Proletarec. [volume], January 09, 1917, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Iz Londona prihaja poročilu, ki g" beležimo,
u ga nikakor ne mislimo prodajati za avtentično.
Bavi se namreč z mirovnimi pogoji, ki jih zavez
niki baje naznanjajo predsedniku Wilsonu. Ta
kih vesti o pogojih je bilo •že zelo mnogo. Narav
no pa je ,da se jim ne sme pripisovati mnogo važ
nosti, kajti i z uradnega vira ne prihaja najbrže
uobena. Večinoma so to le kombinacije časnikar
jev; nekatero so morda sestavljene po opazova
nju v uradnih krogih, največ jih je po sploh brez
zanesljive podlage. Odkod je posneta zadnja, ne
vemo; z ozirom na to, da je spojena z vestjo o od
pošilja t vi zavezniške note, je videti, kakor da bi
imela resnejše ozadje. Poročilo pravi, da so po
goji milejši, nego se je začetkoma naznanjalo.
Glavni pogoji so baje sledeči: 1. Izpraznitev
lh'lgije in popolno nadomestilo za škodo, storjeno
v deželi. 'J. Izpraznitev zasedenega dela Francije
m odškodnina. It. Samostalnost Poljske, Srbije in
Črne Gore. 4. Osvoboditev Armencev izpod tur
ške nadvlade. .">. Ustanovitev protektorata za
Armenijo, ki naj bo v rokah Rusije ali pa zavez
niške lige. 6. Konec turškega gospodstva v Ev
ropi in odstopitev Carigrada Rusiji. Med dru
gimi pogoji je tudi konec pruskega militarizma.
Zedinjene države naj pri sklepanju miru razso
jajo.
IV navijamo, da je popolnoma nemogoče reči,
ali je vest o teh pogojih kaj utemeljena ali ne,
Ampak marsikaj je v njih takega, da bi bilo že
pripisati zavezniškim vladam. In če so to res
njih pogoji, tedaj so prilike za sklepanje miru
pravzaprav zopet ugodne. Kajti če zavezniki od
teh zahtev le nekoliko odnehajo — vsako pogaja
nje je namreč spojeno tudi z odnehavanjem —
t fillip lie ostane v ii jih nič takega, da ne bi NfcmM
ju mogla sprejeti, fe je bilo v njenih dosedanjih
besedah o miru kaj resnice.
Seveda so navedeni pogoji površni in vpraša
se, kakšne sn zahteve v posameznostih. Zavezni
ki na primer zahievajo samostojno Poljsko. Tti
zalile vat a tudi Nemčija in Avstrija. Navidezno se
torej zavezniki in centralne sile v tem vprašanju
popolnoma strinjajo. V resniei se prav nič ne stri
njajo. Kajti med Poljsko, ki jo zahteva Nemčije
in Poljsko, ki jo zahteva Rusija, je velikanska
razlika.
Nemeija hoče tisto Poljsko, ki je bila "usta
novljena" z znano Viljeniovo in Frane Jožefo
vo proklainaeijo. torej dosedanjo rusko Poljsko.
Za Kralja ji priproeajo avstrijskega nadvojvodo
Karla Štefana. Gospodarsko jo hočejo imeti od
visno od Nemčije. VAvstriji naj dobi Galicija
zu odškodnino nekakšno širšo deželno avtonomi
jo, o kateri še nihče ne ve, kakšna da ho. Na
Pruskem naj ostane vse pri starem, to se prav L
ondotui Poljaki naj bodo pruski državljani in nič
druzega; o kakšnem poljskem ozemlju na Pru
skem se sploh ne govori, še manj pa o odstopu
poljskih krajev.
Na drugi strani hoče Rusija tisto Poljsko, o
kateri je govoril Trepov v dumi, sestavljeno iz
ruskih, pruskih in avstrijskih poljskih delov, av
tonomno. ampak stoječo pod rusko suvereniteto.
Razdalja meti eno in drugo zahtevo je torej
velikanska, dasi je v nemških kakor v zavezniških
pogojih zapisano: "Poljska samostalnost."
Podobno je na Balkanu. Zavezniki zahteva
jo obnovitev srltske in črnogorske samostojnosti:
berlinski glasovi so že pravili, .'a bi Nemčija pri
volil« v restavracijo Srbije in Orne Gore, Pe bi
konferenca tako sklenila. Aurpak xopet je na
obeh straneh vprašanje: Kakšna naj bo Srbija
in Orna (Jbra?
Še pred kratkim je bilo citati v londonskih
listrh, da bo Anglija zahtevala Bosno in Herce
govino za Srbijo. Tnrej M morala Avatrija ne
kaj dati Srbiji. Nemške vesti pa pravijo, tla bi
morala Srbija nekaj dati Avstriji, nekaj pa Bol
garski. Prav tako je gotovo, da ho Avstrija od
Črne Uorc zahtevala vsaj LovSen, ki igra ie »lav
no v fantazijah avstrijskih atrategov velikan
sko vlogo.
Tudi tnkaj torej slišimo enake besede, pa vi
dimo, da je njih pomen zelo različen.
Seveda to ne kažo, da bi bila zaradi tega mi
rovua konferenca nemogoča. Ako so le besede e
nuke, imajo že diplomutje lepo priliko, da se sni
dejo. O pomenu se bodo že na konferenci prepi
rali. Toni bo, čim se le pogajanje prične* baran
tanje za tisoč podrobnosti, in če je o tej konfe
renci sploh mogoče kaj prerokovati, je to. da bo
dolgotrajna kakor menda še noben diplomatični
kongres ne.
Po omenjenih jnigojili bi bilo spoznati, v čem
zavezniki namenoma pretiravajo, zato da bodo
mogli odnehavati. Zahteva se nn primer konec
turškega gospodstva v Evropi. Carigrad naj dobi
Rusija. To je v sedanjih razmerah očividno ne
mogoča zahtevrt. Turčija je v zvezi s centralnimi
silami, ki imajo na vsak način doslej več utilita
rističnih uspehov, kakor zavezniki. Cel udi je go
tovo, da bodo na konferenci — kadar pride do
nje — glavni barantači Angleži in Nemci, bodo
vendar centralne sile prav tako kakor zavezniki
nastopali kot enote. Iii da bi mogle prve soglafai
ti k tem, «1« se ravna s Turčijo, njih zaveznico, ka
kor z odločno premagano deželo, je popolnoma
izključeno.
Drugo j«* to: Če zahtevajo zavezniki Cari
grad za Rusijo, kaj naj se zgodi z ostalo evropsko
Turčijo? Naj bi li tudi to dobila Rusija?
Tnka zahteva, če. hI hila resna, bi poinenHa
nadaljevanje vojne. Ali so mar zavezniki tako
velikodušni, da Iti hoteli dati Tracijo do Cataldže
svoji sovražnici Holgarski ? Ali bi ta kos radi po
rabili za predmet kupčevunja nemara v Macedo
niji ?
Tobi bilo vse pretežko, ker sta Bolgarska in
Turčija zaveznici. V Londonu to že razumejo, in
če zahtevajo res Carigrad za Rusijo, je jasuo, da
prihajajo s tem pogojeni le zato, da bodo v dru
gih točkah lahko trdovrntnejši s svojimi zahteva
mi. Naposled se lahko tudi Rusija zadovolji z od
prto potjo skozi Dardanele, kateri se tudi Nem
čija ne bo upirala.
ATnpak v vseh teh pogojih nam je ena stvar
sumljiva. Zavezn»ki zahtevajo vsakovrstne re
či, katerih nimajo. V navedenih tirjstvah pa ni
besedice o Italiji, ki je vendar zasedla Kurlanijo.
Oorico in par hribov na Tirolskem. Da ne bi Ita
lija sedaj imela zahtev ,je izključeno. In ker ni
v telegrafiranih pogojih nobene besede o italijan
skih zahtevah, je zelo dvomljivo, če ima brzojav
kaj opraviti z avtentičnimi pogoji zaveznikov.
O tem bo mogoče le ugibati, dokler se na mirovni
konferenci ne pobotajo vsaj za prvo silo. Kajti
dotlej pač ne da nobena vlada svojih pogojev av
toritativno v javnost.
Ingersoll:
nr.
Neka inoč nas vleče k resnici.
Več j nn ljudi je nagnjena do nadnaravnih
stvari. A ko se odrečejo enemu Bogu, si poiščejo
takoj novega. Ko so odrasli Bogu .Jehova. govore
o moči. ki nas vabi k resnici- Kakšna je ta moč?
Človek napreduje s potnočjo svojilv izkušenj.
Človek, ki želi priti do gotovega cilja, pride na
križpotje. On gre na levo in hodi \ mnenju, da
gre po pravi poti, dokler ne spozna, da je izbral
napačno pot. Vrne se in nastopi pravo pot in doj
de do zaželjenega mesta. Ko pride drugič na križ
potje. ne gre več na levo roko. Izvolil si jo je že
prej enkrat iu je videl, da ni prava. Izvoli si eesto
na desno in hogoslovei pravijo takoj: Neka sila
obstoja, ki vleče človeka k resniei. *
Dete, ki ga zvabi krasota plamena, poseže
vanj s svojo ročico. Opeče si roko in se znuaprej
varuje ognja. Ta moč. ki je poučila dete, nas vle
če k resnici.
Združena skušenost v-jiega sveta je sila in
moč. in ona nam kaže pravo eesto.-Ta moč je svo
bodna i nni odvisna od inteligence. Ona ni podvr
žena volji iu tudi ne ciljem. Ona je posledica.
Tako se jih je trudilo na tisoče, da bi doka
zali Boga s tem. da imamo tako imenovani uravni
čut ali vest. Ti hogoslovei in mnogi takozvani fi
lozofi trdijo, <la je ta čut nravnosti, dolžnosti, ob
veznosti impoftirnn in da je vest ek -cična stvar
Izhajajoč s stališča, da ni bil ustvarjen tukaj, da
ni bil ustvarjen od človeka, si izmišljujejo Boga.
od katerega pohaja.
Človek je družabno bitje. Skupaj živimo v
rodbinah, rodovih in narodih. Člani rodbine, ro
da. naroda, ki povečujejo blagor rodbine, rodu
ali naroda, se smatrajo za dobre člane. Hvalimo
jih, občudujemo in častimo. Oni se smatrajo za
dobro ali nravne .
Člani, ki povečujejo bedo rodbine, rodu ali
' naroda, m- smatrajo za slabe člane. Tožimo jih,
sovražimo. Oni se smatrajo /a nenravue.
Rodbina, rod. narod postavi morilo nravnosti,
oni določajo, kako s«' moramo vesti. V tem ui nič
nadnaravnemu.
Največji človek je pravil: *'Vest se poraja i z
ljubezni." I'nt dolžnosti in obveznosti je nastal
na naraven način.
Človek j«' varal samega sebe. Narava je zr
ealo, v katerem vidi človek svoj lastni obraz in
vse nadnaravne vere se temelje na mnenju, da je
bila podoba, ki stoji navidezno za zrcalom.
Feeimo, tla je Hop — kaj moremo storiti xa
njega? On, ki je neskončen in nepogojen, ne more
sprejeti ne dobrega ne zla- Ne more imeti nobene
potrebe. In vendar jih ima.
1'redočite si sebičnost človeka, ki misli, da
potrebuje neskončno bitje njegovo pohvalo.
|
Kaj j" napravila naša vera? Kristjani ueej'.j
tla so vsi* druge vere napačne, in zato se ozrimo
le nanje.
Ali se je krščanstvo obneslo' Ali je napravilo
ljudi plemenitejše, dobrosrčne jč*. poštene jšc?
Ali so postali ljudje, ko je imela cerkev nadvlado, .
boljši in srečnejši? ^
Kakšen je bil učinek krščanstva v Italiji, *v
••Španiji, na Portugalskem, na Irskem? Kaj je na
pravila vera za Ogrsko ali Avstrijo? In kako je
bilo povsod drugod? Bodimo pravični! Ali bi mo
gle biti te dežele brez vere na slabšem? Ali bi
morale biti na slabšem, čebi imele drugo vero ne
go krščansko? • • • <
Ali bi bil Torquemada groznejši, če bi bil du
hovnik Zaratnstrov? Ali bi bil Kalviu krvoločnej
ši ,ako bi bil vernik južnomorskih otokov? Ali bi
bili Holandei neumnejši. če bi bili zavrgli Očeta in
Sina in Svetegu Dulm in častili trojico klobase,
piva in zeljn?
Kuj so napravili naši bojeviti nasledniki Kri
staT Kaj so napravili iz vere ljubezni in življenja?
Sovražili so veselje in delo. Na vrata življenja so
| obesili znak smrti.
Z vero so |>osknsili povsod, ali ona se ni ob
nesla v nobeni deželi in v nobenem času.
Vera ni napravila človeka nikdar milosrčne
I ga. Spomnimo se samo inkvizicije.
Vera ni prinesla človeku nikoli svobode, nrav
• nosti. pridnosti in poštenosti.
1 . So ii kristjani bolj polteni, zmernejši in nrav
nejii kakor divjaki ?
Ti, ki verujejo v enotnost narave, ne morejo
sprejeti nadnaravne vere.
Ali morete vplivati z molitvijo na prirodo in
njene lastnosti? Ali moremo odvrniti povodenj,
i ako se klanjamo? Ali moremo z žrtvijo spreme
1 niti viharje? Ali obogatimo s klečanjein? Ali mo
I ! rertio ozdraviti bolezen s prošnjami' Ali postane
j 1110 i. obredi bolj pametni? In ako dajemo vbogaj
j me, smo li radi tega že tudi pošteni?
Vera sloni na misli, da ima narava gospoda
• in da ta gospod nslršuje molitve, kaznuje in pla
i čuje. da ljubi polivalo in prilizovanje in da sovraži
nnjene in sobodne ljudi
t Jc-li došla že komu pomoč iz nebes?
VI,
Ako imamo teorijo, monfino imeti tudi dej
stvu na razpolago. Mi moramo imeti temeljni ka
men. Xe smemo zidati na ugankah, izmišljotinah
in analogijah.
i Mi imamo teorijo in zanjo štiri temeljne
| kamne.
Prvi kameu je: Snov ne more biti uničena,
! ona se ne spremeni v nič.
Drugi kamen je: Sila ne more biti uničena,
se ne more izgubiti.
Tretji kamen je: Snov in sila moreta obsta
I jati samo združeni; snovi ni brez sile in sile ni
i brez snovi.
Četrti kamen je: Kar se nc tla uničiti, ni mo
tflo biti ustvarjeno.
Ako so ti temeljni kamni pravi, je nepobit
110, ila sta snov in sila o«l večnosti tlo večnosti, in
da se ne dasta ni zmanjšati ni povečati. Iz tega
sledi, da ni moglo biti in se ne da ustvariti nič, da
ni bilo stvarnika nikoli in ga ne bo.
To dokazuje, da ni nič nadnaravnega in da
ga tudi biti ne more. l'e so ti "temeljni kamni"
pravi, nima narava gospoda. Ako sta snov in sila
od večnosti do večnosti, ne more biti nobenega
Boga, noben Bog ni ustvaril sveta, noben Bog ga
ne vlada. Potem tudi ni nobenega Boga, ki usli
šuje molitve. |x»maga podjarmljenim, ki se usmi
li po nedolžnem trpečim, skrbi za otroke, za oro
pane matere, m»vobojuje lmičenike in jih rešuje
iz platnena.
Ako je obstojala snov in sila od večnosti do
večnosti, dokazuje to, da je bilo mogoče, kar se
je zgodilo, da se dogaja, kar je mogoče in se bo
godilo, kar je mogoče.
V v se mir ju ni slučaja. Vsak dogodek ima
svoje vzroke- Kar m« zgodilo, se ni moglo zgoditi.
j Se«' nijost je nujna posledica preteklosti in nujni
vzrok bodočnosti.
V neskončni verigi ni in ne more biti nobene
ga zlomljenega ali manjkajočega člena. Velikost
in gilianje sleherne zvezde, podnebje vsakega sve
ta. vsi stvori rastlinskega in živalskega življenja,
vsak nagon, razum in zavest, vse trditve in vsa
zanikanja, vsi zločini in čednosti, vse inisli in sa
nje. vse nade in bojazni, to vse so nujnosti. No
bena izmed neštevilnih stvari ni mogla biti dru
gačna. (Konec prihodnjič.)
TOTUESJSIA POVEST.
Spisal Podlimb&rski.
"Take silt' l>i ne bilo, strir."
"(Mi, t i ui še m ia<I, pa še ne veš, kakn jc iia
svetu. JiOj ga, zapri okno, mraz gre noter! Že la
ku mi je celo noč, kakor hi me tresla mrzlica,
z<laj si pa se odprl okno. Kako, da sem {,'a tako
slabo zataknil!"
"Potres vas stresa, stric, in ne mrzlica," je
dalji votlo bobnenje, kakor bi se podirale Kauiniš
prigodil zopet močan sunek, ne vemo kateri, ker
težko jili je bilo šteti 0110 noč. Slišati je bilo v
dejal Tone in priprl okno. V tem trenotku se je
ke planine. Tone je plaho skočil od koče. Dasr so
JMikripali tramovi, Ne mu je vendar zdelo, da v
leseni koči za tToveka ni toliko nevarnosti kakor
v zidani. Zato strica več ni hotel spravljati pod
milo nebo.
Ko se je obrnil, je stal Krulčev Peter pred
njim. In taka ga ju ogovoril tesar: "Tone, ti si
mnogo študiral in do nove maše hi bil lahko pri
či jazd, da si hotel. Pa ti že ve«, zakaj si se /. obe
ma komolcema branil belega kruha in kateri stan
je zate najboljši. Ali povej mi, knj ti praviš, kaj
tn pomeni, ali Im> sveta konec, ali nam še priza
i»ose vsega mogočni Bor7"
"Kdaj bo sveta konec, tejra mi nihče ni ve
del povedati v šolah; ali to je pa gotovo, da vse,
kar zdaj živi, prej pogine, predno se pogrezne
svet."
Petra je zadovoljila tolika modrost; pritrk
nii je z (ilavo in nekako boječe je rekel: "Bog
se nas usmili! Jaz tako pravim, da pri tem delu
ima tudi vrag svojo roko vmes, ali kaj bi rekel.
Ali si videl nocoj kosmatina?"
Tone se je glasno posmejal.
. "To ni za smeh, prijatelj!" je dejal užalje
ni tesar. "Lahko se pač »mejaš, če ga nisi videl;
komur je pa dirjal tako blizu pod nosom kakor
meni, ta se ne bo smejal izlepa."
"Ali Htc ga vi '*«*> videli?" jc vprašal never
ni mladenič.
• "Oj, videl, če ti pravim, videl! Da bi ga ne
bil, ljuba duv.ii! Od vašega kozolca se je pripeljal,
lomastil mimo Smoleta in dirjihal je dalje po šir
nem svetu. Oh, kako je hruM Ne vem, ali je stal
! na vozu, ali je sedel, to sem pa natanko razločil,
da jc bil vragu podoben. Ti ne verjameš, prija
telj? ttkoprnel bi bil, to rečem, da si na lastno oko
i videl pošast. Tu ne jMonaga nobena učenost." Tc
i sar jc krepko pljunil, ker jtfobflkri mu je Mmr
zela prikazen, ki se ne klanja nobeni učenosti.
'• I dajtč, povejte, kakšna pa je bila tista po
šast, da jo Ihhij tudi jaz poznal, če se kako natak
nem nanjo."
"Kakšna? . . . Takšna, «li! . . . Kosmata od
vrba do tal, repata in ropala. Na sredipostno ne
deljo sem slišal v pridigi govoriti o takšni mr
I cini. Oči žerjavica, na rokah kremplji in iz gob
ca jc molel jezik, zakrivljen kakor srp. Tega pa
ne vem, odkod je prihajalo tisto škripanje: ali
je satau tako škrtal z zobmi, ali jc voz škHpal
tako. Cesar za gotovo ne vein, tega ne trdim. A
ne želi si srečati nocoj tiste pošasti!"
Tone Ne je .prilično začudil svoji fotografiji.
"Kako pa ste iiioHjli tako natanko razločiti, kak
šen je bil tisti satan, ko je bilo ponoči in jc tako
hitro lomastil mimo vas?"
" lijuba duša, saj sem peklensko prikazen ma
lo poprej videl pri luči pod Smoletovo mizo; in
ona na vozu ni bila nič drugačna: ves listi pas
ji gobce. T'oftasti so si vse podobne kakor pisarji
v nekaterih pisarnah. Bog nas jih varuj zdaj in
na zadnjo uro!" Tesar je sklenil roki in iznova
pokleknil k skladanici.
XII.
Tone jc pustil Krulčcvcga IVtra pri deskah
ter se vrnil v vas.
Kam naj bi šel zdaj prej, ali pobirat tolarje, j
1 uli nuj l>i pogledal zopet k Smoletovim? Odločil
1 »c je za prvo, tla bi gu ne prehitel ktlo.
Ko se je bližal domači hiši, je jel oprezovati,
ga li nihče ne vitli. Domačini so bili vsi za hišo
. nn zelniku, o<l tam se ni videlo h kozolcu. Ko
rakal je pndktsno dalje, oziraje -se na strani. Dasi
bi denar krvavo potreboval'in bi gu kakor iino
tek rešil velike skrbi, se mu je vendar zazdelo, da
ima misel na denar nekaj nelepegu, nekaj tež
kega v .sebi in kako duševno ubogi .so oni ljudje,
ki se z vso silo pehajo za denarjem, ki ima le
hipno srečo v sebi. In koliko je drugih lepih, vzvi
šenih misli, ki so ne dajo staviti v eno vrsto z
0110 nizko mislijo!
Kraj kozolcu je zadel oh nekaj zvenečega.
| Sne! je klobuk, pogledal na znamenje. Potem se
j je sklonil na vse štiri. Tolarjev je bilo res vse
belo. Otipaval je oprezno po travi in pobiral v
klobuk. Zdajci ie zadela roka ob nekaj temnega
in kosmatega ob kozolčevem stebru. Zgrozilo se
mu je in zgubilo in brž je odtegnil roko, kakor
bi se bil spekel. Poiskal je žveplenke, prižgal rn
pogledal, ua kako mrhovino je naletel. Pri luči
je -.-»poznal, da leži na tleh kosmat meh, najbrž
mačji. Ko je ugasnila žveplenka, jo nastala za
hip nepredirna tema pred njim. Mraz ga je iz
preletel huje nego ob potresnih sunkih. Plašen se
,)e ozrl v daljavo, da hi si poostril in razjasnil
oči in se preveril, uli ni nihče opazil njegovega
svetilu. Nikjer ni bilo videti žive duše, dasi je
šumelo in vrvelo v vasi kakor v uljnjaku v po
letni noči. Pobral je kamen in prevrnil ž njim ti
sti meh, in glej •— meh ni prazen! Prižgal je
zopet žveplenko, in previdno držeč luč pod dla
njo, da ne hi bila vidna na daleč, je ogledoval
meh ter ga preobračal. Ko se je prepričal, da se
ue javlja nič posebno gahnegu na njem, ga je
previdno vzel v roko. Oj čudo — do poloviee je
napolnjen s kovanim denarjem! Na koncu bing
lja ml njega precej debel jermen, pregrizen in
prejeden. Tudi meh sum je preluknjan. Pogrelo
gn je, ki> se je očutil pred tolikim denarjem.
"Mačji mehovi ne padajo z nebes," je dejal sam
v sebi. "Tu je skril nekdo svoj zaklad v kozolec,
najbrž kakšen tat, ki >;a je prinesel sem v temni
i noči. In živali so ga našle in se lotile tega, kar
jim je dišalo. Le prepovršno sem pogledal opol
dne v kozolcu za križ. Tu imaš — zdaj je pa po
tres ves ta zaklad prerahljal in stresel na tin!
In meni je, po pravici rečeno, napravil skrbi,
mučne skrbi in nemara mi ho treba še k sodišču
iti zaradi njega. Kam ž njim, da mi g" kdo ne u
kradc* . . . Pa da se v Gabroveu najde v teli sla
bih časih kar na kupu toliko novcev, to je iiue
liitno. Ampak na tak kraj skrivati tako stvar, to
ne kaže |w»schiic iznadljivosti. Jaz ga hočem bolje
spraviti."
In hitel je pobirati in spravljati v meh. V
členkih mu je pokalo i-n vse ga je že bolelo, tako
kc je trapil po tleh. Ko se mu jc zdelo, da je vse
pobral, je vsul v meh tolarje, ki jiii je nabral v
klobuk. Potem je Vstal, stisnil plen pod pazduho
in korakal preko trate z obrazom človeka, ki mu
se je važno delo obneslo, pa se ni zvalila še vsa
skrb ž njega. Doma je zlezel na osek in tam je
s povreslom preveza I in ovil zaklad. "Semkaj sem
nosil v otroških letih skrivaj, da ne bi videl hla
pec ali kakšen drug lakotmiik trdo in nezrelo
sadje v mladivo; tu notri naj čaka mačji meh
svojega gospodarja!" In porinil je meh za dešče
no ograjo v slamo. Skočil je na tla. Težko breme
je padlo ž njega, ko je odložil tnji rlcrtar. Začu
dil se je, kako da je mogel toliko misliti o de
narju nocoj, ko bi moral pravzaprav rafcdeliti svo
jo dušo na dve plati: ena bi moralh plnkali z na
rodom zaradi neskončne nesreče, druga bi se 1110
raln tajno veseliti luči prve ljubezni. Njegove
misli so zavile zdajci v twti tir, kjer Jih je ho
tel imeti. Predno se je napotil k Smoletovim, je
obvestil domače ljudi, da se stricu Andreju ni
prigodilo nič žalega.
(Dalje prihodnjič).
Nemčija je poslala Švici noto, v kateri zatr
juje, da bo strogo varovala švicarsko nevtralnost.
V Švici so imeli že velik strah, da utegne Nem
čija, ako so vojna podaljša, storiti z njo kakor 7.
Belgijo.