Proletarec. [volume], January 09, 1917, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
* tet m kortaN Mlv
I|u4«tvk. Dtlav
ol oo oprtvlitnl 4«
**•<• kar product rofo.
Thlo ptp*r i« dtvoM
to (h* InUrMta ol tho
working ol« Work*
or? or* ontltlnd to oil
whot tkoy produco.
!••*•**« •*oo»4-«i*«4 MIMI, Dm. «, mr, M UM h« otffto* out.. m •« t L.
»tCbluto III. «ao«r tk* Act ol 0<t(Nii •( M ar« h MIKI. VITIM: 4VN V. 11* Stf.,
"Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE'
nofttovllko * »klopol«.
J1 •• n*Ko|o polog vo>
noolovo. pri kopito*
noga opod*| oil
no ovitku. Ako (488 )
|o »tovllko . . V /
todo| vun o prihodnjo
•tovilko nafto go lloto po
to£o noro Anino. Prooi
t ponovi to |o tokof.
ŠTEV. (NO.) 487.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 9. JANUARJA, (JANUARY) 1917. LETO (VOL.) XII,
Zopet no ponavlja vest ,ila namerava Avstri
ja združiti Hrvaško. Slavonijo. Dalmacijo, Bosno
in Hercegovino v avtonomno državo z lastno vla
do, kakor je nameravana za Oulieijo. Trdovratno
ponavljanje te v ost i. ietinli ne vedno v enakih ob
likah. in njeno razširjanje prav sedaj, ko priča
kujejo centralne sil«' mirovno pogajanje, kaže. da
imajo na Dutiajn r<-s nekakšne namene v tej sme
ri. To je soditi tndi po zadnjih izprenieinbah v
avstrijski vladi, zlasti po tem. da ni bil za Buriu
uovcira naslednika imenovan Madjar, ampak grof
(Vrnili .ki je vsaj po imenu Celi. Namigavanje.
da je postal odrski vpliv tekom vojne vladajočim
krogom \ Avstriji prenevaren, se s tem potrjuje.
Dunajska nezadovoljnost ima svoje vire pač*
avstro-ojrrskeni razmerju .samem. Habsburška mo
narhija bi se zadnji čas že bolj po pravici lahko
imenovala Ogrsko-«vstrijska. kakor narobe. Poli
tično je ogrski vpliv popolnoma prekosil avstrij
skega in kolikor ni skupna država že odvisna od
Nemčije, je izgledalo, kakor <la ><• votli sedanja
vojna pravzaprav za ogrske interese.
Ali odrska preti/n« moč ima s\nj veliki po
men na tistem polju, na katerem >e odigravajo
vsi moderni boji, namreč 'in gospodarskem. Tu
kaj so interesi Avstrije in Ogrske res zelo različ
ni in v mnogih ozirih nasprotni. Avstrija, zlasti
njeni severi.i deli. Češko. Moravsko, Šlezija,
SjMxlnju in (iornja Avstrija se rapi luo razvijajo
v industrijo, ki sega vse nločiieje tutli na jug. Na
Ogrskem s»> sicer umetno pospešuje industrija,
vendar si je pa dežela še očividuo ohranila agrar
ni značaj. (Sospodarji v Avstriji postajajo tovar
niški magnati; na Ogrskem vladajo veleposestni
ški grofi.
Madjarski zemljiški velikaši, ki imajo v vseh
strankah glavno besedo, so zinili t tko spretno na
stopati, da je bila vsa Avstrija podvržena ogr
skim agrarnim interesom. Ne le da je zarali tega
ljudstvo v Avstriji trpelo pomanjkanje hrane in
draginjo, ampak tudi avstrijska industrija je bila
v svojem razvoju zelo ovirana.
(V hi v sedanji vojui Ogrska zmagala — ue
nad zavezniki, ampak nad Avstrijo, bi bilo to za
1 cuditvausko prebivalstvo in za tostransko indu
strijo usodepolno, in zdi se, tla so to v Avstriji
naposled -.poznali.
IV se poostruje boj med Avstrijo in Ogrsko
in če se kaže na avstrijski strani — kolikor je mo
goče iz daljave opazovati — nekoliko več enerii
je, kakor doslej, je iskati vzroke v gospodarskih
interesih, ne pa v ljubezni do Jugoslovanov.
Ampak vesl o kakršni že hodi jugoslovanski
i avtonomiji postaja verjetnejša prav z oziroiu na
te notranje boje. Kajti da bi se Ogrska, ep bi bilo
le od nje odvisno ,z vsemi štirimi upirala eelo vsa
keimi razširjenju hrvaške avtonomije, izhaja iz
vse preteklosti. Ustanovitev take jugoslovanske
! avtonomije bi bilo pa baš izvrstno sredstvo za
zmanjšanje madjarskega vpliva.
Toda verjetnost omenjenih poročil ima še splo
šnejšo podlago. Tukajšnji avstrofili radi pišejo,
kako se je "častitljiva stara Avstrija" obnesla v
tej vojni, kako je pokazala svojo življensko uioe
in kako se je v tem klanju še bolj utrdila. Vse !o
)>• larifari. S takimi trapastimi frazami lahko zvi
jačni cesarjevei tolažijo habtahtarske veteranee.
Resnica je ravno nasprotna.
V prvih mesecih vojne smo v tem listu dejali,
da je Avstrije, doselanje Avstrij«* konec, pa naj
zmaga kdorkoli. Sedaj se to potrjuje. Avstrija je
v zvezi z Neuieijo nekakšna zmagovalka; stara
Avstrija je vendar premagana in konec je je.
Vprašanje je le še, kaj postane iz nje.
Avstrija ni pokazal« v tej vojni nobene živ
Ijeusk«* sile, ampak absolutno impotenco. Avstri
ja je bila začetnica vojne, ali vojaško je bila po
ražena povsod; kjer je potem navidezno zmaga
la. jo je le Nemčija vlekla iz blata, in še ta je ne
bi bila potegnila, če ne bi bilo Bolgarske iu eelo
Turčije. Avstrija absolutno ni znala rešiti živil
skega problema. amp-«k je v vseh rečeh le klavrno
posnemala Nemčijo. Avstrija se ni upala ne en
krat sklicati parlaaaeata. Politično razdrapanost
Avstrije dokazuje najbolje to, da je imela "vele
iadajniške" in druge politične procese na vseli
konvili in krajih in da je izrekla v enein letu več
smrtnih obsodb, kakor vsa Evropa, vštevši Rnsi
! jo, v desetih letih.
Za Avstrijo je bila vojna preizkušnja, kate
j re ni prestala. In sedaj j«*, kakor smo dejali, le
j v prana nje. kaj bo iz nje.
Kepe sanje zaveznikov, da bo razbita, se niso
j uresničile in nič ne kaže. da bi se mogle uresničiti,
i Drugače bi bilo, č»* ne bi stala za njo Nemčija. Te
daj verjamemo, da bi s»* bila razletela v atome.
1 Ampak sedaj je zavezniki niso razdejali.
Kljub temu preti Avstriji hud poraz, in sicer
! prav ud njene zaveanice Nemčije. V največji ne
varnosti je, da jo ta pohrust« To se lahko zgodi,
j tudi če se ji pusti navidezen obstanek in lastna
dinastija.
Kako uiti tej nevarnosti? To je sedaj pro
■, Idem tiste mešanice, ki se še imenuje Avstrija.
Pretvoriti se popolnoma v ogrsko državo,
j prepustiti madjarskim inagnatom ves vpliv in jim
I zaupati boj s Hohenzolletyiei — to Iti bil en izhod.
Ampak ta harikiri bi bil še bolest ne j&i kakor po
top v nemški zvezi, ('e se hoče obvarovati tega.
preostaja le še poizkiiN. da se napravi iz nekdanje
I Avstrije nekaj novega.
Svobodna zveza avtomomnih narodov bi bila
lepa rešitev. Zu tako preuovljenje bi se naposled
lahko žrtvovale marsikatere sanje. Ampak tako
optimističen ne sme biti človek, da bi pričakoval
od vladajočih krogov v Avstriji toliko poguma.
Zdi se, tla izbirajo zopet "/.lato srednjo pot." ki
je bila vedno le v pregovoru zlata, v resnici je pa
1 ponavadi najltolj blatna. Oni vidijo sedanji po
ložaj in spoznavajo, tla tu ni mogoče ostati; vidi
jo cilj. kjer bi bilo rešeno vse: ampak takega ko
1 raka se ne upajo napraviti. In tako se odločajo
, za pol koraka in eksperimentirajo z nekakšnimi
avtonomijami, ki so prav tako polovičarske ka
kor njih eneržija.
•lugoslavijo v zvezi habsbur>"f<e monarhije!
lahko uMauove. IV mislijo na to, hočejo le rešili,
kar se da rešiti. l)a bodo tudi v tej novi tvorbi
skušali obrezati pravice naroda, kolikor Ik> le mo
goče, m* razume samo p<» sebi. Ampak nekaj u
speha dosežejo s tem vendarle. V monarhiji, ki
l>i bila sestavljeni! iz petih, šestih avtonomij, ne
morejo Madjari ver imeti tistega odločujočega
mesta, kakor v zvezi dveh držav, od katerih so
eno sami imeli popolnoma v rokah. Obenem bi se
taka federacija bolje hranila nemške hegemonije,
lu naposled bi dobili industrijski interesi trdnej
šo podlago v njej.
< e bi se upala Avstrija »ti do kraja in se po
polnoma preobraziti v gospodarsko zvezo politič
no svobodnih narodov, bi izkazala sama sebi naj
večjo uslugo in ustvarila bi veliko garancijo za
bodoči mir. Razmerje med njo in balkanskimi
I deželami bi se popolnoma Obrnilo na prijateljsko
stran, konec nacionalnih bojev bi pa omogočil
vsem v njeni zvezi živečim narodom doslej neza
slišan gospodarski in kulturni napredek.
Tega poguma nima. To vidimo že odtod, da
zopet ni govora o Slovencih, ko se govori o avto
nomiji jugoslovanskih dežel. Kaj nameravajo s
slovenskimi kraji, je popolnoma neznano. Ne gre
torej za energično rešitev velikega problema, am
pak I«' za novo krparijo v večjem slogu.
, Sedanja vojna ne rešuje narodnih vprašanj,
kakor so sanjali fantasti. Ne rešuje jih v Avstri
' ji. ne rešuje jih drugod l«> Kvropi. In to je na
' ravno, kw sc ta vojna ni vodila za narode in njih
j probleme, ampak za kapitalistično imperialistične
I interese, tiovorili smo to že davno. C'ini bolj sc
vojna nadaljuje, tembolj se to potrjuje.
Rešitev narodnih vprašanj je določena dru
i m silam kakor kraljem in cesarjem in diploma
tom. Pravično jih morejo rešiti le narodi sami,
narodi, ki niso sovražniki, ampak prijatelji, spo
znavajoči skupnost svojih interesov.
Skupnost narodov je mednarodnost in njeno
! najmogočnejše sredstvo je socializem. V njem je
tudi enakopravnost in svoboda za vse narode.
" ___ M
m Zvezda princa Mirka.
S«« iMiu Jugoslavija. V lau-ernu m- baje zelo
živahno vodijo pogajanju med zastopniki Avstro
Ogrske, Nemčije in Črne Gore o ustanovitvi no
ve jugoslovanske države pod avstro-ogrskiui pro
tektoratom. Kralj te nove države naj hi i>ii črno
gorski princ Mirko.
To vest prinaša *• Rheinist'h Westphaeliache
Zeitung", kateri tudi prepu&eauto odgovorno«!
zanjo. Da se pa ne bo kdo pre/.godaj veselil, češ
da izpolnjuje Avstrija sama nacionalne želje Ju
goslovanov in jim daje narodno neodvisnost, naj
povemo, kaj tiči v tej vesti, ki ima sicer mnogo
verjetnosti na sebi.
Kar se nas tiče, se ne l>i hranili sprejeti na
rodno združitev in samostojnost niti od Satana,
torej tudi o;l Avstrije ne. Ampak Avstriji ni kaj
takega niti na kraju misli; ona ne mara ničesar
darovati, temveč bi še sama rada nekaj dobila.
Na prvi pogled izgleda lueernško poročilo ta
ko. kakor da gre za ilržavo. ki bo obsegala vse Ju
goslovane. To mnenje sugerira človeku beseda
"nova jugoslovanska država."' Toda ta misel je
popolnoma napačna. Ampak če je vest nt .naolje
na, gre za tole:
Nemčija hoče imeti prosto /vezo do Carigra
da. kar smo že večkrat uagla&ali. To je eden nje
nih glavnih vojnih ciljev. Na poti sta ji pa Srbija
in Romunija; če hi imela Avstrija skupno mejo z
Holgarsko, hi imela Nemčija to. kar Ijoee. V Her
1 iti u in iia Dunaju spozna \ a jo. tla vendar ne poj
ile s popolno razdelitvijo Srbije. Ampak Bolgar
i .ska hoče svoj dele/, v Maeedoniji. katero bi nuj
rajša vso anektirala. iu .u ii tudi nekaj teritorija
I okrog Niša. Severovzhodni kot naj bi pa dobila
Avstrija, ki bi tako postala neposredna soseda
Bolgarske.
Ostal bi torej vendar še kos Srbije, in pa
Criia Uora. To dvoj«- je tisto .iz česar mislita Av
strija iu Nemčija ustanoviti "novo jugoslovansko
državo." Izza balkanske vojne sta Srbija in Orna
O or a postali sosedi in teritorijaluo ni nobene za
preke za njiju združitev. S tem bi bilo tudi reše
no vprašanje dinastije, ki je delalo Avstriji to- |
i liko preglavic, res da je IVter glavni povzroči
telj vseh balkanskih z gag, daai je imel v Srbiji
vsak ministrski pisar in vsak zarotniski lajtnaut
I več vpliva od "njegovega veličanstva".
Sedaj sta v Srbiji iu Črni (iori dve dinastiji.
Ce se iz ostankov Srbije in iz Črne Core ustanovi
nova država, mora ena odpasti, iu to je po prepri
čanju Avstrije Karadjordjevieeva. že zato, ker
ni "legitimna" in Ker je prišla po Aleksandro
vem umoru i iu prestol. Avstrija bi s tem obenem
kaznovala "zločin nad Ohrenoviči," ki so ji bili
še iz Milanovih časov v prijetnem spominu.
Ostala bi torej črnogorska dinastija. Ampak
stari Nikita se je Avstriji zameril. V času bal
kanske vojne ji ni hotel dati Lovčeiia. In kar je S
se hujše: Leta in leta je jemal subvencije ml |
Franca Jožefa, naposled >e je pa pridružil avstrij
skim sovražnikom. On se torej ne sme vrniti na
prestol. Ampak Mirko, to je že drug fant. On je
os t.al na ("etinju, ko jo je njegov oee popihal, ka
pitidirnl je pred Avstrijci, lepo jim je postregel
in prikupil se jim je. On bi že bil kralji«Vk, ka
kor si ga želi srce Avstrije.
('e se pa postavi nova država povrh še pod
avstrijski protektorat, tedaj j«* vse pridobljeno;
kral j je tedaj itak le približno to, kar kakšen ce
sarski namestnik. In če se ta načrt izvrši, sta
Nemčija in Avstrija lahko še velikodušni povrh;
novi državi se Itriiko da kos Albanije /a nameček.
Kajti nekaj se mora tudi s to deželo storiti. IVui
ea VVieda ne pošljejo več tja: bogovi vedo. kaj
store /. nekdanjim "tubrelom"', čigar glorija je
liila tako velika, a tako kratkotrajna! Aiupak sa
mostojna Albanija jim je zasmrdela kakor hu
diču kudilo.
No, Črnogorci so koprneli po Skadru, da so
se hoteli že z vsem sveti m stepsli zanj: (Jrki pa i
menujejo jiržno Albanijo grško. Kralj Konstan
tin. sme pričakovati od Nemčije nekoliko hvalež
nosti; saj si je pridobil zanjo res velike zasluge
z /gagami, ki jih je delal zaveznikom. Dajmo mu'
torej južno Albanijo!
Severno pa damo "novi" jugoslovanski dr
žavi. Svet naj se čudi naši velikodušnosti !Crno
gorce pripreljewo sami v tiati Skader, iz katerega
smo jih nekdaj podil i. Srbom odpremo pot do
Jadranskega morja, zaradi katere so nas najbolj
sovražili, ker suio jim j<> zaprli, in zaradi katere je
največ izbruhnila drug« balkanska vojna.
l'e nismo tlolirt* duše . . . !
•To se pravi: Naj si Jugoslovani krhnjo zobe z
Albanijo! Naj dobe "notranje" vprašanje, ki bo
tako absorbirali« njihove moči. da bo v vseh dru
gih vprašanjih odločal naš protektorat . ..
Ta "nova jugoslovanska država" je torej
približno nekaj takega kakor "neodvisna Polj
ska.
Združitev Jugoslovanov* Neodvisna jugoslo
vanska država?
Ironija vseli ironij! Kakor s credo ovne se
kupeiije narodi. Prodajajo jih in knpujajo jib,
mečejo jib semintja in mešajo jih, živ krst se pa
ne zinisli, da bi jih vprašal, česa si sami žele in
kam hode j« >.
Ampak naravno je. <la je tako. Tisti, ki vla
dajo, hočejo varovati svoje interese in iščejo naj
primernejša sredstva v ta namen. T« sredstva se
ne vjemajo z interesi narodov. Direktno nasprot
na so jim. Toda kje imajo narodi moč, da bi se
uprli baraiitijam vlad in udejstvili svojo voljo?
Resnično .zločinci postajajo tisti, ki še ved
no narodom pojo, da se sedaj kuje njihova sreča.
Cesar Korl jo, prevzemši tcwko breme habs
burške krone, takoj pokazal milost svoje vladar
ske duAo s tem, da je pomilostil na smrt obsojene
češke poslance in politike.
Napravimo majhne oči in jih /.avrtiino proti
nebu, i/ plin'- si pa izvabimo sentimentalen vzdih:
Amnestija je najlepši privilegij vladarja in že za
radi te pravice je monarhija občudovanja vredna
institucija.
Brrr! To je napor, od katerega se mora člo
vek krepko oddahniti. Pomilostiti obsojene lju
di, reikti jili rablja, vrniti jim svobo<lo — to gre
vse t.udi brez veličanstva in božje milosti; v A
imriki opravi to navaden guverner, v nekaterih
slučajih celo sodnik. In ker voli guvernerja ljud
stvo, ima, če je politično dovolj razumno, še saiuo
vpliv na to, kako se bo rabila pravica in milost.
Neizogibnost monarhije torej tudi z amnestijo ni
utemeljen«.
Ampak pravicft do amnestije ima tak gospod
vladar in veličanstvo Korl jo je, kakor vemo, ta
koj porabil. Nismo mu zaradi tega takoj zapeli
hoziana in marsikatera neomajno avstrijska duša
nam je to zamerila: zakaj cesarju je vedno treba
slavo pot i, kadar čuje in kadar spi. Zdaj se nam
pa vendar zdi. da smo imeli prav. ko se nismo
prenaglili s svojo lojalnostjo. Pes i um rep. ki je
1 ii 11 k o grd. tudi če .j«« žival l»*pa : in Karlova
amnestija ima nekaj podobnega.
Kramar in tovariši so pomiloičeui. Ampak—
Dr. Kramar je obsojen na 15 let, dr. Rašin na 10
let, Cervinku na (i let in Zamazal na ti let težke
ječe. To se pravi milost, kaj? ! Seveda, v drža
vi, kjer smatrajo za pomilostitev, če človeka li
st rele, namesto da bi ga obesili, je že tako.
In kljub temu je mladi Kari morda dobra
duša. Morda ni. Ne vemo. Ampak lahko da je.
(Jospodek. ki je zasedel avstrijski prestol in bil
z vnemi državnimi in eerkveiiiini slovesnostmi
kronan v Budimpešti, je začel vladati; to se pravi,
postal je igrača sil, katerih niti sam ne pozna.
Kaj ve tako novopečeno veličanstvo o poli
tičnem pomenu amnestije? Kaj o razmerju med
("'eško in Avstrijo? Kaj o težnjah narodov? Pravi
li so inu, da je podedoval "staroslavno" državo
in da jo mora po božji volji ohraniti nedotaknje
no. Pravili so mu .da so f'ehi puntarski narod,
ki ga je "treba ukrotiti, ker ugrožava, kar je Av
striji najsvetejše, lu pravili so mu, da so Krama?,
i Rašin i. t. d. nepošteni ljudje, ki so snovali črno
I izdajstvo.
Od otroških let so pripravljali njegove mož
gane, da so se naučili misliti mouarhično in črno
rumeno. Kako naj bi sedaj mislili samostojno?
Ce bi mu bili rekli, da jo v iuteresu države in di
nastij«1 neizogibno, da s«* obesijo obsojeni Cehi, Iti
bil prepr'nean. da jih je treba oesiti. I*a ho iiiii
dejali, da je /.uradi lojalnih elementov na Češkem
dobro, če se jim pokaže kotiček milosti; in pokazal
je košček milosti. Drugo je ostalo vojnemu sodi
šču.
Kako neizmerna je milost v tej pomilostitvi, .
se lahko oceni, če se vpošteva. da je v Avstriji
dvajset let težke ječe najvišja kazen poleg smr- ,
ti. In Kramaf je pomiloščen na petnajst let tež- 1
ke ječe.
Odgovorna je za to Avstrija Toda to je veli- j
ko vprašanje: Kdo je Avstrija? V ujej živeči na
rodi ne. Korl tudi ne. Tista kamarila. ki je bas
na površju.
Kamarilo ima vsaka monarhičua država. V
nekaterih ima velik vpliv, v nekaterih majhen, v
nekaterih nima nikakršnega. Avstrija je pa tudi
v tem oziru posebnost: ona ima nekoliko kama
ril. Zadnja leta pred vojno sta bili dve glavni:
ena schoenbrunska, druga belvedemka. Prva je
držala Frame Jožefa na uzdi, druga je hotela
spraviti Frane Ferdinanda predčasno na tron.
Katere kainarile sedaj obstoje in katera izm"d
njih nosi zvonec — kod bi to tuk»j vedel t Ampak I
"Avstrija" je tista kamarila, ki jo ravno na po-'
v raju.
Monarhija je pa leglo takih visokih zarot.
Monarhija in papeštvo sta v naši dobi najbolj ne
zmiselni aiitikviteti. Proti \senii drugimi spadata
ti dvo v ropotarnico.
Posebno značilna za kapitalistično družbo j'*
koncentracija kapitalu, ki so neprenehoma vrši,
in sicer v finančnem kapitalu prav -Jako kakor v
industrijskem. Pravkar prihaja sledeča vest:
Telefonsko družbe iz držav Missouri, Kan
sas. Arkansas in Oklahoma so vložilo prošnjo za
združenje v eni družbi z glavnim sedežem v St.
iioni.su. Nova družba dobi ime Southwestern Bell
Telephone Company.
Tako združevanje tiči v naturi kapitala sa
mega. Neizogibno je in noben zakon ga no moro
preprečiti. A s tem združevanjem raste absoluti
stična gospodarska moč kapitala. S tem postaja
splošnosti vedno bolj nevaren. Slepci pa ae ne
spoznajo, da je odstranitev kapitalističnega siste
ma edina rešitev.
Pijanec daje prohibicioniatoni največ argu
mentov za njihovo propagando. (V si zoper hi
navsko prohibicijo. hodi trezen!