Proletarec. [volume], November 21, 1916, Page 5, Image 5

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Svobodna Poljska.
Ki« št« avstrijski in nemški vladni- razglasila
t;ik<>/ vauo |Ki|j.sk«i nemi visiiost, si i se nekateri
nemški lisii jezili /uradi te " radodarno*! i.°' eeš
Nemeija na.i In olnlr/.ala kar ji- osvojila. Med
vrstieami >o tihii i/ra/ali tipanje. 11 a je avstrijsko
nemška odredit« le provi 'oriena. po vojni <la si
pa Poljska spoji > Neineiju I »filtri ensopisi so
p;i sla\ ili \ iljeina in I' runejii/.eta kot osvolindite
Ija in pripovedovali velike reei o navdušenju, ki
\ laila v Varsji\i in na Poljskem sploh
Naravno Nji I 'oljskem je Itilo navdušenje
Kaj pa l'i se in•»1 ■ • \ naših i-asdi /goditi \ javnem
ivljenju. da ne Ki izzvalo na\dušenja ' V A me
liki je i/\oljen \\ ilson. /.ato ji- navdušenje po A
laeriki •'>i 'nI izvoljen Unfiles, i., lM|<, tia<li na
vilnšenje Poglejte t'liiea<?o Za prezidetita je
i/\ oljen Wilson. ilemoUrat z navdušenjem : /,i
guvernerja .)•• izvoljen l.owden. repulilikanee ,
uavduSenjem V (lenrgiji »o lineali Franki« in ;
liilo je navdušenje /;i Vsako re»* s»» ••ni ali j»a !
. i ni:i navdušeni. In kak" da se ue lii našli na
I -iljskeill Ijltdje ki sn navdušeni, i*i 1 se ji tli pove. <
• ! i j«* Poljska sedaj svoliodua /la»ii kn imajo 1
iilasl'liail deželo t -11. ki p..I relilljr jo tako nnvdll
• ii(i :ii Ki "a laliU" malo podrezajo, ee ne pride
- iiio od selii*
V takih ••asih. kukrAni so sedauji. mora l»it•
.'•lovek tr.-zen m skeptieeir iu ni* m- sine vdajati
\pli\"in n. \ dušenja To ni veselo. Ipamo. da
pi .le d ■' U" lii i d liiyaee n kn in itn trel>il. da
I. vidno »tal sinn o.i straži Toda sedaj se nismo
i ko dalee. da '-i se siueli kdaj popolnoma hrez
vino veselit i " i v I jen ja iu tega. kar prinaša.
Polj;:1 s.i ilolnli svoliodo m iu nismo vri
i- .i! i
Kai • l.jlltiilioi svnlioili Kaj je lie privošei.
ii.o I'ol.jakoin ' I
K j. selii je /1 luno vsem u.irodom je /elitno
ko 11.. |i m- ti |'o| lakom. i. »o imeli v svoji zgo
• lovim lake tragedije ' Toda ko s.. teleuraitii po
loeali o iieinškn-aVstrijski-oi ra/jilasii. "danijo
.••m 1'oljakom '' s\olioilo . sino jili i ti iu I i-i In I i na
I a ti ene je in spoznali smo staro ijrro: "Svohoila"
i i l»ilii nie druz.-iM. »akm- inaškari .i olile.ca, »|;rn
jena o.I ni»nišk«• .i in av-irijskeya militarizma '
II i 1111 <i 111111' ir -!•>! nekoliko po||skdi i •u'imentnv
pod svojo koinaiido. pi-ljsi,. svnlioda ie pa s.
v. .lun na vrlii kakor je Iu1.. pred vojno
\olieni veliki- tajnosti iiisin 11;r I• s tem
Kdor se je |e toliko potrudil, da ji pref'itnl raz
•»las nem-kei/a vojnega "ju\ ernet ja v Varšavi |e
tu lahko siio/nal IVoklamai-ija poljski neodvis.
nosil m no-la praktično noliene veljave in je ni
mogl; ime- je uli.-ua m-\ t r.a I ni država ni
mogla pri V Wadiiiiiftniiii »o >«» i/javili, da
sinattajo to laj za \njn ukrep, iz kalereoa ne
morejo i/» jat. •! krenili pi siedie, dokler se ne
! Mlin.. In na •• 11 kem st.iliš.-n »tuji- narav
lo* tllil' drilL'e \ lilile
Kaj pa pravijo Poljaki
» lan niski' dume in vodja poljske »traiike na
l.'iiskein je podal izjav., v kateri pravi
■•Sred vojne >n lule nemške vladi- tako pre
ili'zin-. da so hotel-- v.,apr> i dolneiti ne le usodo
Poljske ampak usodo srednje Kvrope sploh
Poljsko kraljestvo i si. . ! -.-iin ml Neineev. Iio v
lllltoglll 11 z' »lil odvisno . \ Vi-tll.-lje lil post ime •» 11
I,.v.I orožje iii-mški-m in.ier.a l/nia.
Poljski kraji na I' i Is.imii. z fii-[ka poljskega
n vo.|;:. s«, i .Its ■]*•) 11 na ni-zadrzno ^eruiani/aeijo
• ltoi|oeno«i i; ilieija ostane pod oblastjo Halts
liur/anot in •• | d pretvezo avtonomij Ireza
n I Vsakega vpl na noti. nje zadeve Avstri
je
l'o!jsk. ljudstvo lie si iif la >li z II red ti.i. ki |<
\ na-prot ju z . ji-"iivitii želj; mi. katerih eilj je
Vstajenje 1-eli- Poljske Vstajenje, katero je ta
vojna napravila gotovo ttdlo.-no protestiramo
proti '. j ak.-iji Neineiji . ki pomeni novo delitev
1'oljshe -n naj In unieila zifndovitisko enotno zdrn
/ ev I'olja! -iv. i.i I- iiemoi»oi-a lirez K rakova Po
/iianja, Sle/ije :i poljskega morja
Kav nanje Netin-ije ima o«-itno namen, da
privede spol- llieil Poljsko II U lisi jo m lljijll /a
v •-/II i ki. in i'a opiavi.'i v oeeli >m-Iii svoj razltiir
I ji vi naein ri-krnt iranja Prepri*'ani smo. da ne In.
poljski narod zaptiš.eii v svojem trairietiem jio
ložaju. in da razirlase Knsija in njeni zavezniki.
■ lil lin poljsko vprašanji' rešeno v svoji im-IiiIi
Iii kii .j v i Kusijn '
I radlia izjava se glasi:
" Ncin^liH in avstrijska vlada. poslužu joei se
/iii'asiicaa /»sedenja dela ruskega ozemlja, sta
razglasili «>\ poljskih okrajev o.I ruske drža
ve in njili ustanovitev kot saiiiostalna država Na
men naših sovražnikov je oeitno, da dosežejo po
množitev svojih armail
"•'afska vlada smatra to dejanje Nemeije in
Avstro Ogrske /;i krulit poseganje naših so\ra/
niko\ v nneela niednarodnega prava, ki piepove
duje, <l.-i hi se prebivalstvo % vojaško zasedenem
ozemlju sililo na dodajanje vojaštva /.a hoj prot
lastni deželi, 1'arska vlada smatra to akeijo /:i
lie v el ja k llo
'Itusija je od /aeetka vojne /.• dvakrat i/ra
/tla sv nje na/ore o v sem poljskem vprašanju
Njen Iiameli je. da llstvari eelo 1'oljsko lii ho ii
živala. kadar se konea vojna. piMvieo. da svnliod
no upravlja svoje narodno, intelektualno iii n><
spndar.»ko življenje na podlagi in tonomije pod
»ii vet eni t et o Kusije in oh ohranitvi naeela enotne
države "I",• I'Hfjevo odloeiln ostane tieoinajano.'
\ rs sv et torej spo/nava, da Je tako/vatla
poljska ii Ivisiiost le vojaški ukrep Nemeije in
Avstrije \' fterliiiu in na Dunaju jim ni prav
nie /a poljsko neodvisnost, pa.- pa /a poljske re
gimente.
l e pravi Kiisija. <la je to /oper mednarod
no pruvu, ima popolnoma prav Seveda .je post;,
lo meilnarodtio pravo tekom te vojne nekaj take
ga kakor /nam mož i/ kaveiika. ui je |mstavljen
lia /ah;:v iši''ili da ga ljudje /a svoje veselje UI• •
('utaje Kršil ve mednarodnega pravu so že naj
vsakdaujejša ree i 11 elovek se pravzaprav ne Iii
smel vee rn / lili rja t oh tem
Toda med /loeinom in /loeiiiom j' razlika.
I krasti klohaso in uhiti mater ui vseeno, eeprav
je ohoje prepovedano. Nemeija prav dohro v..
da spravlja / rek rut ir. njem Poljakov le ljudi v
smrtno nevarnost, ne le tako, kakor je vsak vojn k
v nevarnosti, ampak ker so oni doslej pravno rn
ski državljani m postanejo pn /.iki.nii vele /■!..
jalei. eim poorahijo puško /oper Kosijo
Imajo Ii v \eineiji in v Avstriji hn|j»e min
ne | u |{iisi |. k; kor sami »elu
Vi stotine siurtllill o I Ih siiiii • -: t ;i 11 iz 1'os
lie. I lereegov i tie. I ><i llllaei je, Snjetna, Slavonije
zaradi izdajstva" >rlu »e niso hotel: hojiViili
/oper Srhe. m avstrijska vojna <odišen jim uiso
prizanesla Kar kaznujejo sami / vislieatni. /ti
lit« vil jo sed.. j od Poljakov. Ali res upajo, d.i hoilo
Kl|s| lini I eloV ešk I od tlj hovill rahljev
Ne tega gotovo in- 111 i s' ij. • \uipak nun jim
iii. 1. u j se z.uodi / uhngimi I'olja k i. •••• jih le ino
rejo >ami porabiti z;i kanuneiifiiter
V Viiršiivi morajo hiti iiiivdušepi. Kajti m
nemških stražarjev pa/ijo, kdi ni navdušen. Ali
poljski posljmee na Kiiskeiii. ! i lie stoji pod ••
hla.s'jo m uiškegn "iiviTnerja kli«'-e ; 'Kar snuje
Nem«1!ju. ni 1'oljskii! Viljem in Krnnejožef raz
«la-.itji neo lv isiio»' /ato da prepreeita 'adinjeiiji
Poljske-"
Iii pri/miti si- mu mora. da govori resuieo
1'rtiski I'olja Ui nimajo ni-- manj praviee do nemi
vistiosii, luikor ru>ki Toda Viljem je pripravljen
je ittii t i, ne p i dajati. In i/ pruskih Poljakov Im-v
napriiv iti " z v est e I Viisi
Kllsijii pil ' |-J. V I'etroijr.ldn >e lie /II. I"
uieesar naiieiti. <• po/nanjskill iii irn I iSk : h I'o
l.jakih govore. n;id catevitni nimajo oblasti. in o
rtlski sliv erenit et i. katere »i 1'oljaki tako malo že
le kakor nemške .iii pa avstrijske l-'>>oi/em je ua
str;.Iii eeilt ralttih sil. egoi/eiil je Ilii str;.n: 1% 11 s I
je Ke«uii'l)o velik i III Mlaj« h'ti tiik.ii i N t: i/
l;ii»nia jih ne i/uei.
< hi li.lii rilska vlada takoj od /.n-etka jasiio
brez dipltiinat ieiiei.M zavijanja povedala, da lioee
nI Uovitev eele ill re»niello neoilvislle I 'oljski* ee
hi hihi /ni'lii hiti tako velika, da hi »e 1 • i!:i mlkri
i i odpovedala siivereniteti. ki je vendar nadvlada
111 lili položaj Za I % 11 s i jii 11 ii ties Vsi' ilrilUilien Kill
hi hi Li |'n! i„ kmn darovala, hi hila ii;i ilrtiui -11. i
ni. v d Ml it em oziril eetvero pridobila n svoje voj
i i žrl ve In hila /manjšala
Ali kako hi mnffln hiti cnristieini vlada vi'li
knilušna "
Za utrjeno prepričanje.
Slišal sem /ii.iihm. spoštovanja vredne
ga uio/m, visoko izohrazenesra in pravega strokov
ujiikii v njegovi vedi. ki mi je 11»'Jul V Ameriki
je ildnilmifs \ mi k inteligenten človek socialist
'•ii Mini, dasi /•■In i ti i f| i ii t <*i i. ni hit socia
• i -»i Kil je | ta |ti-«'|irii"-ai 11. il.-i je. 1'riz.na val ji*. <la
»• untie delavstvu. iili kakor jo oil ili'.jal, "siro- ^
iiiiiNiirjsim razredom." krivice. želel jo, rili In *•'
io na nekakšen iiii<-iii |ii>|ira v ilo, da ni* hi liilo toli
ko iraraiija .<in l»i bile plače dostojne. <ta hi bila '
111« I i delavskim otrokom omogočena boljša vzgo
la Iii mislil jr. ila je to socializem.
I'ri volitvah je glasoval /a tisto meščansko j
stranko, ki se inn ji- z»l"la naprednejša. Tnpatam
«i je i/hral kakšno simpatično ime tudi izmed na
spriitnih kandidatov IV se mu je /delo. <I:i ima
posamezen socialist upanje iiii /mag.., inn je iliil
svoj uhis.
1'repričati ji- h i I. <la ji' tu socialistično
/al mi je liilo. /.aini'riti mu pii nisotn mogel 1
mnogo \" jegova vedu je Ki 1st zanj skoraj v se ži\
Ijenjc. Tako je Ki I zakopan vanjo, i|;i um ni osta
lo časa /ii kakšen drug študij. Kazumcl sem. da
mu m mogoče drugače. t V hoče doseči svoje
/na ust vein- cilje, jim mora posvetili ves svoj čas
lil v s.' sV oje lllori.
A ni p;; k in jr Kil v/rok. da tudi soeializnia ni
111 < • • -1 študirali. Tiipataui .jr pohral nekoliko
ilroliiin o njem. to jr spravil v /vezo s svojo pri
• ijnio sivim dohroto. in to i ii 11 jr Kil socializem
'/. delu s.> m ii je popolnoma naravno, da j«' človek
v vsiiki sii'.inUi lahko socialist in da /a dosego so
• li-t>.iiih ciljev sploh sii tr-!>a pose hue stranke.
V t« iii /mislil je »utovo v Ameriki mnogo so
• ia!,sto\ Toda /;i socialistično gibanje, /a socia
listični cilj, /a usvoKoditev delavskega razreda so
prav toliko vredni, kolikor tisti, ki preklinjajo
socia I i/riii in s.' odprlo I ii i j ti jr jo proti njemu.
Dol.ro srce se davno ni socializem in s samo
IjuKe/nijo s! delavski i.-./r- d prav nič ne nporno
i'i i c se pravi, il.i je moderni soeiali/.em znan
s; v en. pi.iie.ii t., v prvi vrsti, da je /.a socializem
ti'i.a znanja K .ji r iii |eya tam ne more Kit i trd
iiiIi prepričanih, zanesljiv iii socialistov: tnm ne
iiior« hiti /dravrga socialisticnega gibanja: tam
ii: posle.I lic umre Kiti socialist ične Zlliagc.
l'nzn;.|ino odkritosrčno, da jr takega socia
i na S«* vse preninlo. posebno pti v Ameriki, kjer
s..ad:. površnost med n:..jiiavadilejše lastnosti /.a
i. se udi s titko lahko zgodi. da najdemo \če
■ .i j-njeiia so.lriisia nenadoma v drugi stranki,
itiofda tmli na drimi kandidatni listini, tiotovo
je, da m Kil t.ik iiio/ nikdar socialist, tudi takrat
c. i.i. se je tako i m •- lova I in ko je morda agitiral
/a social /eni
Kdor je res socialist, je prepričan, da ni za
delavski razred rešitve ra/iin v socializmu. To
njegovo prepričanj.' ne i/\irii le iz nekakšnega
veri podobnega mišljenja, temveč iz znanja. Zfl
i., prepričanji* niiii nciz.podhitne dokaz«-. In če
je spo/uiil. <la ui rešitve, dokler ne pade kupitafi
s t 111 sistnu. j.- nemogoče, da Ki sam sodeloval
pri ohranitvi trga sistema.
Tod: 'unoj-o jih je. ki si / vprašanji družah
nega rcdii ii gospodarskega sistema sploh ne beli
jo »Iii ve. pa si veiida' domišljajo, da so socialist1.
Marsikdo si »•• poliaha : ".laz ne poznam teorije;
ampak i/ prakse »em socialist." In večinoma je
1.1 "praksa" pra/.na beseda tire/ pomena
I/ take praksi • " s.- je porodil ameriški iinio
ni/ein : tal.a praksa je KiKi mati zmedenega »in
d ik:: I iz m. . na tleh te prakse je /rastla Kn/va/na
dobrodelnost . na t<< prakso se sklicuje prohihi
ei.ja
/iiiitija. v katerem niiii sociali/em svoje te
melje, ne nadomesti nobena praksa. In brez. lega
znanja ne Komo nikdai imeli trdnih socialistov.
Tako sklicevanje na prakso" najdemo tn
■ Ii druifod \' njem t či pree jevelika doza ošah
nosti. spojena / zaničevanjem znanja, (Sotovo je
praksa povsod potrebna, toda ne kol nasprotje
znanja temveč kot njegova uporaba. Zdravnik
mora najprej teoretično poznati svojo stvar, po
letu še|e more pri) k t iciral i. S prakso se Ko raz
vijal in spi.polnjeval: ampak kdo je tako neumen.
• I;i se Ko dal operirati od človeka, o katerem ve.
•lit ne pozna anatomije Kam bi prišli, če bi do
volili maračem. da režejo, šivajo, kurira.jo, zapi
M lie ji I lU-ilieillc in nI r il pe, češ s leni Imiln tloUili
jii ii k-i'
Socializem m • !•• zadnje struni dotiskana knji
ir«. v katero ni- ne hi moglo nič več zapisati. Vsa
ka /nanosi se spopolnjuje Ali v vsaki vedi \«
Ija to, iia se, km- je /,■ /iianega. naučimo. in na
■ •■m gradimo I j«
Kdor se hoče na |irinit'i Iia vit i / našo /cm
Ijo. mora prešt udirat i kar je /c /nami o njej l'o
lein pa In ki ko dalje eksperiment irn, mori. koplje,
greUe, računa, in morda doseže znamenite novi«
rezultate. Ali kam Ui prišel. •••• Ui zaničlji v o pre
zrl dosedanje /nanj«-, vzel »I vari. kakor se njemu
zde. pa lii hot**l n.i t•• ni graditi dalje /.ili «e
mil. <la solnem /.ju t raj vzhaja. / \ r pa zapadli,
lore j iln »i- suče okroir /.«• ml j«*, Zdi inn. «1« ji*
/••mljn okrogla, grUavr ploven. Ali "znanost '
katero Ki i/.vajnl i/ toga "praktičnega spoznava
uja," lio preklicano •■mlmi in ur Uo vredna pi*«*l»i
tega Ueliea.
Zdi se ti. • I a zaslužijo ilclavci premalo i e lii
j imeli lioljše pla•*■••, In luhko vkupili, udoUneji
' stanovali in sploh ImiIje živeli. Torej m prepričan,
da i i•'*i vse vprašanje \ lioljšili plačah Trakti«'
no si prijel i|o tega spoznanja. In to praktično
spoznanje" ni vredno piškavega oreha. Kapiia
I li/eni ti lahko plačuje ileset dolarjev n.i .Imii, pa
I l»oš veeji reve/ kakor danes s tremi, ker ima isi i
kapitalizem ume. da ti podraži vse življeuske p<>
' trelišeine tako. da ne lioš izhajal niti / dvajsetimi
j dolarji.
Mož si je 'na podlagi svojih pra kt ičnih i/
| knienj" vtepel \ glavo. da so plače vprašanje
vseh vprašanj. 1'ri kakšni priliki -.<• /godi. da s.
i plaee povišajo utonla vsled štrajka. morda ima
' jo kapitalisti sami razloge, da strne to. In sedaj
hi moralo Inti vse v redu A kmalu »pozna mož.
• la ni ni«*- V redil Uaz.očafall je do illia. iu 7«la.|
"naj hudič v zame v«c skupn i" Včeraj j<- ves raz
' grel a tri t i r:i I /a "socializem danes naj •-•re >••
' soeinli/.ein rakom žvižgat!
(V lii liil iiiož. veeraj vedel, kaj je soeiali/em.
! ne lii Iti I danes prič: koval paradiža in ne In mo
i «»e| liiii razočaran. Zakaj socializem In mu liil
\ povedal, da ni dovolj, pridoliiti deset eentov. am
I pnk <la je trelia porušiti vladajoči gospodarski si
steni Naučil In ga 1 • 11 kakšen je sedanji >isiein
in kakšen lii moral Uiti. da lii >•• odpravile iu one
mogočih* krivice 1'odal Iu mu liil argumente in
i dokaze dal hi mu liil prepričanje. t '•• I• i hi! po
znal socializem. ne |>:i to. kar se je njemu /delo.
• la je socializem, ne In mogel danes klicati hudi
| ca. da naj vzame vse skupaj in ne In ino»el ni
i kilar opustiti socializma
Prepričan socialist mora ostati socialist do
kraja, v dohrih in slaliih časih, oli /mahali in po
ra/ih, oh izpolnjenih upih in razočaranjih, ker
ve. da ni rešitve Urez. socializma iu >la torej ni
druge, kakor delati in graditi in se Uojevati toli
ko časa. da naposled vendar zmaga socializem
l e lii Uila nelicsii kje gori nad Uimsko eesto
in če hi mi jih kdo odprl iu pokazal, kadar veni.
• la si- mi ne talija kdo lii mi mogel tedaj si
vzeti vero v nelicsa .' Simii l.ucifer mi je ne In mo
gel iztrgati, kajti ta vera Ui Uila utrjena v zna
nju. Nihče mi ne more izgovoriti tega. kar pozi
tivno vem. Toda nihče še ni videl ne lic-s in /al<>
se godi vsak dan. iia odpadajo kristjani in židje
i <h| svoje vere. ki nima korenin v /nanju
Soi'iali/em ne sme Uiti vera. ne domnevanje,
ne fantazija, ampak trdno znanje Socializma si
je trelia naučiti. Njegove argumente in dokaze je
trelia poznati Tedaj Uoino dohiti trdite soeiali
sie. ki ne Undo menjali 'prepričanja", ker Uodo
imeli resnično prepričanje. In tedaj pride čas
soeiali/nia iu njegove /tiiage
I'o sin rt i pride Uaje vsakdo takoj pre.l s\-oje
ga sodnika. Neki radovednež. vprašuj«, l.oliko
izjemnih sodišč »o morali zdaj ustanoviti, ko jitu
pošilja Kv ropa toliko uiatcrijala. Odgovorili mu
• žal ne moremo, ker iiiinanio zveze / onim svetom
Zima je. tiledališka ni koncertna se/ona se
pričenja. Mase delavstva se ne zanimajo za lo.
ker se ne ni« rejo . To je znamenje kapitalistiene
kuliure, da se odpirajo umetniški zavn li U- neš>'-i
••i izvoljencev.
UTRINKI.
List **1 «i|iiiit \Wekl> Mail " poro.-.i, iln >u ii.i
K ii.'i j'skcin si-da j »Ifilr--!- 111 .]• - •'•••if- A tncrK'ii ii< >\
,'MMI I'Vil iii"/i.\ |«IIHI A ilifle/r \ il III 11 :i I ij;il|0\
L'lMI, If .kih \fim-. m A v»l ri.!••#• v |hi i" Vse |iii
I" 1 |<i -l<i|Hi|i'M. i>ii' i|||;i |n \ M;iimI/11 ri|i .•••In
li divizijo i r i s.«i . i .-i I jotun /;i 'železniške
»ini/i- mu »i'\iti •'M kitajskem šiirj pehotne
koiapani je . \ |\i, '.•ii-vii še«, t | x-liot m i li lialaljn
nn\ mi -»»•••. i »i |imii l\ tvj-Ui'iii fii pehoten li.'ilii
I full
S kuni j in;« Kitajska vojno. da /:i -.»»il j» ju tuje
eete ii jo in • ozeml.je / nikomer li'' In |mpii|
liiilllll ll<*vl rillllil Ji' Tu \ i ij:i št \ o je /nt 11 t .i: 11. 11 ;i
" v z. d r/.ii ji- nil" /di >«• «.iei>r, i|;i Iii tiilu 11 ■ u .* i v
K v popi In.I j trrlia Vmpak t;i jilnsnviii 'red" -u
li- k :i 11 i t ;i! i <t i •"■ n i iti* i»r*--»i pri/mletih držav \'ekn
lil.d morajo ti vii jii lu | »i k 11 • i rji 11 oziruma "•ii"-, it
knpr-i jc svnjih kapitalistov napram K it;i jeem. ne
kolku mi |i;i 11 ji straži ilni" proti driinrinii.k it ;• jska
je veliko korito, i/, ksitercfrii Iii j i h mnogo rado
/i!u, pii je irelui paziti. <lit ne zairrahi drn«»i ropar
pl'i'Vee.
Kakor poroi-;i Ko«-|nisehe Zeilnntr
Nemška eeutraln.-i /ve/a tovarnarji v m l ilija t'a
1't ikiiiilin sklenili. ila se / Irii/itii. I »tanov j m- in
dtisirijski posvetovalni oillior. kaii-mmi pristopi
jo *e štirje elani rnije t'iilirikantov /:t posebne
ii • er-i kemiene itiiltistrije Kajzerjn Itr/.ojav
na/na ti il i t;i iloi.Milek. ki je "liiko izredno vii
žen /u i/os p oi I ii rs k 11 življenje \enieije "
Ltogodek jo rc:. važen. Moč podjetnikov se
/ M.i i hi /••In jMivi'tM va. < *'• f :i I >ri k :i 111 i ' Nfiii-'-i
ja tedaj jo zilritzilo\ "' >rooen «1« »u «m J •-k 'ji \fi.i
••ijo" V VN.-iki-m >lii'",sijn i< i" <ro''-o» iloumlrk /a
1;. 11 n t. I i -»11 • '/.i-lx | I • • list ji iion it v i trn-ta in
/fin liu |i<i\ci'iil iijiliovii i/k«.riš.'-.-valin. nun n.i
I >r;i m U •»11-i 11 n»* ii 11»in in napram ilola* •••■m (iuluvn
una Hull Mi.jna tukaj -V".| ilflo/ Ali 'iiili lir«*/
vojno .jo laku '<lni/«'vaiijo kapitalistov /«•!•« na
ravno. Kakor \ N'pini'iji izvrši p roj ali po/.iioji
T m I i v ilrut-'in ili'/«'liili. «I.ir.i." ilola vst v n, in- In«
rii/innolo, ila mora mak" frilno /ilrii/ili!
I'apo/ |his!;iI Av-triji pruiost, kor >n njo
nl Iflali'i 11 a | •; 1111 i I'ailiivo in mi'lali IiiiiiiIh1 v k raja
li jor /i\i i v i I no pr<-liivals|vii. Itonoilikt pravi. • I a
ji« liiln v takojia Itarltarsktfra vojskovanja 111 • i
tili iiipnifti ii»-i|iil/iiili Ijiuli. /la-ti /i'ii in tit rok. in
• la -i' in- intu't' laku vojskox anjt- na imlit-n naoin
trpoti, kt'i na-liTiitn ii- \ -i-iti ima 111 ;i i'i i«l 111 m /aku
' iiotii m v-fl k i olflvi-onost i.
\i* innri-lliii si' -ii-rr pnliahatl, ila -inn / lljotfii
I m rimsko svotostju vi'ilim ono<>a iiim-iija : * T«'iii
-111 <"• a j 11 pa rinil pri/iiainn. ila una prav. iiiionn
j i«- nn-taiiji- liutiili na /ono in utroki1 barliarsko.
; I.«' ila ni' Ki lull um mi njegovem mostn raliili ho
-i- ii ' iifilol/nili" /rt vnli vojn«'. Tinli na lioji
, -."'ill pailajn skoraj sami iifilol/.ni; ti-ti. ki -o kri
' \i ii* \ojno. skoraj so v-i /ivo. In vse tu klanji' /a
in t o rosi- vla«lajtn'-ili je liarltiu
Vondnr jo pa nliijnnjo /ril in otrok
linij ilivja.ško, kakor iiiihh v liojn. V I
tem oziru ima papež prav. Toda kaj po- I
meni llje»o\ protest ' K ji.j ho / lljilll dosegel .'
I'ran i. • i ai *e t k* mor«' t ji !<«• vojskovat njo na noben
11 a i •*- i 11 trpeli Ali kaj bo storil. <"'e položi Avstrija
protest \ Uiti in «'e naipadcjo njeni letal
'•i |>rilioilnjie k.-ikšno <11*11^ri> mesto na enak naein
\;:|ni\e li tedaj Tii. 11 papež Avstriji vojno" A\
nI rij;t nature.- meče Ii«• 111!><*. ker itn a mor* /a t• •
1'reprečila lii pat \e.-jji nasprotna umi«, ki ni
obsežena v kosit papirja. In če nima papež te mo
či. njegovi protesti ravno toliko vredni, k < • I i -
!•<•(• na primer prote-ti ii;i->!_m uredništva
Trideset superintendenlov ra/tiih sirotišnic
.je na nekem shodu \ New Yorkn i/javilo. <la je
stara metoda telesne ka/ni, in se pravi pretepanje
| otrok na vsak način l»oljša in bolj priporočljiva
ud nove. po kateri se ka/tin.jejo otroci s postom in
nai po«|ohen naein. Pravijo, da so prišli tekom
svoje prakse do tejra spoznanja. Mi prihajanm do
spo/natija, da In bila "stara metoda" najbolj pri
porogljiva zai take siipcrinlcndetc
Tndi Anglija n\ -de kontrolo /ivil, ki.km s.
|e /e davno /godilo v Nemčiji in v Avstr:ji. 1'ai
lament je v tem o/.irn sprejel načrt predsednika
trgovskega nradn Walterja llnneimana. ki onto,
gočat ne le določitev maksimalnih een, ampak tndi
konfiskacijo /i\ il in drnjfe ukrepe. S tem je kon
.'•no priznano. da vojna tndi Angliji ne prizanaša,
ampak ima /a njeno prehranjevanje enake posle
dice, kakor v drugih deželah In nadalje je s tem
priznano, da so interesi sploanosti vendar važne j
' ■>! oil interesov posameznika vojna je pokuz.il.i
j 111 'i i individualistični A r» jrl i.j i. <la ne pomaga v
j gotovih slueajih uit- druz.e»a. kakor da poseže
j organi/arija skupnosti, torej sedaj dr/ava, v «?o
i spodarsl vo, ne oziraje »<• na privatne interese (V
' ne hi l>ila vojna taka s. rasna ree, Iti jo elovi 1» |»ri
\o5eil še Ameriki, da hi se še ta nniieila.
kako smešna je vera v edino z.velieavito privatno
|M»d jot niši v o in kako se v nujnih sluen jili uiti I* a
pitalistiena dru/ha ne more ubraniti sredstev. I.i
»o kolikortolikn |iodolnia sorialistietiitn.
I/ Uejriil.i v Siriji poroenjo \ \nis-!eidain • I:i
j je turško vojno sodišee oh-»odilo et»i;»iov sk«'|»a
' sultana llussein Keuial pašo na smrt. ker je spra
' v il drl turšk«'}ra eesarsiva nainre.'- I'i»i|n pod
tujo, na m re.'- pod •mjjhško vlado. Turški sultan
je potrdil smrtno olisndho.
llussein Keinal liaje >e ni /uradi te ohsodhe
us.pravil testamenta .ker misli, da na Turki ne
morejo ohesiti. dokler "/a ne dolie v roke Turško
vojno sodišee je prišlo s svojo sodhn sploh /e|o
po/in«. Aimleži >11 vi > • I a I i v Kfriptn že davno pred
to vojno, m ee lii hoteli ohesiti vse. ki si» tu do
volili, '-i uioi.il turški s 1111 a 11 samega se he ohsodi
ti na sin rt
Argentinska vlada je zadovoljna z Wilson«
vii izvolitvijo. Wilson šo holj
Kadar se zida vseufilišee, klič-ejo delavce.
Kadar jc dozidano. jih pode prož.