Newspaper Page Text
AttratTraraMNT SLOV. DELAVSKA VM»wv<J«u 4m 1(. iffNia PODPORNA ZVEZA lobOTVorima M wHIa 1K> « d rt« Tt fmm». Sedet: Cohemaagh, Pa. O LAVNI URADNIKI: I'RKDSKDNIK: Ivan Prostor. l»l!20Kt. (M«ir Ave. Cleveland, Ohio. PODPREDSEDNIK: Josip Zorko, H. K. D. 2, l>ox 00, West Newton, Pa. TAJNIK: Hlaa Novak, 20 Main St., Conemnugh, 1'a. POMOŽNI TAJNIK: Andrej V id rich, 17(1 Franklin Main St., Conemaugh, 1'a. BI.AOAJNIK: Josip Žele, 610K St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI BLAUAJNIK: Frank Pavlovilf, 20 Main St., Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: 1. nadzornik: Ivan A. Kaker, 2«/ Hanover St., Milwaukee, Wia. ?. nadzoraik: Nikolaj Po vie, 1 Craib St., Nunirey Ilill, N. 8. Pittsburgh, Pa. 3. nadzornik: Jakob Kocjan, 1400 E. 52d St., Cleveland, Ohio. POROTNIKI: !. porotnik: Anton Lavril, box 8, Yukon, Pa. 2. porotnik: Frank Bavdek, 11303 OlnssAve., Cleveland, Ohio. :i. porotnik: Anton Welly, box 53, Superior, l'n. VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. Kern. M. D., 0202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI ODBOR: Frank Akufra, 485 2nd St., Conemaugh, Pa. Ivan Jager, b. 543 Woodland Ave., Conemaugh, Pa. Franc Kos, Conemaugh, Pa. Mihael Flek, H. F. D. 7, b. 143 a, Johnstown, Pa. Jakob Rupert, b. 23S, South Fork, Pa. Ivan Hribar, 70J> Brood St., Johnstown, Pa. OLAVNI CHAD v hi$i St. 20 Main St., Poneinaugh, Pa. * Uradno Qlaailo: PROLETAREC, 400S W. 31st St.. Chicago, IU. Cenjeua dru&tva, oziroma njih uradniki, bo uljudno prošeni, poiiljati vm dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na s« jK>4ilja edino potom PoStnih, Expresr.ih. ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne gotom privatnih čekov na naslov Bias Novak, S. I). P. 7.. k Conemaugh Deposit ank v Conemaugh, Pa. V aluJaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivocti. naj to uemudoma nainanijo uradu glavnega tajnika, da *e v pri hodnje popri. O JEZUITIH. ( Kon#r i Trdilo se jo, <lu ic .idjde lahko v vseh najtrših komplotih, o ka terih spričuje zgodovina, jezuit ska r«Aca, da je je/uit stanoviten le v naklonjenosti napruui svoje mu mlu. tla pa je v nekaterih krajih najnevarnejši sovražnik svobode in v drugih občnega redu in miru. Zmage, s katerimi se hvali, tla jih je privojeval v prid cerkve, so po spričevalu velikih moz te cerkve bolj navidezne no go istinite. Z velikim uspehom je spravljal ta red vse pod oblast katoliške eerkve, ali to je delal s tem, da je krojil cerkvena določila, ka kor jih je ravno rabil. Pravi, da je veliko ljudi .spreobrnil, ali dra gi pravijo, da je spreobrnjencem zakrival pravo vero. in da je dru gim privolil nklanjati se starim bogovom, da se izognejo prega nja ju, če so le na tihem zmolili o čenu.š. Tako se ni ravnalo samo v ajdovskih tleželab. Ni se bilo čuditi, če so drvili ljudje iz vseh, tudi iz najvišjih stanov k spovednicam jezuitov, ker nihče ni zapustil teh spoved nio, nezadovoljen. V njih je ve del ta spovednik vsem prav na praviti. Bil je le toliko strog, da ni pustil hoditi onih, ki so pred njegovim duhovenskim tribuna lom klečali, v cerkve domiuikan oev in frančiškanov. č'e j«* imel jezuit opraviti z resnično pobož no dušo. je govoril najlepši jezik cerkvenih očakov, ali za one ,in 1i so najštevilnejši, ki imajo toli ko vere, da postanejo nemirni, če so krivično ravnali, pa ne toliko, da bi krivice ne storili, je imel druga zdravila. Ker jih ni mogel od greha odvrniti, jo gledal na to, da jim je kosanje prihra nil. Njegova lekarna je imela raz novrstna mila zdravila za razne vrste "bolnih vesti. Po njegovih redovnikih pisane in po genera lih odobrene knjige jezuitske so imele tolažila za hudodelce vseh stanov. Iz njih se uči bankrot než, kako se skriva brez greha premoženje pred upniku Služab nik se uči, kako brez gre ha svojemu gospodu s srebrno o pravo lahko uide. Hudobnež do bi- v njih zagotovilo, da sme kr ščen človek prenašati pisma za konskih žen »k njihovim ljubim cem. Francoski plemenitaši so do bili od njih sodbo, da je dvoboj dovoljen .Goljuf je dobil toliko prostora, da jo zadostil za uniče nje pogodb in pričevanj. Zares, če je človeška družba dalje ob stajala, če sta življenje in lastni na »bila sigurna, se je zahvaliti poštenosti in huinaniteti ,ki so za državali ljudi storiti, kar je dru žba jezuitov spoznala kot pravo in vestno. Tako jo bilo čudno dobro in hudo spojeno v značaju teh slav nih redovnikov, pa ravno v tej mešanici je tajnost njene velikan ske moči. Le hinavske narave ne bi mogle priti do take premo či; tudi strogi moralisti ne; le možje, ki so odkritosrčno bili nav dušeni in so s to navdušenost jo st rem i I i po velikem smotru in ki niso bili izbirčni v sredstvih, so mogli pridobiti tako moč. Tako Maeaulav. Ali so jezuitje i še tega ilulia in teh lastnosti, te ga ne bomo razmotrivali. Ali v Ameriki jih imamo, tu imajo svoje šole, katere se spoznajo v bo ju rimsko katoliških škofov pro ti drugim vernikom in delaveem. ki se borijo za zboljšanje svojega položaja. Vse je dobro v dosego njihovih namenov, tudi prijatelj ski objemi. S temi šolami ima tu <li socializem opraviti. Lemont. Pa. Društvo "Jasna Poljana" št. KI S. I). 1». Z. naznanja, do je za leto 1917 vnovič izvoljen ves stari urad. Le sedež je premeščen iz Brownfield, Pa., v I'niontown, Pa. kjer bodo zauaprej tudi mesečne | seje. Kd. Salokar. Ljudožerci nr. Salomonsklh otokih. O kanihalrzniii na Salomonskih oto kili (pri Avstraliji) podaje obAiren po , pit K. Parkinson, i/borni poznavalec Južnega morja, ki j<> .'to let med domo rodci živel in preiskoval ter deloval. Parkinson pravi: Splošno se trdi, <la ho prebival«*i Salomonskih otokov brez izjeme ljudožerci. Na večjih otokih I je kaniltalizem še mnogo razAirjen, na malih otokih pa ne, ker prebivalci i.i , vijo med seboj v tx»l j prijatelskih raz merah. V nekih delili pa so ljudožerci sploh po|>olnoma izginili, zlasti v ju/ i nem tlela Rogain villa. Prebivalci te ' jtokrajina gle<tajo z zaničevanjem na svoje severne sosede, ki m še uilaai knnihalizmu. Prebivalci pobrežnih krn • je\ so po v sod i drugje besni ljudožerci, | družijo se v We k lovu nit ljudi, po ; sebno na notranje prebivalce, katere napadajo v njih naselbinah. Na svo jih potovanjih po Salomonskih otokih je Parkinson večkrat srečal take eks : j »edicije, katerih udeležniki so trilili, | da gredo i*i slavnost ali pa se vračajo i z n je. ftlavnosti so bile seveda Ijudo , žerske pojedine, t) pojedinah v vaaeh I na vztoku otoka Kongainville ve Par kinson popolnoma natančno, da so pri rejali redne love na ljudi v notranjem delu in prodajali plen, živi in mrtvi, v oddaljene kraje. Parkinson popisuje pojedine in običaje ljudožderstava, a či gar obsegu pričajo lobanje razstavlje no kakor trofeji v piramidah in oatan i ki kosti na mestu pojedin. Začetkoma so sovražnika poje-lli % njega sramoto 1 in i/, radosti nnd /.inago. Stvar pa je potem postala grda navada. Ljudsko ineso jo za mnoge vrojenee najboljši , užitek. Kvropejski vpliv ni doslej |H)|»olnoma nič pomagal proti kaniba I i zrnu. Mladeniči, ki so služili tri leta v francoski vojni in bili dobri in za nesljivi delavci, so se takoj, čim so pri šli domov, zmenili uo lov ljudi, da si preskrbijo dolgo pogrešani užitek. Parkinson je nekdaj presenetil doma čine pri kanibalski pojedini. Domačini *o zbežali, toda njegov spremljevalec, iz plemena Bilka, se je slastno vrzel ' np meso in jc bil jnko razjarjen, ko mu 1'arkinson ni dovolil jesti ostankov , ljudskega rnrsa in je zapovodal, naj pokopljejo ostanke. Kanibaliz.em je glavni x/rok medsebojnih bojev. Naj boljše sredstvo proti Ijudožerstvu bi bi In kolonizncijn belcev, katerih se do mačini strn&nn boje. Sveti trije kralji ko bili trije modrijani z .Introvega. To ne po 1 meni, da so vsi kralji modrijani. K^o varujejo človeško 3vlg$j>je. Lahko je živeti tjavendan, če ima človek na svetu svcga dosti in mu ni treba skrbeti ne se ' dajnost. ne za prihodnost. Ali v tem srečnem po I ložaju niso vsi ljudje na svetu; ogromna večina ' ima a daezns skrb, za jutri pa negotovost, in vsa 1 ka nepričakovana sapica lahko o«lnese njeno uso do bogvekum, v bedo, n I i pa tudi v pogin. Pra vien do življenja, o kateri so fantasi včasi ».tvo rili z navdušenimi besedami, je zelo prijazenu, to da zelo prazna teorija. V praksi je te'pravice, deležen le tisti, ki ima dovol j moči, da varuje in hrani svoje življenje. Vse navajanje zakonov in j podobnih reči je samo prazno govoričenje brez ' pomena. Pravijo, da živimo v kulturnih razmerah, v civilizirani državi, v krščanski družbi, »lavno var nost imamo in vsakovrstne uredbe nznjo; policijo, K konstablerje, rešilne družbe, ječe in vislice: koli kor je mogoče, je torej zavarovano človeško živ ljenje. t'erkve pa imajo ne*be*a in pekel za na grado in za kazen,za vabo in strahovauje, ter uče; Ne uhijaj! V šoli dopovedujejo otroku že v nežni mladosti, da je greh moriti. Kaj se more še zahte vati? Kes je, da imamo vse take in še druge insti tucije; če gre človek misjiotovanje, se mu ni treba ravno kakor v dohi roparskih vitezov bat i, da ho kje v hosti ali za kakšnim vogalom napaden, o plenjcn in ubit. Tudi sicer je roparski romanti- | ki že precej odklenkalo glasoviti razbojniški po- i glavarji žive večjidel le ftc v ničvrednih knjigah. | s katerimi zastrupljajo špckulatlvni in brezvest ni založniki nerazsodno, same senzacije željno ' ljudstvo. Kljub temu tudi varnostne priprave i moderne države in sredstva verskih sekt niso ta ko idealna, da ne bi tu ali tam kakšno življenje i izkrvavelo vsled vboda ali strela. Najvzornejša . policija ne prepreči vsakega umora ali uboja ; ka kor kažejo razni policijski škandali, jih včasi še sama organizira ali pa pretežira. Pa tudi drugih, prilik je dovolj, da se 1 diko dvomi o idealnom varstvu človeškega življenja. Železniške nesreče, katerih posledice so pogosto in» pohabljenci in mrliči, niso zmirom "nepred vidljivi slučaji", marsikatera laka katastrofa bi se lahko prepričila, če bi bilo poskrbljeno za bolj še signalne aparate, za dobro blokiranje, .e hi i mel čuvaj nekoliko krajše sIužIni i-i strojvodja nekoliko več počitka, če bi bilo na visokih mestih malo manj, v nižji službi pa malo več osohja. Tudi statistika delavskih nezgod goyori čuden jezik. Saj lii res. da bi morali plini v jfeiiiah uničiti toli ko rudarjev, slabi odri pri stavbah pokopati toli ko zidarjev, stroji po raznih tovarnah razmreva riri toliko delavcev, kolikor jih poume vsako leto. Kdor študira številke takih nezgod in njih po sledice, se mora ironično nasmejati, če mtin pri povedujejo, da živimo \ dobi, ko je človeško živ ljenje najvišja . vrednost. Nekoliko miljonov de lavcev stoji neprenehoma na bojišču, kjer ni nič manj mrtvih in ranjenih, kakor v krvavih bitkah. Razlika je le ta, da se na bojnem polju navadno ; ne more presoditi, odkod pri frči krogla in kam zadene; v industrijskih in prometnih podjetjih se pa navadno lahko ugane, kjer tiči nevarnost in večinoma zna tehnika povedati, kako se da pre prečiti. Ali tehnika in izkušnja in vsa znanost govori zaman, kjer vlada vsega mogočni kapitalizem, ki smatra svoje interese za najvišje na svetu, kapita lizem. ki ne more biti drugačen kakor brezobzi ren in okruten. Kakor mora rastlina izsesavati zemljo, po kateri se razvijejo njene korenine, in zrak. po katerem se razpenjajo njene veje, da ra ste. cvete in obrtni i sad, tako mora kapitalizem | izkoriščati vse svoje področje. Kaj potnaga ste nici očitati, da pije kri in kači, da pika* Kakršna je živel, taka je; in tudi s kapitalizmom ni druga če. On mora izkoriščati, kjer more in kakor mo re. In kdor misli kaj doseči, ako mu govori o 1 človekoljubnosti, usmiljenju in ljubezni do hliž njega. je enak človeku, ki bi pridigal volkovom, j da tudi ovce rade žive. Kjer gospoduje kapitalizem—in to je danes takorekoč na vsej zemlji—ni vredno govoriti o varnosti človeškega življenja. Ni se treba niti sklicevati na take grozne katastrofe, kakršne j se navidezno izjemama v zgode ladji, ki >e sredi ■ oceana pregrezne ali na chicaški reki prevne, ali vlaku, ki trči z drugim ali ]>a se pogrezne most pod njim. Pri vseh takih katastrofah se pokaže, da jih zakrivi v prvi vrsti kapitalistično dobičkar stvu, ril rumeno z malomarnostjo in breevestnostjo. Živlenjje je v kapitalističeni družbi sploh ha zardna igra; kdor si ga ohrani tako, kakor mu ga je naravna namenila, lahko pravi, da je imel v tej igri veliko ssrečo. Družabne uredbe ohdjubujejo človeku, da ne bo zahoden, zastrupljen, ustreljen, kolikor je pač mogoče preprečiti take neljube slučaje. Ali no/. pi.štolja, eiaukali niso edini sovražniki življenj«, do katerih je človeku dana oblast. Npč manjšega pomena niso gospodarske razmere; v ujili se skri va dandanes največja nevarnost, one povzročajo največ umorov. Človek, ki misli, da je zdrav in krepak in da je vsled tega varen svojega življe nja. je zelo površen. Njegovo lepo zdravlje posta ne takoj zelo klavrno, če vzkrnsti svojemu želod en, kar zahteva. Par dni stradanja zadostuje, da izgine vse zdravlje in z zdravljeni vred tudi živ 1 jen je. Kratkotrajna lakota trpinči, dolgotrajna ubit ja. Nikakor pa ni odvosno od človekove "svo bodne" volje, če se bo nasitil, kadar je treba, ali če bo ostal lačen. Da priden človek labko /mi rom toliko zasluži ,kolikor potrebuje, je goro stasna laž. V prvi vrsti odločuje o tem—kapita lizem Narava je dala človeku življenje in spo sobnost zanje. Postavila ga je na zemljo, ki rodi vsi', od česar človek živi. Dala mu je tudi moč, da pride posredno ali neposredno lahko do vsega njenega bogatstva, dala mu je moč dela. Toda vse to bogatstvo so nagradili ljudje, in vse ključe je vtaknil kapitalizemv žep. Dvlo daje živež, obleko, stanovanje, razkošje, kulturo. In človek bi dejul, da vse to labko do ze/o jn uživa, če hoče delati. To pa ni res. V na ših razmerah mora potrkati pri kapitalistu in ga lepoprositi, če mu -dovoli delati. Ne delati za se, temveč zanj, za kapitalista! Le toliko, da bi mu kapitalist milostno prestopil majhen del tega, kar mu sam prinaša s svojim delom. Kapitalist pa iru lahko odgovori: Ne, ne, dovolim ti delati! In zoper tako odrekanje dovoljeva ni nobenega ugovora, nobenega sredstva. Zakaj zemlja je ka nitalistova, gozd je kapitalistov, železniea je ka pitalistova. rudnik je kapitalistov, tovarno V ka pitalistov«* — vse je kapitalistovo. Kje naj de lavee dela. če pravi kapitalist: Ne!? In dalje vse po vrsti: Stroji, orodje, par. e lektrika, voda—vse je kapitalistovo. S čem naj človek dela, če kapitalist ne dovolif In kapitalist lahko pravi: Ne! On si lahko izbira med tisočerimi rokami, ki s»» mu ponujajo. Lahko sprejme tega in lahko odkloni onega. Prvi, drugi, deseti, stoti kapitalist lahko odkloni one ga in še katerega in še več njih. Kapitalizem lah ko obsoja ljudi na stradanje, lahko jih h obsoja na <mrt. Taka je "varnost" človeškega življenja! Da take smrtne obsodbe niso satno izrodek domiš ljije, dokazuje statistika samomorov. Ali če so bolj redki slučaji, ki poženejo člo veka na ta način očitno v sbrt, jih je pa na ti soče manj očitnih. Kapitalizem je morilee v ve likem. t'e dovoli človeku, da sme delati zanj, se sa iz njega ne le ustvarjajoeo, ampak tldi živ Ijensko silo. S prekomernim delom, z nezadost no plačo, kar pomeni nezadostno hrano, nezado sten povratek izgubljenih sil. nezadosten odpor zoper napade bolezni, nezadostno* stanovanje, s trajnim oslabljevanjem krajša kapitalizem delav čevo življenje spravlja ga prezgodaj v grob — mori in ubija. Dokazano je. da delavei ne doseže jo one povprečne starosti kakor kapitalisti jslabeč očetovo in materino telo pa ubija kapitalizem tudi zarod, kar najbolje izpričuje umrljivost do jenčkov in sploh otrok. Navsezadnje pa so tudi žrtve, ki jih zahte vajo vojne, žrtve kapitalizma zakaj vojne se vo dijo zaradi kapitalizma in njihovih interesov. Ta kozvana smrt za domovino, je v resnici navadno smrt /.a kapitalizem. Tudi s te strani si je treba ogledati blaženo družbo, ki jo je baje sam bog ustanovil tako, ka kršna j''. Tedaj mora človek spoznati, da je to najstrašnejša družba, ki si jo je misliti. 1'ničenje kapitalizma je torej najvažnejša kulturna nuloga človeštva in to nalogo mora izvršiti soeializeni. I VER JE. V Arhangelaku se jo prod nedavnim pripet i la velikanska ekspjozija, katero jo ruska vlada »kušala zamolčati. Vesti o katastrofi so pa ven- | dar prodrle v javnost in .sedaj ima berlinski I*> kal Anzeiger natančnejšo poročilo, ki pravi: Izgubljenih je sedem parnikov, ki so obse gali skupno 27.000 ton. Pristanišče, v katerem jo bilo polno ladij, je izgledalo kakor peklo, tako je švigal plamen; ladje so poizkušalo pobegniti; vsaj dvajset jih je bilo poškodovanih. Stroljivo, ki je bilo uničeno na suhem, je bilo vredno pri bližno 80 miljonov rtlbljev. Popolnoma no z>,..re la skladišča zveze moskovskih lastnikov predil nic, v katerih se je nahajalo pribli&no 20.000 ovo jev homhažn. Dve tvornici gumija eenita svojo škodo na 15 miljonov rtlbljev. Ves park avt >mo bilov nove avtomobilske črte Petrograd-Moskva je zgorel. Vojni minister je baje označil nesre čo kot onega najhujših porazov Rusijo. Dopisnik končno poroia, da je angleški veleposlanik zalit«« val, naj zasedo Anglija pristanišče, da se bodo za ' branili podobni dogodki, ker Rn>ija pristanišča ne straži dovolj. Po poročilih pefrogradske časnikarsko agen tnre so Nemci sklonili, da odpravijo i/. Bukarešta zadnja padanika nervrtalnih dežel, ki stn še tam ' ostala, namreč ameriškega in holandskoga. N'a ta i način bi torej moral KareJ J. Vopička iz Chicago I zapustiti Hnkarešt. — Ameriškemu in holandske mu poslaniku jo bilo poverjeno varstvo zavezni ških državljanov v finmuniji. Nemški ukrep ni popolnoma navaden, kajti v Belgiji in v Varšavi so ustali ameriški konzuli tudi po nemški osvo jitvi. Ameriška vlada ho nujbrže vprašala Nem čijo r.a razloge njenega nastopa proti ameriškemu poslaniku. Vopič.ka je rojen Ceh in nekateri mi slijo. da je Nemčija nastopila proti njemu na že ljo Avstrije. Od francosko železniško druf.be je Baldwin Company dobila naročilo za nadaljnih 1(H) težkih tovornih lokomotiv Cena znaša 4 miljono dolar jev. 1'rod nekaj tedni je ravno ista železnica na ročila 40 lokomotiv. In ba5, ko se tako lo|>o razvija vojna kupčija, grozi prokleti mir! Berlinske vesti naznanjajo, «Li je dr. Sylve ster opmlil predsedniško mest i avstrijskega par lamenta. Ce je res to storil, je odložil le ime, ki je že davno brez pomena. Predsednik avstrijskega parlamenta — 'o je zdaj tako kakor škof in par tibus infidelium. Iz -tedanjih časnikih izkazov vidimo, da je veljal pred petindvajsetimi leti o božiču, ko so • bile cone najvišje, v Ameriki Ioni purana 12, go si |:| in kokoši l:i centov. V 25 letih se jo vred I nost teto živali podvojila. A vrednost človeka* j S" t ran K** i: Chicago, ni. Jugoslovanski soc. klub štev. 1. priredi tekom zime zopet nekoliko prMavanj. Prvo l»o četrto nedeljo v januarju ob 3. popoldne. Pre daval bo rtodrui; Ktbin Kristan o "Socializmu in svobodomiselno st i". To je zanimiv predmet in o razmerju med enim in drugim vlada še mnogo nejasnosti. Pri čakovati je torej, da se bodo ro jaki zanimali za to predavanje in ga v obilnem številu udeležili. Vršno se bo v dvorani S. X. P. J., 2fi.r>7 S. Lawndale ave. Filip (.{(Mlina, tajnik. KLUBOM J. S. Z. NA ZNANJE. Ravnokar je izšla strankina platforma (načelna izjava) in program za I. 1 !#1 G. Ta izjava bo veljavna sedaj nadaljna štiri leta in bo vodilo naše agitacije in pro pagande. Treba je torej, da jo po zna in razume vsak aktiven Man J. S. Z. Ker je količina omejena — ti skalo se je je samo 2000 — naj klubi sežejo takoj po njej, tla ne bo prepozno. Cene so sledeče: BO iztiaov 40c, l.iO iztisov 76c, 200 iztiaov $1.50. Poštnina prosta. Naroča se pri tajništvu .T. S. Z., H0:| W. Madison St., Chicago. Tajništvo J. S. Z. South View, Pa. Pozivam člane Jugoslovanske ga Socialističnega kluba št. 167 v South View, T'a., da se vsi udeleže druge mesečne seje, ki se bo vršila 21. januarja ob 10 dopoldne pri sodrugu Fr. Terčeku. Rešiti je več važnih stvari, kakor tudi volitev novega odbora za leto 1917. Torej apeliram na vse sodruge, da se seje polnoštevilno udeleže. Toliko na znanje. Soc. pozdrav Tony Zalar, lajnik. Cleveland, Ohio. Članom slov. kluba št. 271 Vsi člani se vabijo, da se udeleže pri hodnje slov. sik*, kluba, katera se vrši v nedeljo, dne 14. januarja ob 2. popoldne. Na dnevnem redu je poročilo o delovanju in napredku našega kluba zadnjih 6 mesecev. M. Petrovieh, taj. Cleveland, O. Slovenski socialistični klub St. 27, je sklenil priredit i letošnjo zi ino ve«5 predavanj, katera bi mo rala zanimati vsakega delavca. Th predavanja sc bodo vršila en krat na incse«' za dobo G mesecev in sicer: v nedeljo, dne 28. januarja: "Politične zahteve soc. stranke." .* nedelj«, dne 2o. februarja: "Podriavljenje industrij." v nedeljo, dne 25. marca: "Naše politične stranke," v nedeljo, 22. aprila: I "Naloge delavske politične orga nizacije," v nedeljo, dne 27. maja: |'' Socialistična stranka in mestna uprava." Ta predavanja bo obdržaval sod. Mati Petrovich in se bodo vr i šila v klubovih prostorih, na 5007 St. Clair Ave. Namen teh preda vanj je, podučiti slovenske delav ee v Clevelandu, kolikor mogo če, o programu in ciljih soc. stran ic«* in o nalogah politične organi zacije. Po predavanju bo vedno sledi la splošna disknzija in se bodo da jali odgovori na morebitna vpra šanja. Prvo preda vanje se vrni torej <\' nedeljo, dne 31. decembra oh 2:30 p«»p. Razpravljalo se bo o osem ttrnem delavniku, minimalnih pla rah, državnem zavarovanju zn starost, bolezen, brezposelnost itd. Vsi rojaki v Olevelandu se va bijo. da se udeleže lega predava nja. Matt Petrovich, tajnik. VEČ NAROČNIKOV. kateri so naročili "'Koledarje" se pritožuje, da jih še sedaj niso prejeli. Manjša naročila razpoši Ijamo sami po "Parcelni pošti", večja pa knjigoveznica po "Weill Fargo Express Company". Naj si i že b(*b» "Pošta" ali pa 'Express', J povi-od imajo ob tem času mnogo j premeta. Vsi naročeni "Koledar i .i i * * so i/ Chicage odposlani, in če S ie zadrr.uk »Irugje, ,»otem to ni na šli krivda. Upravniitvo.