ju
kakor s\Bo p 1 • • jo » \ • M • 1
jim jl to kalllpr ra '"•!• ' :• in ai pi • •• ' • I .
■faro, je tal-i., kakor <1; hi liilo >< 11 • ■ ^: 1 .10.
Tu pni a m si- • .; .1 ji •mi : • ii I i
still rn'-i. ki nO znanim npi 111 -••••n »l.-i ! .1 <>•
mill. V I I'll i'*l mik ill w* sestavlja nova K v ropa pr.iv
tako, kakor si nlivii -n-a 1 lak.i --a
-n-r-iia, ko rilajo takr r -i. 1 a 111 • ~!i.1 >». 1I.1 . /• 1
I nalistii'-ot* kombinacij«- /.v sv«Ma r«'>m«'a.
1 »ti i k ;t rji. taki, ki imajo previ'i*
• -'i* i. i i it k i. »i jih jr natiira obdarila s
i j", i'.i slišijo travo rasti, M-stav
■ i.\ i*>>|■ - taku h'unolio, kakor da mi
■ i i »si.: ni-.. <li naprosin in pooblastili. da
h. j i.|ira\ i j«» t<> iialiijfo /lilije. Na v se t<* koiubina*
• >• m •: l>.l > tri'l|| ni«"* o/i rat i, ker se t u< I i tisti.
mir. i| bod«i ozirali nanje. Ta
li klanj«* morali) končal i in ImmIo
' ••• -11 ii'i*š«>tarit i, bodo zastopniki vsa
• 'I. h. I<a i>i mogli najbolje obvaro«
•M' • voj**j»ii \ladj|i'M**«*(fa razreda in *vo
> .i i s«* bodo kakor na sejiitu, ain
• i \ :c. !iai'o«l||T. Ii-iiiv.v /a kapitali
• : M.ist i«* 11< ivori>?i
!' ii.i miIi pariških listin torej ni za
• t ih>.-a. ila i>i nas poučilo, kako se
.i . ■ i: ■ i, in-, nit nil evropski zemljevid, ampak
p. ii.n kako t-/ko je zastupnikii bnrž
\ p. , i -• i :«i<š«"*t* nepristratiosti in praviennlji.
1» -ti /i* slišimo pesem. • la se bojujejo za
\ 111 !s. >\iilioilo narodov. Ves ta «"*as nismo si
• ii .t«.,;- opazili, kar bi potrtlilo ta namen.
\ •• . 1 .st. i pfipoviHlovaiije. in sieif slišimo
i i <! o \ a 11 j • • H"i».ive<'* • >|| ljudi, ki nimajo
n< Im .i.i<_»«i\ ■•rno»t i.
\ i,i . k .. j. res. 11 a h«i>"'jo svolmffli narodov
i i i| •* m. ••• ,i" naroili seilaj za to klati, tedaj l«i
h i lt.it • vol'nilo vseli narodov.
'/• io i.•;>i» In bilo «'.• bi in>|f vlade r«*s ta na
in* i I ■ di .iZfja m* bi bilo 1r«*bn. kakor da 1 »i
!•. . • •_■!. 'm !>o\i ia!' t«i si* pravi. da hi to
|io\. .iali 1.1 eitiwi, pa tudi tak«! h\sno. da ii pi
In n • • \ • • i i«• t i. s splošnimi fra/.nmi so seve
da i dovl.i L'ovoril«* o t>• m ! ampak s takimi 1'ra
in' da premotili nihee ra/Utl iie^BawBll
in doraslih otrok Tisti hip, ko bi vse vlade jas
i i '. n.i m / /adoslniini zagotovili pov«*ibib', «la
i- Im. j. j«• /.. svobodo narodov, bi moral l»iti pne
\m- vi > j in* v Kvropi kon«|ij. Kajti tedaj hi imele vso
vlade 1'iiak cilj. in •'•«• hočejo vse skupaj ono, l>i bi
lo pač več kot Mazilu, ila bi se še nmlalje teple.
Vojna sama j«* najboljši upkaz, «la se lažejo,
<"*e kaj /inejo o svolwHi. In sicer so lažejo vse.
Nenuija m- laže. ki zatira Poljake, Dance, nlza
ške Francoze. Avstrija s.- laž«', ki zatira približno
t lica t naroilovj Rusija se laže, ki zatira celo vrsto
liaroilov x K v ropi in Aziji, Anglija se lažej ki za
tira Iree, Indc, Kiripčane in še nekatere druge.
Franciji se laže. ki zatira narode v kolonijah, in
one poti svojim "protektorntom" Vse si- lažejo.
V sukaj |»i bila imela sto prilik, tla bi bila sama za
čela s podeljevanjem svojfitde, ee In ji res kaj bilo
za sviffloilo. Kdor pa drži s\oje narode za golta
ii«-«- in .pli davi, naj nikar ne pri«*uktij«a da mu
bom verjel, če pripoveduje, da prinese meni svo
bodo.
N"a Franeoskein so pa nekat«'W žurnalisli ta
ko naivni, da res verjamejo, da gnl vladam v se
• I j 111 j i vojni /a svobodo. Ker sAda Avstrija med
narodne j««-«-. ,i>- razpad Avstrije v njihovih kom
binacijah.
(Jotovo se mora vpoštevati možnost takega
razpada. In če so izvrši no, pa adijo Avstrija!
Tisti dan. ko je ne bo več, se H pokazalo, da ni
bilo raznn dinastije in birokracije pravzaprav ni
kogar. U i bi jo bil sploli potreboval in marsikdo se
bo 'iieuiljl kako je Mogel mislili, da ne more svet
obstajat i brez A v • t rije.
Ampak člfio na h« •bffji ni mapo še nikjer, da
je Avstrija res že razbita. In še enkrat se *po
mnimo: Nobena vla«|l. prav noln-nn ni izrekla, da
je smrt Avstrije \ njenem programu .lugoalovan
s!<i in češki odbori v Londonu prirejajo včasi sho
de m irovotf o koncil Avstrije. Topotam pride
kakšen Angle/ na tak shod in izreče kakšno be
sedo h simpatijah do Cehov, Srbov, ali Slovanov
' Konec na drugi strani.)

xml | txt