Proletarec. [volume], January 09, 1917, Page 3, Image 3

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
fllovenei v Ameriki smo za eno zanimivost
bogatejAi. Re* «1« ne pomeni kdoveknj za zgodovi
nu eloveAtvu, ampak je le bolj vihar v kozarcu.
Svi>t se zaradi te razburjenosti ne bo, podrl, in ire
se podira, m» zaradi nje ne imtavi. Ampak v spins*
nem je nI® v enak o življenje v Auu-rikj tako iitn>ž
nn, tla štejejo pri nas /o bolhe za kopje. Tako je
torej tudi ž«4 nekaj, <la se lasajo "katoličani" med
snho.
N'e bi se menili za to, fe ne bi bili pravza
prav mi krivi tega prepira, (lasi iu4iote. Ves naš
greh je v tem ,<l« smo na svetil. t,V bi nas bil
Hog ustvaril na luni, katoličane pa i.h zemlji, lin
bi bilo sedaj tega r.ivsa po "katoliškem" časo
pisju. Vsa tolažba, ki so nam jo nqbtMia pustila
ob tem tuiliem spoznanju, je ta, da bi se it- našel
tiru« predmet za prepir, če jim gu ne bi dali so
eialisti.
Meti katoliškimi listi je eden, ki zelo nujno
potrebuje prepira, |u» g.i zato neprenehoma išče.
Kad hi bil namreč zanimiv.
Tak t»i bil pravzaprav vsak list rad. Ampak •
ljubi Hog je ustvaril različne ljudi in jim dal raz
lične lastnosti kakor ptičem različno perje. Orel
ne more peti kakor slavec, ta pa ne delati /. re- j
pom tako kra&licga kolesa kakor pav. Dober čas- •
nikar ne napravi dobrih Škornjev, dobremu farju !
pa ni dano samo »h sebi. da bi bil tudi dober žnr
nalist.
Ker ne more Ave Maria s svojimi talenti zbu
diti zanimanja, išče interesantnost i po drugih po
tih. Vsak čas izvije iz trte kakšen prepir, pa si j
misli: Če bodo ljudje le č.itali moje ime, postane
jo radovedni, pa pošljejo upnivniMtvu naročnino.
Polemika spada tudi brez obzira na admini
strativne interese med časnikarska opravila. Po
štena |M)leniika je zdrava in koristnu. C'e se iz
našajo pred čitatelje argumenti in proti« rgumen
ti. se širi njfh obzorje, bogati njih znanje in bistri
njih sodba. Toda "Ave Marija" in poatena po- .
letnika sta si tako sorodna ka-kor oven in kopriva.
Nekako pred dvemi leti je začela z nami. Bili
smo pripravljeni razpravljati o socializmu s ko- ;
murko!i, ker nam je ne ten ležeče, da se čimbolj
razbistrijo pojmi o socialnih vprašanjih. Ampak
"Ave Marija" je takoj v prvih številkah pokaza
la, da ji ne delajo nobene krivice tisti, ki jo ime
nujejo "Ave Mieo". Priimek je le šala; listu, ka
teremu ga dajejo, se pa lahko očita nekaj drnze
^a, namreč nepoštenost. A. M. ne polemizira,
ampak zavija, laže, podtiku, sumniči, krivi na
sprotnikove besede, pehija, česar nihče trdil ni,
vse to se pa spaja s takim vnebovpijneini nežna
! "S ' • ' .n ■ t
I I)join, da s«- njegov lastnik po proviei niti dotak
niti ne hi smel peresa.
(\» xe upu ignorant. ki niti ne v«-, katero na
rodnosti jo hil Darwin, požirati darvinixem ka
kor ajdovo žganoo, fo so drzno nevednež. ki go
vori o Kiiiit Laplucu kot o oni onebi, zaletavati v
rezultate prirodo.dov ja, tedaj to ni ouanikantva,
ampak nesramnost. H to se pu no poletuixira.
liri»a jo ko največji napor, ki ga zasluži. To jo do
bila.
Dt.ljju so jo trudila na vso načine, tla bi na*
provociraln. Ker sama nič no vo in nič ne zna.
jo propisavala os'arijo i/ družili protisoeinlistif
i»»ti spisov in grmadila neumnost nad neumnost.
Toda z. nami tu ltilo nio.
Zdaj poskuša torej na drug način. Lasati jo
začela "katoliške" listo, da niao dovolj "katoli
ški". Iii zdaj dobiva od njih klofute.
1'rav zabavno jo. Menda ga že ni katoliškega
slovenskega lista v Ameriki, da ga ;ii napadla,
(■lasilti Katoliško Jednoto j»' enkrat napravila I
pridigo, ker jo napisalo par vrstio o neki predsta
vi v fhieagi. Mila jo po splošni .sodbi najboljša !
gltdališka predstava, kar so jib Slovonoi imeli v i
i«oi luo.-uu, ampak — groza! priredil jo je bil j
sooiidistioui klub. In A. M. jo k lie« I a žveplo in i
smolo z ne>boH. Smola so je prijela njo, ker pri- \
roja klub svojo predstave z uspehom daljo; žvep
lo so pa menda pobrali liferauti vojne, ki jo vodi- |
jo kristjani v Kvropi po božji volji.
Amerikanskomu Slovenru, Slogi in drii(tiiii |
očita A. M., iln no gredo dovolj odločno v boj zo- i
per sooializom. Zdi so, la so nekateri začetkoma I
š? nekako rosno jo glodali na te očitke. A. S. se je
branil in je našteval, kaj jo že vse pisal zoper so
cialiste. Zdaj govore tudi < ni z A. .M. bolj tako,
kakor zasluži. "Ave .Marija, miruj!" "Ne za- j
bavljajte!" Clovelandska 4Shiga' ji |»ravi: "Na- I
kožnemu listu nio manj no [»ristaja. kakor neo- j
snov;,no in neopravičeno /bndimje.'.'
Tako prihaja ju klofuto od vseli strani in na
mesto «l.-i bi bila A. M. interesantna, jo lo ohrea- j
na. j
Vos ta prepir nam no sega globoko v .sree in ;
zgodovinskega pomena nima niti za peščico Slo- ;
vencev, kar nas je v Ameriki, kaj še za skupni |
narod ali za kakšno večjo skupino. Toda če spo- |
znavajo že njeno tovarišioe v Kristimn, da je zba
danje A. M. neoanovano in neopravičeno, ni je
lahko misliti, kako neosnovaui in neopravičeni
so bili njeni zaloti v načelne nasprotnike. I.e da
smo ostali ob njih veliko bolj ravnodušni, kakor
njeni somišljeniki in polovični somišljeniki.
Centralni sestanki.
Na vseh koncih iij krajtfi v Evropi se sedaj
vrže vladarski in podobni sestanki. Nc Dunaju
se snidejo- Viljem, Korl, bolgarski Ferdinand iu
Mehmed. Ker se generalni štabi ne udeleže te kon
ference, sodijo, da ne pojde za vojaAko, ampak za
diplomatif-no posvetovanje. To je bilo seveda
lahko ugeniti. Kaj naj bi pa kajzerji in sultani
počeli voja&kega brez generalnih štabov? Imajo
se pač sanii /.« velike stratege, zlasti Vilče; am
pak če bi t-a veličanstva sama začela 'vo liti "svo
je" armade, bi naatal kmalu tak potom, da bi se
Napoleon zbudil v svoji krsti, ker bi se moral
smejati, da bi se tresel invalidski dom v Parizu.
Razun vladarjev po božji milosti se pa snide
jo tudi gospodje zunanji ministri. Njih sestanek
bo baje 19. januarja, in sicer v Berlinu, da ne ho
Dunaj sam osrWen. Prve vesti so pravile, da se
snidejo v Berlinu predsedniki parlamentov. Kje
se je ta vest vzela, ni povedal no-ben poročevalec,
ampak bila je smešna. To je bilo prav tako sliša
ti, kakor dn imajo v centralnih državah parla
menti kaj odločati. Zanimivo pa bi bilo; rado
vedni hi bili, kaj bi imel povedati predsednik av
strijskega parlamenta, ki že od januarja 1014. ni
imel nobene seje.
Pa tudi brez tega nam ne gre prav v glavo,
kaj naj bi delali v Berlinu parlamentarni pred
! sodniki. Saj president še ni parlament. Bilo bi
kaj druxega, »"e l>i šli gospodje kot pooblaščenci
na konferenco. Aiupak živ krst j iti ni pooblastil,
nobe.i parlament ni razpravljal o konferenci in
I noht,len ne ve, čeiuu je konferenca sploh skli
I cnna.
('v .snidejo /.m anji ministri, dobi s»'„ur
kajpada drug" lice. Zimmermann tedaj zastopa
i Nemeijo, (Vrnin Avstrijo itd. Zastopa — to je ,
na m ret' oficielni izraz. Strašilu neumen izraz, dasi
imamo stu stv.njev globok respekt pred vsem, kur
I je odiciehio. Zato vendar ne moremo utajiti, da
sta zdrav ra/.n-n in oficiclnost včaai tako n&sprot
I na kakor bit" in pes. Ce hočem koga zastopati, bi i
I se mi zdelo, da mi mora dotičui izročiti zastop
! atvo in da mora vedeti, kako ga boni zasnopal.
preden me pooblasti. Zim me rmanu bo pa zasto-.
' pal samega se!;«- in Viljema, f'eruiu sebe in Karla ,
itd. Seveda, v na.šili demokratičnih ("asih je Vilče
Nemčija, Ferdinand Bolgarska, Korlček pa Av- .[
! strija. Lahko si je misliti, da se bodo zunanji mi- j
nistri bavili z vojno in mirom, s pogoji in zahte
vami, z bodočo usodo Kvropc. In par mož bo dr- j
žalo kocke v rokah. Narodi bodo pa rekli 'amen', j
kadar bo molitvica izrečena.
Kako d: teč je svet še od resnične demokraei- ,
je! Kako se dajo narodi Se voditi za nos!
Tudi zavezniki imajo svoj vojni sestanek.
Vest o njem je prišla presenetljivo. Nikjer ni bil
napovedan. Šele 6. januarja, ko se je otvoril, j
K« je brzojav naznanil. Sešli so se za Anglijo (
Lloyd George in Viscount Mibier, za Francijo
Briand, vojni minister Lvautey in munieijnki mi- j
nister Thomas, za Rusijo general Policiu, in ita
lijanski zastopniki vlade. Sestanek je v Rimu
Brzojav, ki poroča o tem nepričakovanem se- j
Stanku, pravi: "Prihod angleških in francoskih
ministrov povzroča zelo ugodno mnenje v časo
pisju, ki smatra to konferenco za znamenje tis (
nejše združitve zaveznikov in začetk.» ol>šii>uejhdt (
in močnejših naporov."
"<!orriere d'ltalia*' pravi: "Sestanek bo i
mel pomen, ki ga Dunaj in Berlin ne bosta pre- !
zrla, ker bo dokazal, da niso zavezniki vsled mi
rovne grožnje oslabljeni, ampak da so trdno na- 1
menjeni nadaljevati vojno, dokler niso njeni ci
lji doseženi." . •
Poročilo iz Amsterdama pravi: "Rezultat ,
rimske konference odloči o bodoči usodi zavezni
ške ckspedicijc v Solunu, o vpraJhnju miru ali I
vojne z Clrftko in o zavezniških korakih za popra
vo napak v Romuniji ter za zboljšanje splošnega
položaja na Balkanu, ki je nevarno ugrožen vsled
trajnih Mackensenovih uspehov oh Scrctu. Hlnv
no vprašanje, ki se bo razmotrivalo v Rimu. ho
to: Kaj jc Italija pripravljena storiti za sodelo
vanje v energični balkanski kampanji!"
Tako se glase vesti. Mogoče je pa tudi. dn i
ini rnskn^ konferenc.! vse drugačen pomen. Ti
stim, ki hrepene po miru, re* ne daje veliko upa
nja; tistim, ki pričakujejo v kratkem za v. rmr.g.i,
pa tudi ne. Kajti bahnrije ne za ležejo zdaj z vo
... . . I
jaskcga staliwa prav nn' vre. f) cemer se nnajo
zavezniki militaristn-no posvetovati, se pa zopet
tiče veliko bolj popravljanja napak, kako; "e
nergične ofenzivne akcije." To gre pri zavezni- !
kih že od začetka tako. V>a zavezniška kampa- !
m .ju ni pravzaprav nič druzega kakor popravlja
nje starih napak r. — novimi napakami. Mogoče, ,
fla jih sedaj v Rimu navdahne »veti duh, ki je
tam nekako doma; ampak če se nimajo zanašati
na kaj realnejšega, hodsadovi rimske konferen- ,
ee zopet inršavi.
Kar se tiče sodelovanja Italije v "energični ;
balkanski kampanji", bi bilo res z vsakega stali- j
?W;n bolje, d* sploh ne bi bilo tega sodelovanja. [
Ne gled* na to, da bi bilo najbolje, če se sploh na
pravi konec klanju, ni v vojaškem oziru prav ni?
pričakovati od italijanskega sodelovanja na Hal
kann, kar dokazuje vsa italijanska vojnn v Pri
morju in na Tirolskem. Poč pa bodo z vsakim
balaljončkoni, ki ga pošlje it ali ja v Solunu ali v
Albanijo, rasle njene zahteve na Balkanu v ne
skončnost. Klcspanzija Italije bi pa ustvarila na
Halkann še nez.iosnejši položaj, kakor je bil pred
, vojno.
Angleška vlada prevzame ne le vso pšenico,
ampak trnli koruzo in vsako moko pod svojo kon
trolo. — Veasi so bile take vesti senzacionalne,
L sedaj so vsakdanje.
Oraft jo bil in bo. dokler nastavlja družnhni
sistem na vsakem vogalu izknšnjave.
Zedinjene države so neodvisne. Ali kje je ne
odvisnost njihovega prebivalstva?
V Seheneetady se je te dni ae
ftlo nekoliko županov in drugih
pooblaAčenoev, da ,*• posvattljejo
o draginji. Prakadovai je uientui
župan Lunn, nekdanji socialist, ki
je pri zadnjih volitvah popolnoma
skrenil v demok ration i tabor,
1'erkin* iz New Yorkn je predla
gal, naj se ustanovi državen uraU
xa trge, podnlini tržni uradi naj hi
to ustanovili tudi po umnih. 1'u
njegovem mnenju hi taki uradi
lahko bolje varovali interese pro
ducentov in konuumentov zoper
privatno grabežljivost.
Tako je njegovo mnenje. Nafce
mnenje je pa, da je vse to zgolj |
polovičarsko, iz kalcregu se ne
more poroditi nič velikega in ce
lega v hoj« zopec draginjo. Tržni
uradi imajo že lahko nekaj dohre
ku ; ampak ta dohrota more hiti
le majhna. Kajti moči, da hi na
stopili naravnost proti vzrokom
draginje, gotovo ne hodo imeli.
Co l»i bil Perkins to hotel, hi hil
moral jasneje govoriti in zahte
vati 2r.ukone, ki t»i omogočili drža
vam in občinam, da bi se same
postavile na mesto izkoriščeval
cev.
Vzemimo n. pr. kruh. l*Renieo
seje farmar. Od njega do de!av-l
če ve žene, ki kupi hlebce kmha,
je dolga pot in na njej je eelr.
množica ljudi, ki hočejo profit i
rnli od pridelka. Tu je veletriee •/.
žitom; tu ho njegovi agenti, tu »o
horxni špekulanti, tu je mlinar
ja družba,- tu so njeni agenti; tu
je veletržee z moko; tu pekovska
velepodjet jn ; nazadnje so njihovi
agenti ;tu so branjevci in narad
nje pride Šele konsument, ki mora
plačevati svoj trihut vsej tej
rajdi. Že če so cene normalne,
mora plačevati za hlago nepri
merno več, nego je vredno. Am
pak vsa ta vrsia ima priliko, d«
podražuje, in kaj naj store tržni
uradi resnega proti takemu po
ri raievan ju, če se oderuhi organi
zirajo T Če na primer zadržujejo
in utajujejo blago, dokler ne na
stane umetno pomanjkanje!
Nekaj uspešnega bi se lahko
ukrenilo, <V bi prihajalo žito na
ravnost od farmarja v mostni
mlin, odtod v mestno pokamo, od
tod P® kruh naravnost v hiSe kon
sunientov. Vse vprašanje pao tudi
s tem Se ni rečeno. Žito so no pri
deluje lo na malici farmah. ampul
tudi na velikih posutih, ki so
bodo oimdalje bolj množilo in ir
podrivale malo kmetijsko prodni;
eijo. T7. to^a so razvijejo zomli.iški
trusti, ki diktirajo »-ono. 1'opnfnu
pomof1 jo lo v socializmu, ki vol ju
za zemljo tako kakor za industri
jo. Ampak dokler moranio •. rj>«*li
kapitalizem, hi občinski in držav
ni obrati lnliko relativno veliko
' pomagali.
O tem pa ni govoru, kadar so
predlagajo tržni mudi. To jo
mačkov plos okrog vele kašo V
Ameriki ga plo&ejo prav tako ka
kor drugod. Ko se jo š»- prod
vttjno širila draginjo, po Evropi,
/laUi po Nemčiji in Avstriji, ho
HM'ialisti razkrivali hjer.e pravo
vzroke in predlagal' rosna sr«*d
stva. Vlade in župan>tv.i so pa
"Študirala" vprašanj- in priha
jata s podobnimi ukrepi kakor m>
daj v Ameriki In Si udirala so ga,
dokler ni vojna izzva'a drugega
zanimanja. V Amerik: Imdn
pa lako dolg" Studit ida, da '»o po
s«jl'o ljudstvu <ioli(iiio.
M.'.yor T*i>nn tii h'1 s*o b-t ;sooia
. »io p axe m mnenju spi. I ni
l;4.ir ni bil sooiaiis*. ampak Tako
dol';o jo bil vomH.v mod socialisti,|
• :a i ', lahko vod'i l .i.j teineljitoj
s":tn o drairiuji Ampak «V bij
tudi vedel, ne !u to me pomagalo,
otlk.r.* jo odkri deistokrai. Njo go-1
va ®o<lanja str >.. k . jo bajo strun-i
ka '*maJih ljub . W delavoev!)
Vak.i jo lo ob \«lilv:«li. Ampak vi
njono področje spadajo l<aS tuoSo
'r.rii, agenti, prekupovaloi in I
• s.ikovrstni r"»« 'dovalei, ki /.o si
v« •»jo eksiRtenoi. podr.iMtjojo. •
D* b: se oone *troU». t hilo t roba
liv-to vse to p.-.*r lov.inje in pro
kupovanje odpraviti. Toga pa de
i.iokirtje 110 ho--» storili, ker ne
h'uom. Zato ne morejo biti rosno!
pl< ti draginji.
USTAVA IN USTAVNOST.
ki so slin'ajno ili»ni najvišjega so-j
diAf*«. *H mi-7n itn rullana t<> <1nni
Fred najvišjim zveznim sodi
le em se je pričela razprava o "u
itavnosli" zakona o osem urnem
delu na JSeleznieah. Misli se, da bi
mogla hiti razprava v dveh dneh
končana. Kakwen ho rezultat, se
nikakor ne inore uganiti. Toda
naj bo kakršenkoli, tega na more
ovreči, da je privileg:j najvišjega
liodiftča, ki sme odločati o veljav
nosti zakonov, največja zapreka
resnične ustavno/ti. Dokler ima
Amerika to institucijo, je boginja
svobode ob njenih vratih pravza
prav boginja ironije .
{'stavno je, da vodijo posle
ljudst-va tisti, ki jih je ljudstvo
samo za to določilo, torej sedaj
parlament. Nekaj takega kakar
kongre* je vsaj za dogledno dobo
><• neizogibno. Kajti nauk anarhi
stov, da more vsak človek le sa
mega sebe zastopati, nikogar dru
gega pa ne, je prav le«p v teoriji;
za praktično rabo je pa enostavno
nemogoč. Družba ni le svota po
sameznikov, aifipak je tudi sama
zase eelota in mora hiti v ta na
men organizirana. I'ravi namen
družabne organizacij* je sodelo
vanje vseh članov za dosego naj
višje možne koristi v interesu
v.,eh. Tako sodelovanje je le mo
goče z razumno delitvijo dela; to
rej morajo biti nekateri poobla
M-eni, da opravljajo delo, ki ga
drugi ne opravljajo.
V družabni organizaciji, ki naj
res siuži interesom družbe in vseh
njenih članov, bodo tudi opravki,
podobni sedanjemu zakonodaj
Mvu. Zato bodo potrebni tudi or
gani za take opravke. I o te bo
1reba z volitvami pooblastiti.
Tak parlament v zumlu socia
lizma se lahko veliko bolj postavi
pod kontrolo ljudstva, kakor ka
terikoli danainjih parlamentov.
Vse njegovo delo se lahko napra
vi odvisno od ljudekogn glasova
nja. Lahko s« vpelje odpoklic po
oblaščencev: sploh se demokratič
no načelo lahko zavaruje z vsako
vrstnimi kavtelami. Toda* kdor
misli, da v socialistični družbi
sploh ne ho zakonov in organov
za rfkurne naloge vse družbe, ima
o socializmu zelo napačne pojme
V sedanjih razmerah bi pa mo
ral biti »parlament sploh najviija
instanca, nad katero stoji edino
ljudstvo. Razumno bi bilo, da gla
suje ljudstvo o zakonu, predel,
dobi veljavo. Anupak skrajno ne
razumno je, da sede sedem moj.
biea, kaj mora vos ameriški na
rod priznavati za zakon in kaj ne.
Že dostikrat se je naglasa!« ta
absurdnost. Vendar pa še živi in
Kioeši demokracijo dežele. In še
dolgo bo živela, če ostane ljudstvo
tako aipatieuo, kakor doslej. Kajti
izprememba ustave ne pride sama'
od srthe, kapitalistom pa doslej ni
veliko ležeče na torn, da bi se od-'
pravil privilegij najvišjega sodi-'
ftča. Večinoma so bili od njega de
lavci tepeni; ?e pa izjemoma malol
zadene kapitaliste, znajo že p<>
kakšni stranski poti uiti.
Ustavnost ni v tem, da se en
krat izdela ustava in da velja po
tem do konca dni za nedotakljivo
svetinjo, ampak v tem, da ima
ljudstvo vedno zakone, kukršne
jjotrehuje in želi, da torej zavrže,
kar ni ve«1 za rabo in da si napravil
novo, kadar nastanejo nove raz
mere.
VELEPOSESTVA.
Profesor Mead na državnem j
v.seučM i&eni v Calif orni j i ž.-., udira j
vprašanje, kdo poseduje zemljo v j
tej državi. Njegova preiskava je
dognala, da je štiri miljone akrov
zemlje v pojesti 310 ljudi, ena iz
med železnic pa poseduje pet mi-1
Ijonov akrov.
To bo precej neprijeten curek!
na glavo t i.st i h,k i trdijo, da ne ve-'
lja kaipitalistivni razvoj za zemlji-j
Ske razmere. 4 miljoni akrov zem
lje v rokah 310 ljudi — mislimo, i
da je to vendar agrarni velekapi-i
talizem.
V Evropi so velepo^eslva ded
Sčina fevdalne dobe. še zdaj so v I
Angliji in v sedanji Evropi visoki I
aristokrati glavni veleposestniki.
Šele propadanje takih volikašev'
je omogočilo raznim plebejskim j
finjMUMiim magnntom, da so poku
pili veleposestva od hankrotnih
baronov in knezov. Amerika ni j
ime|a fevdalne aristokracije. Na
nobenega ep^arja iz križarskih
1 vojn se ne more sklicevati Ameri
j kanec,da mu je dal zemljo v 'leno'
Pa vendar imamo veleposestva!
na eni in propadanje malih far-!
; marjev na drugi strani. Razvoj >
1 gre svojo pot po svojih zakonih
Kapitalizem se polaSea železnic ml
jekla, olja in margarina, pn ne p^>-!
lašča tudi zemlje. In kadar doseže!
j ta rafvoj pravo vifiino, kadar i
i bodo imeli Toleposestniki zemlji'
=
o
nq le v po.<e*ti, ampak jo bodo
dali lucii obdela vat i po kapitali
st jenih načelih, t oda j pridi1 med
farmarje kakor kuga in oderu
Ht v«> b> pelo pA deželi, kakor Se
i nikdar ne. In tedaj Ih> mursikdo
: prepozno spoznal, da je tudi /em
ljtfko vprašanje k<m »ociitlnegr.
vprašanja, ki Ke uspešno ne da
refciti drugače. kakor s socializ
mom.
Parturiunt monies . . .
Kirk or da je Log vetrov odprl
: vsa žrela svojih orkanov, je bilo,
t ko je kongrctmik Wood nastopil
z obdolžitvijo, tla so bili nekateri
i ljudje predčasno obveščeni o Wil
sonovi mirovni noti in da so ir.ra
| bili to znanje za borzne špekula
cije, k katerimi so "zaslutili"
milji ne. In z ljubkim pomladnim
• ccfirjem se ho v..a afera iiajbrže
končala.
Kongres preiskuje. Odredil je
.javit > zuslišavanje. Kongresnik
Wood je naznanil imena tistili, l;i
so huje illicit predčasno informa
cijo o noti. .Med njimi je Wilsouov
tajnik Tumidly in brat WMsonovo
žene, sieer pa razni bančniki in
meAttarji. Wood je z vso previd
nosljo izjavil, da ne dolži on veh
oseb, ampa)( da !;° liilu njemu t:;
! imena naznanjena. Tumulty je
i hud in pravi, da pričakuj« od
Wooda jnvn oobžaiovunje. Sploh
j pravi o sebi vsak, <|a je po ne
j dolžnem napaden. Wood je dobil
j >voje informacije v p'omu, ki ima
| podpis A. Curtis. Ampak edini A.
1'urtis, katerega so našli, pravi,
da ui nikdar pisal takega pisma.
I/, nebes |>a vendar ni moglo pa -it i
na Woodovo mizo: kdo ga je to
rej pisal 1
Anonimna pisma so res slaba
podlaga za preiskavo; in dckler
se pisec ne oglasi, je pismo ano
nimno. A zakaj .se ne oglasi? Tisti,
ki so osumljeni, bodo seveda de
jali: Zato, k»*r ne more ni
čc^ar dokazati. Zato, ker ima sla
bo vest. — I'a vendar je gotovo,
da so bila na borzi dobljena in iz
gubljena premoženja in da je
igral politični položaj pri tem
glavno vlogo.
Preiskava je pač umestna. Am
pak v«*liti hi se morala z resno
voljo, da se dožene resniea. Zdi
se nam pa le, da se taka volja pač
teatralno kaže, ampitk da je v res
nici ni. In reftdlat bo najhrže tu,
da bodo rekli: "Mi ne trpimo
graha. Cim se pokaže sum, ga ta
lko j preiSčeuio. Ampak pieiskava
je dognala, da so vai pošteni in
tako je vse aH right."
Zgenili so se hribi, rodila se je
smešna miška. Kakor že tisočkrat.
DOMOV IZ MEHIKE.
Iz Colnmhiisa, N. M., poročajo,
<lu so dovršene priprave za odhod
Pershingove armade iz Mehiko in
da pričakujejo le še povelje iz
Washingtona. Oete se odpeljejo
najbrže s severozapadno železnieo
in pričakuje se, da ne ho mehiška
vlada nie ngovarjalu porahi želez
nie v ta namen. T« mislimo tudi
mi, ker bodo Carranza in tovariši
le veseli, če izginejo ameriški vo
jaki čimprej z mehiških tal. Am
pak amiriški častniki se huje ho
je, da hi poraba železnic lahko po
vzročila s-popade z mehiškimi če
tnimi, ki hi mogle železniški trans
port napačno razumeti.
Ta strah si je najhrže izmislil
kakšen žuriudist, da je mogel svo
jemu listu par besed več telegra
firati. Armadnim oficirjem ne hi
mi podtikali take neumnosti. Ci
tati in pisati znajo vendar tudi
('arranzovj oficirji, in če *e jim
naznani, da odhajajo Američani
domov, jim zapojo še kakšno pe
sem za slovo.
Medtem se primeri včasi še kak
šna nerodnost, ki je mirnemu spo
razumu škodljiva. Oddelek mehi
ških handitov je hotel v nedeljo
prekoračiti pri Zapati reko Rio
flrande. Vnel se je hoj z milico.
Štirje Mrthikanci so bili ranjeni a
li n'hiti. V Washington!! hodo i
meli menila dovolj hladne krvi,
da se ne dajo s takimi dogodki od
vrniti od prave poti. Če ho Per
shingova armada doma, 5inli Car
ranza ne ho imel več razloga, da
ne hi podpisal ameriško mehiške
pogodbe.
Xekateri delavci se .sramujejo
socializma. Stradanja se pa ne
sramujejo!
Kongres je dovolil fahrikan
lom, ki imajo naprave oh Viagar
>kih shpcvih. da vineio ponbfli
'JO 000 kubičnih čevljev vode iy|
sekundo ?r industrijo. Kapitan*
rem in prirodna lepota!