CE SI RES SOCIALIST!
liil si imil mii<mi tovariši in slišal m im to.
ko m /aklical / močnim glasom:'
• la/. pa » in socialist!
>r«i 1 i'i ti verjeli, ker praviš sam, <la »i. To
da kiln ve. če se m- motiš* Mnogo je ljudi. ki im<
poznajo sami m*lic: nič ni bolj človeško kakor
/mota \a tisoči- in tisoče jili je. ki trdijo. «la so
krist jani, |>a niso; kajti kar verujejo, so vražo in
praznoverje, kar molijo, je malikovanjc. kar delu
jo. je |>ri Mopaiijt' krščanskega nauka.
l'o\ej mi torej, zakaj si socialist?
i rp< I si. premišljeval in se učil. Spoiual m.
• la koristijo sedanje družabne u roil lic samo posa
iiuvnikom. ne pa celi družin in vsem njenim čla
nom \" l»c.li si iskal pomoči in rešitve, a nikjer
je nisi našel, pa \ cš /a! a j, < I a je beda neločljivo
/drn ena s kapitalističnim gospodarstvoiu in z
njcguvimi napravami. Prepričan si. da ni rešitve
luv/ socializma . . .
Ni tivlia. "la Im mi ga ra/kladal . verjamem,
dii poznaš njegov nauk Toda dejal si: rešitve ni
brc/ socializma 1'otrpi pa zdaj nekoliko, prija
telj. pa mi povej
Iviko pa inislis. ila /.maga socializem 1
Z:i k,i j < • \ cs m če si prepričan, da ni rešitve
1»i < - njega, teda j mora biti pač tvoja želja, da
zmagi in srci da zmaga prej ko mogoče. Saj
eliš rešitvi selii ;i 11 pa vsaj svojim otrokom. Kako
. i i "l o j pride rešitev, kako naj zmaga sociali
zem '
/akoar. po katerih moraš živeti, delajo kon
gresi ;i legislature I'kazuje mestni ali občinski
svet. čc zj»riši.š proti kateremukoli zakonu ti 1 i pu
če te obdolži*. da m /jrrošil. prideš pred
•Iiisiio je t«»r<*.j, .da hodo zakoni taki, kakršni hmlo
z.iikouodajni zhori. sodišča |>a liodo i alula in va
rnvilla laki- zakoni-, kakršni lunin veljali pn skic
pili ml triu' in tvojih lovariš«*\ izvoljenih zlminv.
Praviš, ila -»i socialist. Torej moraš vedeti,
ila m" v vseli zakonodajnih zlmrili bojujejo ra/lir
m gospodarski interesi. Znano ti je. ila ne mori'
/i\ krst zastopati dveh, ti-«»li razredov. Spoznal si
lažnivost politike. ki pravi ,da zastopa ves na
rod". Tvoj pogled j«> jast'ii, pa veš. ila s«' mori*
kapitalistom pomagati I«- na račun delavstva. ila
mi visoki' carinc. visoki ilavki. ki jih zahtevajo
kapitalisti, škodljivi n vin ilni ljudstvu. Torej si
popolnoma prepričan, ila potrchuješ v kongresu
poslancev, ki n«' l^i m 111 zastopali "vsejra naroda",
marveč tvoj ilelavski mzred l/računati »i znaš.
ila limio državni. mestu: in zvezni zbori iz • I •• I • • \ 11
t«• l»i koristni- zakolu- in pripravljali pot socializ
mu takrat, kadar lunin \ njih delavske. socialistic
m- večine
Vse to * is m pri vsakih volilvali žel iS i/ dua
siva, ila lu zmasrali soi ialističui kaiuliilatje.
Toila, prijatelj kaj pnmair.t tvoja želja.'
I'o vej mi rajši Kaj si doslej Moril. ila l»i m- izpul
H i lu ' < 'e ini na tu vprašanje lahko tako odgovoriš,
ila si ne boš inoifi I niči-sar očitati, tol.ij. m- le te
daj lahko praviš, da si res socialist.
l'ri \ siiki volit \ i jrlasiiješ za socialist ičnejfa
kandidata. To se razuiin . .'-e hi liilu drugače,
tedaj se misliti in- hi sinel. da m socialist A ti. je
premalo, zakaj samo tvoj ^las ne more premagati
nasprotniških glasov I'a praviš, da tttili agi
tiraš. Seveda. tudi to mora vsak socialist. Žal. <la
je premnogo Miilruituv. ki se ne zavedajo te dolž
nosti. Ampak tri«'j. o agitaciji >• morava i it- k < >11 -
ko pomeniti.
Ki r si socialist, je gotovo tvoja zelja. <la In
Inli i 111 j > i • • j \ si delavci tvoji sodnici, v*j sociali
sti. I'a razmisli nekoliko: Ali se ti zdi mogoče, da
lii prišli kar sami o«l sebe *1" socialističnega spo
znanja ' Saj veš, da ji- treba /c precej znanja, pri -
den človek ra/.umc sociidi/em in preden ra/nme.
da lire/ socializma ni rešitve /.a delavstvo. Odkod
pa naj dolu« to prcpotrcbiio /nanje tisti tvoji ne
šteti tovariši, ki še tekajo /a kapitalističnimi
strankami ali pa se ne brigajo sploh /a politiko
ter ne ra/iimcjo, da mečejo sami seli i polena pod
noge ' Kdo naj jili pouči, kdo naj jim poka/i • «i
• loka/e resnico''
\!i sj /c kdaj resno razmišljal tu reč
K.ijpada pridobiti moramo v se delavec, i i
s., .ia.ies v sled ne/nanja in hrezhri/.uosti še naši
nasprotniki. morajo > časom postati naši sodrugi.
< ■ m prej, tem bolje. 1'risle IhmIo /opet volitve,
in kaj bo tedaj pomagalo, agitirati pri n.jih. če lic
bodo /i- prej tako pouči ni. da pojdejo i/ prepriča
nja glasovat socialistično.'
Ti pa praviš, da ti iti mogoče. podučevati
nasprotnika tako, da i »i um spravil ves socializem
v glavo in v spec Verjamem ti in ra/iimem. I'a
tega ne zahteva nihče Ampak razmisli še neko
liki' S kakšnimi sredstvi poučuje in prepričuje
socialistična stranka ' Kmalu mi poveš. S s|n.
di, s predavanji, s tiskom.
I)..liro. \ii s.ltorovi.ti jih. i knjižicami in kuji
Kami ter ■> časopisi ra/laiM MN-ialna demokracij*
nauk socializma. ya |MijuMniji* in dokazuje; ti<k<>
razkriva delavstvu namene nasprotniškili strank,
delovanje socialističiu- strank«-. Treba j«1 zahaja
ti na socialistične /lore, čituti. in sicer paz.no rila
ti socialistične k 11 j i «.»«• in časopise. pa primerjati,
kar si- tam sliši in čita. /. i/.knšnjami življenja : t<
• I a.) spozna človek, kaj Je sociali/.cm in postane so
j eialist.
/ala.i pa povej, prijatelj Ali ti vest ne očita,
ti.i nisi izpolnjeval svoje dolžnosti. katero lii si
moral nalagati sani Telo, prijatelj, je potrebno.
<la s'' pomnoži število socialistov. Ali *i storil,
kar je liilo mogoče. <la I• i J• 11 res pviiuio/.il njili šle
vilo Ali si na vsai\ shod skušal dovesti nekoliko
še iinlif'Teiitnili tovariši \ ' Ali si razširjal ilelav
ski tisk. knji/iec in časopisi ; ,\ii nisi morila eelo
sam iiicil tistimi, ki nimajo noliene^u strankine
i!a časopis;
I * i ii is| i : Kako inj zma^a soeiali/.ciii. če lio
• I o vsi delavci tako ravnodušni /.a agitacijo ka
kor ii ' I'remisli to in potem povej, če si po pravi
ei tiik socialist, kakor trdiš. «I h »i In če spoznaš,
ila si se motil doslej, tedaj pojdi pa i/polnjilj s\ o
jo dolžnost Ajiitiraj /a svojo organizacijo, /a
>vojo stranko, za njeno časopisje in tiskopisje
sploh In • ••■ l>oš tako ravnal, se lioš po pravici
laliko imenoval socialista. In če Imdo tako rav .
nali vsi. tedaj lio socializem zmagal nad krivično
silo ,n in. pravica zavladala na svetu
I Vid I tol-ej lil |/.po|lijllj sVojo dolžnost
ETIKA IN SOCIALIZEM.
K• 1 >• iše«> \ >.<•(*ia11xmii edino li' vprašanje
.!<•!. zaslužka in <»oiii ur lir pa delavnika, mu
m . i • ,i ti prizna praviee piviska vat i, kaj je ilo
.h i ir stikati pii virih »Movoškega ravnanja
h • r-K« volj«*. Toda naj »e to /tli marsikomu
••t.m •. vi-,je resnica. da materijalizem. «kI
uovi'i < ■ i!'ii>iiz»-in ni pno vprašanje soeiali/uia.
it\•• •><■:•• rezultat soeialistienepa razmišljanja
h r.i i^»n\ anja. Prvotno vprašanje soeializma
je sorodno onemu utilitaristične etike v najple
hm .i*. •- > 1: k i Kako dosežemo najvišjo srečo
Moveštva
>|"-/.iianj< ila no gospodarske razmere
Patra .i Iv.iieri se dviga Vsa stavi.a socialnega
.vije i;i m •! M*«laiije ooeialtie ure<H>e ne more
»In • ii< >lu/ijo splošni sreei. tenivee jo o
vir;,ji in .;:iieisjejo. poraja zahtevo, tla se mora
jo prrili i: ust <"• 11 i gospodarske razmere in tako na
pravit podlaga. na kateri si človeštvo lahko se
ni. - a\ o popolnejši sreče. l'o tem spoznanju
s.- !i>t, sne.alizeiu s\uje naloge: Priboriti dela\
» h :,!>,• m> 11 ii ho lahko uresničilo nov - eia
len reil.
\ /• i.: s i u si.eiaiizma te t^ik.i etika plod 1*»
jejfll »'"asa in njegovih razmer. Kar se je včeraj
sniatr.t • z;i dol»ro je danes lahko zlo — in naro
• t- K 1;.! urni« zgodovina ila je zato neštete prime
re. V očeh starih Rimljanov s.» bili Slovani etič
110 matije vredni, ker je pri njih elan družine
• kratle1' iiii je obdaroval gosta: Slovanom, ki
t.ikra' s. iiisii |>nziia!i privatne lastnine, se j<* pa
/.•It'll! poVselll II.1I.IVM" 111 |i|i|\ lllf/lllk
v /»*1 «1 f! skupne lastnim-. <la ,i< poeastil uosta.
Ktika sedanjega <*ivili/.ii .uii i:a \vet.v sliMtot-a
na krši-ati«! \ h. liisdja 111 h 11 !*. Vendar sodohnn »"ti
kit dnvuljuj«' in c.-Iu slav: vojno. ki je nrciiiii/ica
mi inuritev I sinrtitev •'■]«>v»-k.i \ dvolioju je po
inii«'iij 11 "viteških" krojrov \ nekaterih slueajih
nujna /ahte va rasti Krasti i«- ue.'astin i/ral>it
gospodarsk Ivisiiost >:i ..iiiaMie^a ljudstva in
nakupieiti sadove n.jeiros.-na • i« la v svojih Ida
vrajnali. je I• p.• in j•..\i»ir!i i/koriš.'•••valoa
\* dolu. k'< je /siknil i<«/.v<'|rt priznan \
k« ni podroeju. ii- iiiin-iijt*. da sloni eiika 11« vpe
11 ill. iM'^prt'iiK'iiljtvih /.ak'Miili snovno Kakor \ »e.
tak<> menja 111 ra/vija tudi .'tika 1 •• se umak
nr NiM-ial i/.inii • i si 11 j 1 gospodarski 111 1 s« i 1, t red.
nuna na stil ti tudi etieiia pra/liina, Katero pa ta
k«'j i/.pol II i no\a etika
Vprašanji j- I« • je . i«. v.»1.1 ia/ o»ov, Iraniti
si-ilaujii m ovirati nov« etiko. Nasprotniki Socii
li/.iusi trdijo. tla I11 stirializeni pahnil družbo in
eloveka \ 1»ir.i> f. v katerih i/yine \ »»■ kar je etie
iieua ill moralnega Nasprotniki si \ ta namen
i/hirajo i/med uiiioi;..«"tevilnih »tirnih teorij t;
st<. ki najbolj slu/i njih /••Ijaiu, pa nislijo da je
tedaj vso opravljeno. Toda dokler ni sredstva, «
ka'erim '»i tnoirlu avtoritativno i/;>oi|l>it: \ sako
nasprotno mnenji o vprašanjih etike. vi» tudi
itl>s<v|lia diišiviiosti s,(,'i;di/iiiii \ 'raku in se suie
le ^uiati iti za taktike:: pripoiuo' "k v '»»J i koti
i servativeev /opei; socializem. ki nima ve«" je >r«-il
tniNti. kakor trditev katoličana, ila pntciliijc ••<li
im resnico in <ln «n \-i n >■ k a f • >1 i<"-3t 11 i proklcti.
Sedanj«« etiko l>i rails utira nil i. ker Iti ra<li "l>
valovali se«lanje «lriizalint» razmero. Socializem
l>n In" «- spremeniti »iiciiiliii red. pre«|v«»em njejf a
gospodarsko podlago in pr« pušča mirile duše iio
• 1<»•'•»•nih razvoju »ove «-ti«'-»i«* zakone. ki vzklijejo
i/. |n»iiraiiih tal. Vsekakor pa ima socializem
pravii-<» izreči prepričanje. • la pospeši njegova
ii:*ti/lia tudi razvoj »*tiU«*. ila pi ine>,- s m
ln^i liniji«« »lik««, kaknr >*.*• lat i j«i. Da š«de *««
cializem napta\ i p«»«II.»^r««. na kateri l««> morda mo
U' a enotna etika Sedaj iiiiaino toliko različnih
ii««>raittih zakonov. kolikor družabnih razredov in
o- \ vsakem razredu ra/lietu variacije in uiaitsc.
I »a so iiii/ori o ilolirem in :'!«■ u odvisni o«l materi
.ta Iti ill razmer življenja, je doksizano si tudi pri
's'-oji-ni s«. navadim lunterijalnim ciljem in imi'«« -
l«am. Kapitalistična drnžlia j«- ustvarila tatove
po poklicu, katerim s.- z.li njili rokodelstvo po
vs«ni enako / vsakim ilriii:iiii Na n«>ki anket je
s\«»j«'-as poročal policijski funkcnVIiar. d« s«- |«r«>
s t it nt ke večinoma iiič ne zavedajo ni/kot n««si i
svoje ol»rti. A špekulant. .<i izundj«- miljoiie i/
siromašnih ljudi in jih mor«la do zadnjega vinar
ja po/ene v veter, je prepričan. da j«- imel sinolo,
n«- pa. «lii je delal krivico.
Najboljši iloka/ /a odvisnost etike o«l social
! uili. pr«'«lvsem gospodarskih razmer, pa daje ve
likiinsk«! protislovje meil veljavno t«-««r«-1 i«* no in
i med dejansko praktično etiko. I'«« im«>tiu j«- mo
1 riil.i :ia»-ya • ii»;i Krščanska. a ni gn krščan»ki jja
i 11 t .■. ki ''i krščanska družlia tcjrtnla in
! /ataj« .v lii krščanska teorij«« .i>- «-• k «• t i <• 11 ii . »M
»• i-i »« t«-m ii s\c?u. ne zliiraj zakladov; ki .iili /to
i.iii in Ii. kapitalist i<*nu družita hlepi |m u/.it -
Uii ii: krščanska «•!•: ki \ .sama /.l>ira zaklade, ki so
ml tejra »veta' l.juld sVojcua lili/njcjra ka
k<>r samt-ua >«in- . jo T •• 111 •- l.i 11 i nan!; krščanstva .
• ■koristiti s. pri svojem lili/.njetii. kolikor le mu
le. ji \ • i 1111 :< t« /a kapitalistične špekulacijo in
skoraj ii-i/iijjilnii /n k nil \ našem družabnem živ
I je«ju.
' i In« • viii-imIi/i-iii »plemeniti liospodarsk«*
razmere. torej jfotovo. ila morajo s tem pre
•!rnj»;<.• i tudi •tn-ni nazori in zakoni A če ni
sploh jiiiviit 11 ■ 11 irnv.irit, i. iluliri in »iaio etiki. je
i vsekakor in/misclno trditi. '1st je etika socializmi
| slališa ml »edaujc ' i i »t i • \ i • je. da pride šele s so
<-ia!ist ičnim družabnim '•• i<>iu etična teorija v mi
iflasjt / ••lično prakso < •• lio človeku obstanek
tako /a!*otovljen. tla ifa uolieu slučaj ne bo III<»IT<• I
prisiliti ;:;i tatvino. tedaj lio lahko veljalo, <la
krasti iti lo m zlo. i <■ in vsakdo lahko živel o«l
svojega deia s«' m \s;iko izkoriščanje lili/njega
lahko stiirmali/.iralo In •••• izginejo ekonomični
l>o\n ii /., vojne i I narodi, tedaj ne '»o /nkon
\- uiiija.i" samo /apisau. temveč bo dosegel tu
• 11 praKtično veljavo V socializmu je kal nove o
'ikc. -ti ia socialistične družlic lic bo nazadova
nje teiiive.- tapredek Socialistični človek bo na
v »al; i ni i*: n boljši č|ovck od sedanjega. že zato.
k-r m \ Hoijšili razmerah sam lahko boljši.
TOT'RBSJSA. VOVEST.
Spis«! Podlinibarski.
Nekaj. iili u«*kaj! .1 iitri. morda še doj
• in1, / rs zilaj lie morem. Oprosti! 1.«
K<> I UK" .
I'rii- iiin razburjen jr prišel nu konec kozol
«-.i Zmi^lil ni (.•, 11,*t mora doina <I«»!• trkati. pr«-«l
ii«« imi p»i«lej li»r«-t, in š»* nevoljni bodo nanj.
Is * ■ i« 'i |ioskit%il spati izven hiše. Olj pole
I' i.-'. ■ p I'lncah je ležal najrajši nad konjuš
«i" ... si nu in prijetim >«■ mn je zdelo poslušati.
• prrili:«« i jo spam-c zati>nil oei. fantovske pes
ni /nI«««: ••n.jc studeiioa kraj hleva, ptii-je oebljn
iij« /.i phiNi-. ii v strehi in v meji na<! studencem
Vrasi je /\e -« i raz-jrnil suknjo po tratini pred hi
«• t«".'« i in ch-ilal \ nirjroleee zvezde. Pa zdaj s«> i
ii*•«• i •'•«• mrzle m jfirka postelja se dobro prileže I
t<• 11■ < i. Ali l.ako priti v hišo* V tem je zn^le- |
• lal )•••«I k. /«»l<*e\ im plašr-eiu vozieek. na katerem j
In.tel | I jat i < 'ijazovee drugi dan v Dom- ,
/ale |»« «l«-iiar /.a kite, ker bil j«1 prokupee za to I
l«l.-i«_'o. Nii vozioku j« liil otep slame pripravljen j
/.a vdalo in koš sena. Tonetu se je vse t«j zdelo |
kak«.i il.iv /a post««lju. In sklenil je prenočiti
na taki postelji. Zadosti smel se mu je zdel po
skus. spi«i: |>o<I •milini nebom, in iiaš zato ga je
mikal. Za oilej-i si je prinesel iz hleva koc.
I '. It. LMlil je vozieek ii«i kotiee kozolca has
tamkaj h««t«'l prenoeiti. kjer vrag preobrne«
s\o.|«' k"/olee In jutri ho bahjeverniin kmetom
I ii v i I. kako je njioliioei prirngovilil sani bmlir
k njemu m mu pogledal pod brk. Ker je bil <»n
• ii |>«»t nagnjen, vise«' proti Smoletu, je i/.luvil
i/ iin.!«• Hi kanni« in jih treni kolesom podlo
žil 1'oteiu je /rahljal po dolgem po vozu otep
slame Urrr ' noeiii h 1 a• I ga j«* izpreletel. ko
je s|ek« i slik ii jo. pa ujunaeil se je. Zlezel je
na \«». napravil si v zglavje, pokril aa > teovni
k« .11 i«i rut««. Sebe je pokril s koeem in'povrh
.• s se! t • ii ii . l'o«lložil si je sklenjeni roki pod irla
t v o in poln lepili misli je gledal > sinji neheški
sv«'(l S««, kmalu j«- - kril roki pod odejo, katero
je pritisnil bliže k nosii. Navdala 711 je dobro
• I« 11.1 «»«irkota prijet neje se n«' entita ne sultan
ne šah \ svojih mehkih pernieah.
Prevzela ua j«- prva dreiiiota. a boriti se je
liiur.da še s hladom, ki mu je vel v obraz. 1'ri
teRiiil bi si bil lahko suknjo, ki je ležala pole«
•ga. toda /.aspali še 11: 11 • ■ T • •! \aj leze dremota
.i nj. on i m«* So zaspati nocoj. Tako lone misli
>o in 11 /a«lolii!i* jio glavi. <l.i -i' nru jih škmla zdi.
ko bi pngreznilo \ mrakov ill prvega -pane«
Obrazi i/ Smoletove ifostilne N(> mil vstali piv.I
duševnim očesom in obrazek •*iia,_'!<*<Iiu* Rcz.ikc
»i* jt- nerazločno spojil njegov.i mislijo. Kaj
liltt pove jutri' Z.I.I,, *s. mil ,|i*. .1, ."liti v s.'In
srebrn potok ljubezni >lo pri jat fl.i n-> mladih let .
in ta potok I .'•<•, točo, 11-.** iti - -in v breziue jno
morje ljubezni do vsi*»,i člo\esi\,i l.i splavale
so njegove mi-like. p.-siiiSkr mi<di \ in.>rje vesolj
iiosti. Tain sm >,■ nekoliko /.a mot ill*, pa kako In
si* Tii.ii ti.- \ takem prost ranem labirintu' Da,
on Ijulu vs» človeštvo. on ).■ Iti I \s.*k«l.ir priprav
ljt*ii objeti vesoljno i"*lov»*štv.i k svoj.'iiui srcu, tu
. I i bo rat-11 Devsii In rad pomagal in kri l>i prelil
/a doiiMivino' (»j. k" In l>ilo neka j tiso.'- takšnih
ne. toliko jih ni put roba* ko In liilo tisoč ta
kih z \ so silo svojo duše I j n I »»•«"■ ili mladeničov. po
mag'*ito hi liilo domovini' I >;i ko lo Iti I i ta
ko p.i/rt \ ovalu ' I >. i -1 /. lo Ijii'.iino svojega uda
degai junaka, vomlar moralno i*osiii«*i na ljubo po
vedati. da on do danes >.• ničesar ni žrtvoval /a
nikogar, razen roditeljev /rtov >o tudi nihče ni
zahteval od njega.
Razburjenost >o vra j.1 polastila na spanji* in
bilo misliti l.egol j.- postrani, dvignil glavo in jo
oprl na komolci*. Ogromnemu oceanu podohoii,
sc razprostira nad njim tiohoskh.n. liloboka to
uia so skriva po zemeljskih kotih, hloda svetloba
si lijo / nebeškega svoda Zvezd" brl>* na iiiom,
kakor bi na pol razsvetljenem baletnem pi izuriš
čil plesalo legijon ang' . ono luč \ i. I i v vasi
Za ono lučjo biva n.jeuov.: ljuba, za onimi zvezda
mi se kuje njegova sreča Kako razkošje diha
iz zemlje, prebudit sc s.. \,. zimskega spanja! Duh
prvega cvetja mu udarja v nos. u.i drevju poka
mlado popjo. semintHiii so jo razv ilo ,že kilavo
stnnltano porjiče, z.godnji tniirin žene svoj enako
merni čirčir v mehki travi. ptiček ovrei nekje v
moji tožilo in pretrgano In zdi so mladeniču, da
ga o.l vseli strani vabi stvaritev k uživanju, da
on ume pomen te stvaritve. <la ve ceniti veličast
no prirodo. da njemu ni ostal nerazumen pesnik,
ki jo znal eeniti rse. kar nudi mlado življenje
lelike noge. lehko sree! je jel recitirali
<l,i si- temu pesniku, kar s«- tiče poznanja samega
sehe in vesoljnosti. že sam približuje
I'gasnila je lu<"- v Smoletovi podstrešni '»•»In
Tone j** položil trudno glavo na vzglavje, naredil
kri/, hote«"- >e posloviti oil luirnili misli. 1'retegnil
j*- -uknjo na glavo. Podgana je zacvilila \ kozol
•• : Nekaj kovinskega je zadelo ob kolo in cveiik
i:ilo Kaj vrat;... «li res namrkaj meče iletiar
iz ko/olea, ali k<lo" Dvignil j«- «r 1 ji\«• izpod suk
nje kakor želva i/.pod svojega okostja. Strmeč
v temo, je zapazil, da sv nekaj črnega plazi oko
li domače hiše. Ka i bi to I • i I • > Ali gredo oče
v hlev. ali rokomavli stika okoli poslopja
m gleda, kaj l»i ugrabil, ali res izkušnjavet- seje
ilciiar. kakor verujejo kmetje"
Tone je /vesti« gledal, ali nič pravega ni iiio
•_'«•) razbrati. I•«» postavi in po hoji je uuanil.
>ia to oee niso. 1'rikazen je pogledala za hiš<>.
k i«-r je ležal knp desek in druge lesene šare. <«/i
rala se po dvorišču in hlevu, kakor bi iskala ne
česa. 1'utem je stopila k eoplji pod piistrešno
okno. za katerim je ležala Cijazovčeva Lenka
, 1'rikazen je lahno zakašljala, a ne kakor od pi
lila jenja. in Tone je spoznal, da tu hoče fant v
vas k Lenki in da hi rad dohil lestvo Ker tem
ni neznanec zarad indostatki' lestve n. mogel j>ri
ti bliže do svojega posvetuega raja, je poskusil
> tistimi kolikor toliko vezanimi besedami, ki se
\ tiabroveu imenujejo ' fantovske litanije". pri
vabiti dekle k oknu Ali spiš al kar tako
le/is - al s,- name kaj jc/.is S temi krilatimi
besedami je temni um/ šepetaj** ogovoril ljubo
Lenko in Tone je precej po govoru spoznal, da
to govori mladi An/.ič
"Slog ni slab", je d« ju I ali mislil Tone. ki
je začni včasi \ sebi poklie ust roii milega kritika.
! l)ikeij,i je narodna Takoj i/ prvih vrstic se
vidi, da pride na dan nekaj, nekaj, nekaj. Da
In le tako neznosno ne liiual na same glilgole l'a
nas je učil nekdo, da sta alkohol in nikotin na
veke zatrla vir dobre narodne pesmi' '
Anžič je gledal \ okno. pri -akujoe. Kakšen
učinek je napravil njegov ogovor. Lenkino okno
se m ganilo m modelni trubadur j> iznova napel
zvonko žil*'. Slaje n*- grguka \ spomladanski
*ian golob golobiei, nego je žgolel Anžie, miloluio
gledaje n zparlo okno. Njegovo sree j«- spi«,
valo v morje ljubezenskih želja. No, kakor bi
prileteli hudourni oblaki na jasno nebo. se je
oniraeilo duševno obzorje njegovo, pa j>- udaril
na drugo si runo. ker je videl, da prilizovanje nič
ti« izda. ' s.- ii- Im.š oglasila. ><• ne boš nikdar
omo/.i !a . septa! Tone so jo /Hv/CI ol» takem
urohijaiM vii • Bom tako /.avpil da »e lio dom
rti/ril saiim t ."sta d ilea 1"» ostala, ki Imin || II.i
m j i hvala
Vi/ jfji !" je d«*jiil Tiiiii' «>l> laki grožnji.
Ta An/ie je irorjaea pomazaiia / medom: naj
I »rt-j udiihne, j mit o 111 da ohli/ati. i/|»rva požugu.
poti- h potolaži in poho/.a Nekateri kritiki so
takMii Irpljenja treiia ž njimi. 1'ri Smoletu
p.i il<iai. da premišljuje o prav* i h. O slove
i" i • 111 Talejranu T r« 1 •• živntopisei. da je tunel s erno
nakano v srcu kazati odsev svetosti lia lien. Tak
s«-!i lisjak !
In / ickako win seiiost jo je /a klical trulia
dur \ /.ipito okii" Kom tako zatikal, da se In.
ulov /asiika! I)alje /.<• ve<- ni mogel
/aoii ik, ).• /emlja m se silno zazibala Anžie s«
je prijel /,i ee>pljo. na smrt/ Med je stal pole;;
nje. jrnsraje >e. kakor <la plese in mu smrt od
plesa v.i In snee si /. njim dom in krov in vc>
s\ct l asje sn mil stali pokoiieu. Se predli" je
nioj»cl i-.: 'tirati, kaj to pomeni, se mu je /.uprašil
Kos ometa n.i glavo in ifa omotil. Nikdar še ni
i/molil tai»o hitro oeenaša. kakor -r j«- v si- to pi.
godilo.
Halje prihodnjič.
l.aiii >" i/vo/.ili /a 14"» itiiljonov dolarjev i'-e\
I je v i/ Zeduijenili držav. pred vojno le /.a oil mi
Ijoiio* ,ll«'j. /akaj s.- d niže čevlji \ Ameriki '
I >i •! I. M a ene«, ki m' je pred kratkim vrnil
i/ Kvroju . iijiisiije razmere na Poljskem m * <<ali
eiji tako. 11 ;i prekašajo vs;tko strahoto V Varšavi
in |>u velikih mestih sjiluh stoji vsak dan na sto
tisi.. I j 11 d i \ v 1st ali. da In d"liili koš.ek kruha ali
krožnik pia/ue juho Ljudje umirajo ua '-est; o<l
lakote
S- Ti. ni iii"(;oi-e ' I »j- Magues mora »it i laž
nive. -s.i sin veinlar Kranejo/et' in Vib-e !*•»! i - <i
podelila svobodo!
I/ Itiidimpešte prihaja prek" l.ondona poro
il". da je nji avstrijskih \odiluih vojaških m
stiii v kratkem pričakovati dr.isti-uc i/premem
l>e. Med drugim liaje odstopi tudi šel •jeneralii'*
Ka štali,i liaron ' oiir.nl von Moei/etnlot: V
Avstriji m 1'iiehnina menjajo generali. K.vi i«»
IMimaua ' A v st rijskejf.' duha !<• ne umrejo i/prr
meniti.