Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, January 09, 1917, Image 8

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, January 09, 1917, Page 8, Image 8',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1917-01-09/ed-1/seq-8.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1917-01-09/ed-1/seq-8.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1917-01-09/ed-1/seq-8/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1917-01-09/ed-1/seq-8/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], January 09, 1917, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.1 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 09 Jan. 1917. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1917-01-09/ed-1/seq-8/>

Newspaper Page Text

Viljemov meč.
Kajzer Viljem napoveduje nadaljevanje voj
ne, kliče pa Boga in človeštvo /.a pričo, da je ne
dolžen kakor novorojenček. Izdal je zopet ar
liiaduo povelje, v katerem pravi:
"Sporazumno s svojimi zavezniki sem podal
našim sovražnikom predlog za pogajanje o miru.
Naši sovražniki so zavrgli mojo ponudbo. Njih
požel ji vont zatoteva uničenje Nemčije. Pred Bo
gom in človekom izjavljam, da pada težka odgo
vornost za vse nadaljnje strašne žrtve, katerih
sem vas hotel obvarovati, edino na vlade miših so
vražnikov. V pravičnem gnevu nad predrznim
zločinom naših sovražnikov in v odločnosti, da o
hranite našo sveto posest in zagotovite naši do
movini srečno bodočnost postanete trdni kakor
jeklo. Naši sovražniki niso hoteli razumeti moje
ponudbe. Z, božjo pomočjo jo naše orožje izsili."
Ali se ne zdi. da je Vilče želel to, kar so za
vezniki-storili in nemara še nekoliko več T Ali ne
potrjuje annadno povelje .da so imeli zavezniki
menda res prav. ko so imenovali njegovo ponudb«)
neodkritosrčno * Odgovor zaveznikov še ni v ro
kah nemške vlade. Viljem ga ofieielno še ne po
zna. Pa že hiti /, napovedjo, da se bo vojna na
daljevala, kakor bi se bal. da ne bo mogel tega
več reči, kadar dobi Bethmaiui llollweg vezni -
ški odgovor. Da hi "potrebo" za nadaljevanje
voj.ie bolj utrdil, se Vilče poslužuje laži. /. . ziro.u
na okolščine nesramne laži. Pravi, da j •
zavezniki uničenje Nemčije. V nobenem govoru
kateregakoli odgovornega zavezniškega divavn,
ka, v nobeni noti, v nobenem državnem spi>u v. i
besede, ki bi izrekala tak namen ali tako zahtevo.
Zavezniki pravijo, da se ne morejo pogajat i, če ne
poznajo pngojev, to je pa od unieeuja Nemčije
iako daleč kakor oil svetega IVtra do Lucifer j«.
Viljemov armebcfel pa ni le v tej točki ne
sramen, ampak je sploh tako sestavljen, kakor da
hoče namenoma preprečiti pogajanje. 1'pozarjali
smo že na to, da je psihologično za zaveznike naj
večja težava v tem. da nastopa Nemčija nepre
nehoma kot zmagovalke. Nota zaveznikov je pro
ti temu protestirala in če imela Nemčija resno
voljo f.n mir. I>i bila njena prva naloga, da neha
govoriti o zmagi. Cim bi vsaj molče obe stranki
priznavali, da ni zmagala ne ena ne druga, hi bil
takoj ves položaj neznansko olajšan.
Zavezniki v svoji noti ne pravijo, da so znia
gali. ampak le da ne kaže sedanji položaj njih
prave moči. A namesto da bi Nemčija vsaj sedaj
odložila svojo prevzetnost, prihaja kajzer s svo
jo v sedanjem položaju dvojno provokatorično
frazo, da bo meč i/.silil njegove pogoje. l'e odgo
vore na to v Londonu: "All right! Homo pa gle
dali. da prepreči naš meč tvoje pogoje," se ne bi
mogel nihče čuditi.
Kako smešno j.* Viljemovo večno naglašauje
svoje božanske OM-biee ".laz seiu predlagal po- j
gajauje". "Moja ponudba", "Moji pogoji" — o
tem ne borno več govorili. Ampak t«> njegovo
povelje in njega tendenco je treba pribiti, da o- j
stane v s|Niminu za ♦ isti čas. ko bo nemška vlada >
zopet trdila, da ni nič kriva vojne in njenega na- j
dal jevi.uja.
. I«> h 11 D. Rockefeller, očetov sin. jr. daroval
takozvaui "Zvezi mladih krščanskih a-ii" hišo.
I;i jo cenijo na 4200,000. V pismu, ki jr sprem
Ijalo darilo, je sin oljnega kralja povedal, da je
radi trga obdaril zvezo s hršo. ker je storila mno
go dobrega dela.
Mlajši John D. ima vrliko natrnenjc do kr
ščanstva. Lani je v Coloradi zidal cerkve, vdaj
tlaj»* krščanskim ženam hišo. On pač vr, da tudi
v krščanstvu roka roko umiva .Le kako se strinja
njegovo početje v času coloradske stavke s kr
ščanstvom. je velika uganka, katere tudi hiša /»i
200.01)() dolarjev ne reši.
I/. Berlina poročajo, da je preti kratkim ča
som izginil ugledni član ruske dume .M. Jollos in
mislijo, da je postal žrtev političnega umora. Na
zahtevo konstitiicioiiainih demokratov, katerim
je Jollos pripadel .je policija uvedla preiskavo,
je Jollos pripadal, je policija uvedla preiskavo.
Ampak s to vestjo je berlinska časnikarska
agentura grdo nasedla. To se namreč ni zgodilo
pred kratkim, temveč pred — desetimi Idi. Ta
krat je bil Jollos res umorjen od črnosotnijcev.
Prekomorska agentura poroča, da jr ruski
justični minister M. Makalov demisioniral in da
je bil na mesta njega imenovan poslanec Bobro
volsk i j.-Ministrske krize so postale trkom vojne
ruska specialiteta. Vsak čas se katera izmed
ekseelt nc prekucne. Ampak večinoma ne pride
nič ho!jšega za njimi. Sedaj >o izbrali poslanca za
justič;;ega ministra; to je nekaj novega, ampak
če je tudi kaj boljšega, se bo moralo šele poka
zati.
I/. Amsterdama ima londonski "Daily Kx
pre,s" poročilo, da se pripravlja Nemčija na ve
likansko pomorsko akcijo. Ladjedelnice v Kicln
dovršujejo z mrzlično naglico podmorske ladje
največje vrste in z veliko plovbno hitrostjo, v
Hamhurgi: in Cuxhavenu pa gradr torprdue la
dje. Zračna obramba za vse te stavbe je dovrše
na. Zi-ppclni so iiočiudan na strar/.i, da prepreči
jo eventualen angleški napad.
Kakor je videti, nimajo ti Zeppelini baš pre
težke sliw.be. Sicer se pa. če se bo vojna nadalje
vala, res obljubujejo grozote, ki prekose vse do
sedanje.
ifavasova agentura poroča, da ima Sir Dong
las llaig sedaj dva miljona mož v Franciji pod
svojo komando. V to niso vštete armade, ki so
pripravljene za obrambo Anglije, Irsk", Indije,
Soluna. Kgrpta. Mezopotamije in Afrike.
Kako se nam zdi, da smo poročilo o teli dveh
miljonih angleških vojakov v Franciji in Belgi
ji že lani čitali. Prav gotovo, da smo ga. Menda
mislijo v Londonu, da se take reči pozabijo. Zdaj
bi bilo zanimivo vedeti: Ali ni bilo lani teh dveh
miljonov. ali jrh je sedaj več? In potem:,Kaj po
meni, če sta na fronti dva iniljona, če pa nič ne
storita ?
Lepega prezidenta ima republika San Mari
no. Kakor poročajo iz glavnega mesta Rimini, je
poneveril dva miljona lir iz državne blagajne.
Špekulacije, s katerimi sp je bavil, so se mu po
nesrečile, pa je segel po državnem denarju. Olinto
Aniati — tako je njegovo ime — je bil že drugič
predsednik male republike. Po tem bi bilo prav
zaprav soditi, da ni je moral vendar na kakšen
način pridobiti javno zaupanje in da ne izgleda
kakor lump po poklicu. Pa vendar gre in defrav
dira dva miljona lir. Za malo deželico je to ogro
mna svota. Vzrok poneverbe so pa ponesrečene
špekulacije. Torej izkušnjava kapitalističnega si
stemi. o katerem trdijo njegovi zagovorniki, da
Jiajbolj ščiti in pospešuje moralo.
Kakor trdi berlinski "Lokal Anzeiger." je v
Avstriji zopet nastala ministrska kriza, ker vlada
baje odklanja avton unijo fJalicije, katero je bil
obljubil Frane Jožef.
Po teli kratkih vesteh je težko ugeniti. za
kaj pravzaprav gre. Za enostavno deželno avto
nomijo se sum i ne navdušuj eni o, pa če bi bila
prav tako obširna kakor na Ogrskem. Zakaj •.<
t«n ne bi bilo nikakor rešeno narodno vprašanje.
Razumljivo je, da so Ru.sini takoj protestirali
proti popolni xaliski avtonomiji, ker bi ta izro
dila njihovo manjšino ita milost in nemilost polj
ski večini. Avtonomija, ki reši narodne spore,
vsaj toliko, kolikor jih je mogoče rešiti v kapita
listični družbi, se ne sme ozirati na deželne meje,
ampak na narodne enote. Ne Oalieija, ampak
Poljaki in Rusi ni bi morali dobiti vsak svojo avto
nomijo ,tedaj bi se lahko govorilo o rešitvi na
rodnega vprašanja. Toda kakor vladajoči, tako
zamenjavajo tudi naši patrioti vedno deželna in
narodna vprašanja, kakor da je to vseeno.
Berlinska "Kreuz Zeitung" javlja, da -.e je
sod rug dr. Friedrich Adler poskusil v svoji celici
obeliti, ampak da so ga pravočasno našli in odre
zali. Njegovo stanje vsled poizkusa sainom >ra je
pa vendar tako, da se je morala preiskava odgo
diti.
Cudn i ne bi bilo. da bi človek rajši sam na
pravil konec svojemu življenju, kakor da čaka
na rablja.
Bivši grški finančni minister Diomede pravi
v pariškem "Tenipsu", da čaka grška kraljeva
vlada le na povelja iz Berlina, da napade zavez
nike. — «le že mogoče, da se evropsko bojišče še
nekoliko razširi, in sicer še enkrat na tak način,
da ne bo zaveznikom všeč. Ker pa ne morejo
reči, da niso videli, kaj se godi na (irskem, se Itn
tedaj pokazalo, če so se v dveh dolgih letih na
posled, vendar kaj naučili ali ne.
Turčija noče več varilstva. Po pariški po
godbi i/, leta 1 *.">(> in po berlinski iz leta 1S~H je
Turčija pod nekakšnim varilstvom evropskih vele
sil. Sedaj pišejo earigra<lski časopisi, da ga turška
vlada ne bo več pri/nala. Na eni strani ji einkajo
z mrliškim zvončkom, na drugi pa sama trdi. da
je pravkar dorasla.
Iz Berlina prihajajo zopet poročila o velikih
nemirih v Moskvi, Povzročila jih je baje neka
prepoved shoda, *.• kateri pa ne pove poročilo nič
natančnejšega. Pravijo, da je bilo več kakor sto
mrtvih ,iz česar bi se dalo pač sklepati, <la je šlo
za resno revolt o. Policija je baje ni mogla ukro
titi. pa je poklicala vojaštvo na pomoč, ki se je pa
blatilo z ljudstvom. — Po nekem drugem poroči
lu je med aretiranimi tudi stotnik moskovske po
licije Pšelnakov in princ Lvov. Duma je nujno
zahtevala pojasnila o stvari, a vlada jih je podala
le na tajni seji, na kateri so podali socialistični
poslanci pravo sliko dogodkov.
Najbolj nerazumljiva je pač draginja čev
ljev v Ameriki. Kapitalisti odirajo vse prebival- (
stvo Zedinjenih držav, okrog HHt miljonov ljudi.
S pomanjkanjem kože se torej ne bi mogli izgo
varjati.
Tudi kapitalisti bi hi I i za socializem, če Iti si
ga smeli razlagati na svoj način.
V socializam ne vodi sladko upanje, ampak
boj.
V vzhodnem Ohio dobe premogarji po f>0 cen- j
tov za tono premoga, ki velja v Clevelandu 7.51)
dol. — Ali razumele, kaj je kapitalistični sis
tem T
Harmonija nastane, kadar bodo vsi ljudje de
lavci in posestniki obenem.
Kadar bo voda gorela, bo sprava med delom
in kapitalom mogoča.
Karl I. je bil na Ogrskem maziljen.. Treba je
verjeti, da ima sedaj vso tisto pamet, ki je prej
ni imel.
Kadar se brivski vajenec izuči, mora napra
viti izpit, preden sme brit i ljudi: Mladi Kari sme
vladati ljudi, ne da bi bil dokazal sposobnost.
Kadar bodo vsi ljudje deležni kulture, jo bo
do tudi vsi znali ceniti.
Kdor krivi hrbet, se ne sme čuditi, da bo tepen.
Angleške tovarno poi>».jujo a
uieriaki vladi vojaške potrebščine
ceneje kakor tukajšnjo. Well —
kupčija iu patriotizein, to je raz
lika.
I'red vsakimi volitvami so v A
moriki i t a : "Za prihodnje v»»lil -
ve imamo mučno kandidate." f'e
!»i rajši povedali, kako močna je
organizacija.
Brez znanja no more delavstvo
igrati nobeno druge vloge, kako
stroji. Zakaj njegova moč jo le
tedaj kaj vredna, če jo delavstvo
>pozna ; a <la jo more prav spo
znat i, je treba znanja. Nevednost
je najboljša zaveznica zatiralcev.
V .'M političnih okrajih na Češkem
/.i\ i 100* hrvatskih in slovenskih
heguinov v to političnih okrajih na
Moravskom |>a L'H'J hrvatskih iti 4.">4
slovenskih beguncev. I'onokod so |>o
sobne hrvatsko Soli-, ponekod obisku-I
jejo otroci otoške ali nemške šole; slo- j
ventfkih ^ i 1 ni n i k Jor. V reških šolah
govore hrvatski in sloveuttki otroei /.o
j:vk o <l<>liro češko; v nemških šolah i
mnjo wvcila *iliie težave, Hrvatske
šol«' m v HoreKch pri Kladiiu, v Schied
bergu na Morav*kfiti in v okolici Mo
ravske Trebove. Tokom prihodnjih,
tednov bodo ustanovili š<> več hrvat- '
skih šol, slovenski šoli pa ho ustanovi !
ta v I.ibavi na ( oškoni in v Kloinsto
hlu na Moravakom.
Itkrena prepričanja.
Trpljenje izmodri. Tisti, ki pozna
velike bolečine, pozna tudi zdavilo in
ga nikdar ne pozabi, ki mu je doneslo
olajšbo. Mrs. Mary Zahorak, llousa
tonic ave., Bridgeport. Conn., piSe:
,,Bila sem zelo bolna dolgo časa. Ni
česar ni mogel prenesti moj želodec
vse sem izbruhala. Potem sem začela
uživati Trinerjevo ameriško zdravilno
grenko vino in odtedaj se puočutim
zdravo. To zdravilo je sedaj vedno v
naši hisi." Istega prepričanje so vsi, ki
so trpe!: vsled zapeke, glavoboli, omo
tičnosti. razdrožljivosti, izgube slasti
in odločnosti, malokrvnosti, življen
ske promene itd. in so danes v naj
boljšem zdravju, ker so uzivuli Triner
jevo ameriško zdravilno grenko vino.
Cena $1.00. V lekarnah. Triner's
Liniment je drutr blagodr za vaš dom.
Pomaga pri revmatizmu. nevralgiji.
nezgodah, izvinki. oteklenah, oze
blinah itk, hitro in gotovo. Cena 25
in 50e v lekarnah, po pošti 35 in 60
centov. Jos Triner. Mfg. Chemist,
1333-133!) S. Ashland Ave., Chicago,
III. Če »elite okrasiti svojo steno z
mičnim Trinerjevim Zlatim Koledar
jem, pošljite 10 centov v pokritje
poštnih stroškov.
MODERNA KNIOOVEZNIOA.
Okusno, hitro in :/rpeixto dele
r.n privatnike in druitva. Spre j*
mamo naročila tudi izvet* mesta.
Imamo modeme stroje. Ilik
cene in poitena postrefb*.
BRATJE HOLAE,
1633 Blue Islaa* Ave*.
OUmNl tr
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa «a Tisi
specialist za tožbe v odškodnins
kih zadevah.
St. sob« 1009
133 W. ' WASHINGTON STRKT
CHICAGO, ILL.
Telefon: Mala SM»
Moderno urejena pxtllM
VILLAGE INN
t prostranim vrtom ca liMe
MARTIN POTOKAR,
Ogden Ave., blixo cestno ieleeai
ške postaje, Lyons, HL
Telefonska 4tev.. 224 m.
™0r. RlcMirt
Pain Eipallir
u revmatične W
lečlne, la boleCtae
otrpneloati akto
por tn mlMe.
Pravi ae dobi le •
zavitku, kot vsa
kaže ta slika. W«
v rem i t« jfa. akr
nima na zavitki
nafta trine mas
ke a Sidro.
25 in SO centov »
vseh lekarnah, %i.
pa naročite (t »a
ravnost od
F.Ad.RichtirfcCt
74 80 Waehlagtw
Street,
New York, N. T
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
II 411 6RAH0 AVE., KENOSHA, VIS
Telefon 1199
Eat najboljših eoetalistiteft
revij v angleškem jedkn ▼ Assort
ki je: INTERNATIONAL SO
CLALIST REVIEW." — Isha>
mesečno in stane $1.00 na leto. —
Naslov: Int. Soc Review, 341 E
Ohio St., Chicago, 111.
fanes F. Slepima. lavaalel|ski odbor
predsednik. Mtchwl 7.1minor.
Ctirisliaa K. Walleck.
Kmaswal B«ran#k
Dr. Anton Htinkml
I. p od p red*. 1 BaEr/.vrira k John Kudk
A. V. GoHnirr
ODPRTO:
Eaaaael Beraaek, - .. m ., » ■ .. , h„r k.
j II. podpred«.
Al oil J. Vrasa, r. »urt.
blagajnik. C. R. w*ii«-k
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice,
CHICAGO, ILL.
Glavnica in prebitek ... $500,000.00
Pondeljek in v četrtek do 84 zvečer
vse druge dneve pa do 5£ popoldan
Pošiljamo denar v stari kraj brzo in točno.
POZOR!
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kron
ske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše cene
bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprašajte ali pišite
po cene.
Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vse pošiljatve garantirane.
Direktna zveza • Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Za
grebu in njenimi podružnicami.
Poiiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Anftleiko
in Francosko.
Govorimo vse slovanske jezike.
Naivečta slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-S4 Bine Island Avenue. Chicago, I|>.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem. Češkem
Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša
posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
J£ADAR potrebujete društvene po
trebščine kot zastave, kape, re
galije, uniforme, pečate in vse drugo
obrnite *e na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO. ILL.
Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
324 BROAD STREET TU, 1475 JOHNSTOWN, PA.
Ne igraj se z zdravjem!
Zdravje je več vredno ko bogastvo. Ako se počutiš dohro, nikar ne
spravljaj v nevarnost svojega zdravja s tem, da pnsku&aa raznovrstne
alkoholne grenčice, ki ne oslabe samo krvi, marveč več ali tuanj uni
čujejo krvn? celice. Kri je takoreč reka, ki Ti daje dragoceno življen je.
Una se preteka po arterijah in žilah in prinaša hrano vsaki posamezni
celici in okrepčuje vse telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki
se prehitro zbirajo, in pokončuje raznovrstne bacile. Kadi tega se treba
ogibati vsega, i>ar bi oslabljevnlo in storilo nezmozne krvne celice.
Kdinole silna, močna krvna telesca so sposobna, da izvršujejo namen,
ki ga imajo, namreč: Ohranjevati ln varovati. Cisto naravno vino jim
nikakor ne škoduje. "Ono okrepčuje živčni sistem in usposablja telo,
da Izvršuje svoje glavne namene", pravi dr. Armand Gauthier, član
francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pro.l zdravniško
komisijo v Parizu.
Trlnerjev Ameriški Eiiksir
iz Grenkega Vina.
To sredstvo, s kojiin se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno :z
rastlin, koreninic, Ki so priznane zdravniške vrednosti, in iz naravnega,
čistega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov.
Pospešuje prebavo, okrepčuje organe, jih oživlja in daje moč živcem.
Pomaga pr:
ZAPEKI NERV07.N08TI
VETROVIH SLABOKRVNOSTI
NAPENJANJU POMANJKANJU ENERGIJE
GLAVOBOLU SPLOsNI SLABOSTI
hitro in sigurno. Odkloni kratkomalo vse ponaredbe, ki žro samo denar!
Naše načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga in
naša cena ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, Se tako dviga <> —
vedno iste: M.00. — PRI YSKH DRIGISTIH.
Sedanji letni čas pripelje seboj raznovrstna reraželjene goste, po
sebno revmatizem in nevralgijo. Ali veš, kako jih sprejeti? Najboljši
način je_ da rnbiS TRINER.TEV OBI.1Z. .le izvrstno zdrav ilo, ako Te
l>oli vrat, ako imaA otekline, razpokline itd. Cena 2"> in f>0c, pri vseh
drugistih, po pošti 35 in 60c.
Pri vseh boleznih, ki so spojene s kašljem, rabi Trinerjevo zdravilo
za kaSelj (TRINER'fi COUGH 8EDATIVE), cena ""i in .r>0c, po pošti
35 in GOc.
JOS. TRINER
kemik Izdelovalec,
1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Central Hotel
Conemaugh, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
I Dr. W. C. Ohlendorf, M. 5,
SdxATHlk iMnaj* MnbI
la ru*c«Ulk.
•iMTtiikt preiskav* kreBpls*»»—f|»
»ti j« 1« adravila. IMA Zlu« Uial
<?•.. CHilctfO Ureduj* td 14« I
<1.; t'l ; it t H»iif ltrra
, Wr»IJ bolniki saj pifoj« |1«twW.
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD
PORNI JEDNOTI.
Naročite si devnik "1'rosve
1a". List stane za celo leto $:!•><>,
pol let 11 pa .+ 1 ">0.
Vstanavljajtc nova društva. I>»
set flanov(ic) je treba za novo
društvo. Naslov /a list in za taj
ništvo je: 2657 So. Lawndnle Ave.
Chicago, 111

Proletarec. [volume], January 09, 1917, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], January 09, 1917, Page 8, Image 8 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], January 09, 1917, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??