Proletarec. [volume], February 13, 1917, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
• til u koristi 4*Uv
akaga l|udatva. D«Uv<
d a* oprtvloani do
vi«ft kar produclra|o.
Thi* pap«r la d«vot«d
(• tha IniarMt* of tKo
working cIim. Work
er* aro antltlad to all
whit thav p rod ura.
ŠTEV. (NO.) 492.
Kt>i»r»ua. iMoil-ciui a»»u«r, D«e. (. IWJT, »i IM pni o/rtoa
tt Chicago 111. QDO«r tk* Act ot Caa«r«*i •( March Ird, lBTt.
Of fie*: 4MI «. Stv Str., Ckkip, III.
"Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE
naitavilko v oklapafu.
ki ao naha|a pola« va
iaga naalova. prllaplfa
naga apodal ali ( v
na ovitku. Ako (493)
|a f tavllka . . '
tada| vam a prihodn|o
itaviiko naloga lista po
»aža naročnina. Proai
mo, ponovita |o takof.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 13. FEBRUARJA, (FEBRUARY) 1917.
LETO (VOL.) XII.
Dol z vojno!
Delavci Zedin|enlh držav nima|o žcl|c in razloga, da bi prelivali svojo kri.
S sam i ni eksekutivnini uk ropom je predsed
nik naše tležfU« prekinil drpl-jnuitieiie stiKe /. >tin
eijo in postavil narod ZikHuijenih držav v perečo
no varnost, da bo aktivno zn vlečen \ hhi/.tio vojmi
Kvrope.
Tokom zadnjih tridesetih meseee v, najtem
nejših mesecev človeške zgodovine, jo bil« šest
mitjon »v nedolžnih mož brutalno umorjenih, nino
tro več iniljunov jili je bilo pohabljenih in z« vse
življenje ohromi jenih. Cele dežele so bile opusto
šene in nahrani zakladi človoškojfa tlela in pri
roilne radodarnosti •.«» liili brezobzirno uničeni.
Kvropa je strašen tlom žalovanja, kjer se me
šajo nevtolaženi vzdihi vdo.v '» *'r«it -i smrtnim
stokanjem ranjenih in umirajočih na InijišelTi.
V tem divjem karnevalu ^rmadnega in brez
obzirnega ubijanja je ust a I lo osi močan čian dru
žine narodov, ki je kolikor toliko ohranil stališče,
zdravega rrzutua — Zedinjene države Amerike,
S široko planjavo Atlautičnega oeea ui ločeni od
jK>zornice nečloveškega konflikta, varni v jfisp«
dai-skem položaju, v katerem imamo, kur potre
bujemo. in ponosni na sv»;jc napredne in ^em
kratične instil ucijc miui opazovali s krvavečim Ni
čem sainoun'icevjuije svojih evropskih bratov, r.
drhtenjem pričakujoči priliko, ki hi jih zopet pri
vedla k razumu in miru, k življenju iu sreči.
lit nenadoma. skoraj h rez opomin* in svarila,
hrez sankcije ali dovoljenja ljudstva, hrez posve
tovanja z izvoljenimi zastopniki ljudstva v Kon
gresu. se mi m v dejanju i ukazuje, da naj se pri
družimo blaznemu l>lesu smrti iu uničevanja in
povečamo strašuo reko krvi v Kvropi s krvjo ti«
»overili ameriških delavcev.
Socialistična stranka v Zcdinjcnih državah.
I govoreča za sto t hoče svoji članov in za delavriki
razred dežele, slovesno protestira proti sanio^-olj
ueinu poizkusu, da nas zavlečejo v evropski kon
flikt.
Nasprotni smo vojni med narodi, ker j«* voj
na povratek v brutalno barbarstvo. Nasprotni smo
sedanji grozeči vojni posebej, ker ni bila se nobe
na velika vojna pod v zet a bolj neopravičeno in z
bolj objestnimi pretvezami.
Politika neomejenega iu brezobzirne#.*« v«»j
skovanju s podmorskimi ladjami, ki jo Je prav
kar razglasila nemška vlada, jc nadvse okrutna
in nei-loveška ; ampak taka je vojna v eel«»ti in ta
ke so vse metiMle, ki «• vahijo nn oiteii stratieh.
V ijuu je umor. Vojna j«- vrhunce skrajni- ne.rnko
iiitosti in xanian je blebetati u /akonitili ni noz:-.
knnitih iii**t • m la )i vojne.
Nemško vojskovanje - pod morski hi i ladjami
n»- ugr«»žava našega narodnega edinstva. ali naš;
neodvisnosti, niti nase narodne fasti in dostojan
stva n«'. Nainerjeno ni bilo \ prvi vrsii proti Ze
dinjenim državam in se ne dotika ameriškega na
roda. Idarila Iti le tiste zajedaške razrede, ki de
I lajo velike profite z izdelovanjem sni ri »»nosnega
! orodja hi s tem. da nam odvzaniej«! hrano in jo |
pi odajajo za nesramne cene bojnjofrtn se evnp
skim urina« I a m.
Delavci Zedinjenili držav si ne žele in nimajo
j iK<!»ene«a razloga, da bi prelivali svojo kri za za
[ šeito in podporo srauiotnili dobiekov svojih v i
spodarjev in ne bodo dovolili lažnivemu in pod
kupljiveiuu fasopisju, da l»i jih nagnalo nr. nrifcje
in na ubijanje svojih liratov v K v ropi.
Sest miljouov mož. ki ginejo seda i na evrop- i
-.Kili bojiščih. ji- večinoma delavcev. t'e hi m* Ze
dinjenc države xavlekle v vojno, lii I>i 1 i ameriški
delavci tisti, katerih življenje lii hilj žrtvovani.,
neslavna, iieziniselna žrlcv na oltarju kapitalisti
čne polnite.
Ameriški ilelavei, zdramite se! Doba je resnn.
nevarnost je na |>iu<ru. Molk lii l>il usodepoHi.
Združite se v množicah ust sliadili in v «1« monstfi:
eijali! tiovorite z besedami, ki se ne dajo zasuka
ti! Naj oilmeva Vaš odi »čili protest od enega kra
ja dežele do drugega !
Pošljite telegrame in dopise predsedniku
Wilsoiiii, senatorjem in kongrcsuikom Zedinjenih
držav. Zahtevajte, da se prepove ameriškim la
djam in ameriškim državljanom vstop v vojni pas
drugače kakor na svojo odgovornost. V/.trajajte
na tem. da m- ne sme narod pognati v vojno v
prid pleiieeim kapitalistom.
Dol z vojno! Dol z nečloveškim družabnim
sistemi m. ki plodi vojno! Slava miru! Živela med
narodna solidarne.«} delavstva vseh narodov!
Za Narodno eksekutivo Socialistični stranke:
Adolf (»ermer, narodni i/.vtš. tajnik.
Kos kapitalističnega patriotizma.
Zcdiujeue države potrebujejo denarja. To
je ena ti>>tili reči, v kateri sum izjemoma z vsakim
džiiigom enega mnenja Razlike so le v nazorih,
ecntu tla potrebujejo denarja. .Mi mislimo, da' na
primer za to, da bi prevzele upravo, da bi vzele
razne industrije privatnim izkoriščevalcem i/, pik,
da bi uredile socialno zavarovanje, itd. Kapitali
sti meniju, tla potrebuje stric Sam mnogo denarja
za to, tla nakupi pri njih mnogo šrapnelov, gra
nat. topov, pu.sk in podobnega blaga.
Tisti, ki zdaj vladajo v Zediujenih državah,
pritrjujejo kapitalistom, čemur se ne .smemo ču
diti, ker su delavske mase še vendar tako krat
kovidne, du prepuščajo kapitalistom vladanje, ua
"inestA"iTa"ln ga saVrfP^vrevzeli. Zaradi tega potre
bujejo Zetlinjene države denarja za mflitarijtem
in njegove potrebščine. Mnogo deuarja potrebu
jejo, zakaj Amerika hoiče za vsako eeno postati
prvoredna militaristična dežela in si v čiiu kraj
šem času nabaviti vse tiste kulturne potrebščine
/a sistematično ubijanje ljudi, s katerimi pred
ttjavijo stare evropske dežele.
Take reči so drage. Prav posebno po ceni
niso bile nikdar: setlaj jih je vojna s svojo veliko
porabo še podražila. In Zetlinjene države morajo
seči globoko, prav globoko v žep, če hočejo na
šteti vse tiste uiiljonc, ki jih bodo zahtevali pro
duccuti vojnega materijala.
A v čigav že>p naj posežejo.'
To je kočljivo vprašanje. Tam, kjer nič ni.
se ne more nič vzeti. Tam. kjer imajo veliko,
pa neradi dajejo.
V Washingtonu so si mislili enkrat vedno
namreč ne mislijo tako^— da bi bilo praktično
potrkati na bogata vrata. Ko so izdelavali novi
davčni zakon, jim je prišlo na misel, da imamo v
deželi nekoliko gospodov, katerim je vojna nasu
la ne le čedne, ampak nezaslišano visoke profite
v blagajne. lit ti gospodarji pričakujejo nove |
v .like |>rofiu*. če začne stric Sani naročati zaloge
j za svoja vojna skladišča.
Nt* mor«* s«- reči, da imajo ameriški uiiuiieii
»ki fahrikauti največjo zaslugo za izbruh evrop
ske vojne. To zaslugo je treba enkrat priznati
i njihovim bratcem v Kvropi. Za ameriške kapi
talist«- je prišlo to klanje kakor nepričakovan
bla-goslov iz nebes. In ker se ne morejo šteti za
očete vojne, so tudi njrj* velikanski profit i ne
odvisni* oil njihovega tlela in truda, o«I njihove
j učenosti in duhovitosti. Tako prihajajo do ujih,
kakor tla so zadeli v loteriji.
Torej ue. b4-twj» kr>v>u», c* hi od teh .goruKt4
snili dobičkov nekaj n«ldn1t svoji deželi. tembolj,
ker bi se vrnilo to. kar l»i dali Zcdinjciiim drža
I vam v obliki davkov, zopet v njih žep v obliki
' eene za munieijo in orožje in lii jim ustvarjalo
j nove dobičke.
Davek na vojne profile mislijo torej vpelja
ti v W'ashingtouu. Heujamin C. Marsh, zastopa
joč Ktpiitable Income Tax Association jč zahteval j
temeljito zvišanje davkov na miljonske dohodke .
in je predlagal za dobo miru !J!{% odstotka, za '
vojno dobo |»a •"•(> odstotkov na dohodke če/, mi
Ijon. Predloga senatnega finančnega odbora ni
tako radikalna, ampak obdačiti hoče vendar voj
ne profile.
Strela je udarila z jasnega. To je atentat!
To je začetek konfiskacije! To je socialistična
politika! Doslej je bila v deželi dolarjev navada,
da so se nalagala glavna gospodarska bremena
masam. Kapitalisti niso bili vajeni plačevati
več kakor svotice, ki so bile v primeri z njihovim
bogatstvoni podobne miloščinam. Zdaj pa naen
krat taka novotarija! Ne, to se ne more trpeti .. .
Zadnji torek so prišli gospodje v Washing
toll, njili dva t uvela zastopnikov muuicijske in
dustrije, in so prod finančnim pododborom se
natu vložili protect proti nameravanemu davku.
V taki kritični dolii, so dejali, tin j l>i vlada dajala
muiiicij^ki industriji pogum, ne pa d:s .ji jemlje
korajžo — so doj«li.
Klitičlli položaj — to je napetost med Ame
riko in Nettrfijo in možnost vojne. Možnost tiste
vojne, katere si nihče tako od srca lie želi. kakor
prav omenjeni gospodje. Zaradi tega. ker je ta
ka vojna možna, naj vlada podpira iiitniieijsko
industrijo iu ji daje korajžo.
Ali votlo gospodje, kuj govore f Človek l>i
rc» mislil, da spadajo mod tiste, za katere je Kri
" *tn* pn«ehej prosil svojega očeta, naj Jim odptVsfl.
C'e določa kongres osemsto uilljoiifiv dolarjev in
če so ve, da bo večino teli miljouov pogoltnilo ve
likansko žrelo vojne industrije, tedaj res ne ve
rno. kako -»e moro reči. da jemlje vlada tej in
<luntriji korajžo.
i Ampak v besedah miljoiiarske doputaoij« je
ton, ki povzroča grdo disoiianeo. tiospodjc, ki
prodajajo bombe in šrapnele.so pač menda patrio
ti. kajneda ? Ameriko silijo sedaj le i/, patriotiz
ma, zaradi narodno east i i. t. d. na vojno. Well
— če so patrioti, čemu jim je treba teda j št' daja
ti poguma za falirieiraujo nitrngliceriiiskih poka
lic in d i ua m i t m ili treskov? Patrioti so; če lio A
im rika potrebovala njihove i/dcike, puste vso ob
ziro na stran. Dajali bodo stricu Kanin, kar le
potrebuje v svoji krizi iu za cene no bodo niti
vpraševali. Ce le dobe toliko, da morejo fabri
cirati dalje in zalagati svojo domovino z vsem,
kar mora imeti, da se brani iu da zmaga. To je
patriotizem.
Kako morejo go>podje govoriti, da jim mo
ra vlada dajati posebnega pogtma, ker jo dežela
v krizi iu bi iih lahko not relmvaln • 1'ri IVninn i
Tu v !fla>i t h ko. kakor tla pravijo: "(Sosputljc,
Amerika jr v krizi. Ne družit«* nas. ker hi sicer
lull!<«> pustili Ameriko na eedilu.7
Muuieij>ki fahrikauti m> patrioti. Ampak
kar uganjajo, ji* tako nepatriotieno, da bi se ime
novalo izdajstvo, <~e ne 1»i bili gospodje sami ini
I jo mi rji.
Deputaeija je šla v Washington. Kaj l»i bilo
o njenem namenil misliti z o/irom na patrioti/.em
in m« kritieni položaj Zedinjenili držav" Nič
druzega ne. kakor da povedo senatu: "Gospod
je, «loiiiovina potrebuje denarja. .Mi. ki gu ima
mo, ne «*akaino, da initiate zakon. Ne gletle na
davke, ki jib~*toU>eite. Vam tukaj pri Manam o ti
stih osemsto miljonov. ki jrh želi ileieln. Vojna
nam je prinesla bogato žrtev ir: teh osemsto mi
ljonov ji- iiidltiikosi za nas. In «"-e bo domovina
potrebovala naša podjetja za svojo obrambo, naj
kar ukazuje. Kar je naše, je te«laj njeno; mi
ue bomo tedaj gospodarji podjetij, ampak le slu
žabniki tloinuvine."
Tako bi bil elovek pričakoval, da bo govori
la deputaeija. ko je šla v Washington. (iovorila
pa ni tako. ampak naglasala je svet«»st svojih
profit o v in absolutno zaščito svojega izkorišča
nja.
Munieijski fabrikanti pa vendar osianejo pa
trioti To se pravi: Delavstvu bodo peli pesem
patriotizma; na vojno bodo hujskali v imenu pa
triotizma; velika naročila bodo zahtevali zaradi
patriotizma; plaee bodo tlačili in čezurno delo bo
do tirjali iz patriotizma.
Za vse je patriotizem dober'* le za to ne. da
bi mu izkorkšeevalei doprinesli bodisi najmanjšo
žrtev. Predvsem pa je dober za to. da zukrinkava
jo z njim svoje interese in svojo grabežljiv«»st. In
. - J. .p III » 'I Ml ||«l IIMM I I HI 114* 111V.
I I
Oscmurni delavnik.
Razdrti diplomat ieni stiki moil Ameriko in
Nemčijo so gotovo resna reč. . l)a nastane iz tega
lahko vojna, se ne (In tnjiti. In da bo ta nevar
nost visela nail nami, dokler ne liti \>a vojna kosi- .
čana, je skoraj gotovo, ker je težko verjeti, tla l»i |
Nemčija ofieielno prenehala «. svojim "brezobzir
nim podmorskim vojskovanjem" in dala s tem
priliko /a obnovitev normalnih otlnošaje\ med o
liema deželama.
Treba je pa vendar povedati, da ni ta nevar
nost tako velika, kakor jo slika gotovo časopisje,
ki ve, da se taka nevarnost lahko umetno ptrvera,
ako se napihuje. .VfSmo in ne umremo biti Wilson
ovi pristaši; to se pa vendar lahko reče, tla bi bila
situaeija vse drugučnn. ako bi liil na primer kaj
zerjev osebni prijatelj Tet ki \ Uooscvelt, predsed
nik Zcdinjenib držav. <>d Wilstma nimamo nobe
nega znamenja, tla bi si želel vojno, in njegovo do
sedanje ravnanje izza govora v kongresu se lahko
imenuje previdno. Zgodile so se že reči, ki bi jih
bil marsikateri vročekrvne/. na njegovem mestu
smatral za tisti "overt act" ,ki napravi vojno ne
izogibno. Wilson se tudi v teh slučajih ni prena
glil. ampak se je držal svojega načela "watchful
waiting," kar opravičuje upanje, da ostane tudi
v bodoče previden. To pa že nekaj šteje v razme
rah, ki dajejo enemu možu moč, da lahko otfloču
je o usodi vse dežele.
Znani kapitalistični krogi in njih tiskovni re
prezentanti niso nič kaj zadovoljni s predsedniko
vim postopanjem in če bi bilo v njihovi moči, bi
rajni danes kakor jutri ustvarili "casus belli*, ri
bi bilo le mogoče kaj takega posredovati in izve
sti, bi si p. vi poveljnik kakšne nemške stihiiMriu
kc lahko /.»služil okrogel miljouček s tem, «la l»i
potopil ameriško ladjo in dal "nujni" povod za
vojno.
Ampak če ne «ega moč kapitalistov tako da
leč, »In bi mogli po svoji volji pognati Ameriko v
krvavi pekel, hočejo vendar izbiti iz situacije to
liko profila, kolikor je največ mogoče.
Kna izmed pridobitev ameriškega delavstva '
j«- oseiiiurni delavnik v vladnih podjetjih in v to
varnah .ki izvršujejo vladna naročila. To ni prišlo
'samo od sebe. Nikjer se delawem ne delajo kon
cesije iz dobrega srca. Ameriški proletariat se je
bojeval za osem urno delo in sicer so liili časi. ko
[ je bila njegova bojevitost bolj odločila in sniotre
na kakor sedaj. Leto lotiti, se lahko označuje za ;
tisto, ko se je pričel boj za osemurni delavnik v i
velikem slogu. Tri leta na to je bil vpeljan v la
djedelnicah, pozneje tudi v družili vladnih podje
tjih, naposled po dolgih bojih tudi v poštnem od
delku. Zakonito je bilo osemnrno delo določeno
tuilj za vse kontrakte. ki se izvršujejo v privatnih
podjetjih.
Vse to ni bilo nikakor po okusu kapitalistov,
ki spoštujejo svetost zakona le tedaj, če je njim
v prid. Določbi- so bile lepo natisnjene na papir
ju: v praksi je bilo marsikaj drugače, kakor v po
i stavi in še danes se izkoriščevalci izdatno trudijo,
da bi izumili pota, po katerih bi lahko obšli zakon.
1 V lYnusylvaniji so bili v nekaterih krajih poseb
i no bistri; delavci so delali po osem ur na vladnih
izročilih, ampak potem so dobili drugo, privatno
delo, in so morali delati še po dve, včasi celo po
tri iu štiri ure.
Na tiik način so bili kapitalisti z zakonom o
oseninrnem «leiu par zadovoljni. Vladi no raeiinali
na rotila nn podlagi te postave, ali delavee jim je
moral po izvršitvi vladnega dela, s katerim ji* bila
njegova mezda že plaeana, delati še po dve. tri,
štiri ure 11a dan zastonj.
Dauo je ta sleparija preeej premagana, ker
je delavska urbanizacija kljub vsej dosedanji po
manjkljivosti vendar le tako imrtna, da ji ni treba
trpeti takih nesramnih goljufij. Veasi je liilo tre
ba modnega nastopanja, veasi stavke, toda napo
sled se je vendar doseglo, da ima zakon o oseniur
neni delavniku t tuli praktieno veljavo. In fcer se
vladna naročila mno/.e in je na njih udeležene
vedno vet industrije, tirdi trajno raste pomen za
kona.
Naenkrat daje dobri Mog kapitalistom prili
ko. da napeljejo svojo artilerijo zoper nepriljnb
1 jeni jim zakon.
Amerika je v nevarnosti! Vsak hip lahko i/,
hrnline vojna! I'e se to zgodi, potrebuje Amerika
mnogo ladij, mnogo letal, mnogo kationov, mnogo
mnogo kupov mnnieije, a v desetih, dvanajstih li
rah se izdela vet tega prijetnega blagu, kakor \
osmih. Amerika, oj Amerika, misli tia svojo var
nost ! In vi delavei, bodite patrioti v leni težkem
taftu!
Le z ozirom na preteto vojno zahtevajo kapi
talisti. naj se zakon okoseniiiriieni deln preklite ali
pa vsej suspendira. liognedaj da bi to zahtevali .iz
profitaratva ! Dobiček je zanje zadnja ret; prvo in
glavno je domovina. (In v tem ozirn pravi va
jenee — imajo prav, ker jim je njih ž« p domovi
na.)
Ce bi res prišli d<> vojne, bi bil kapitalistieiii
pritisk ii.i vlado Ac močnejši in brezobzirnejši. In
zelo s*- je lniti, iia bi l»il tudi v mnogih rečeh uspe
šni. Ve* demokratizem. ki je že davno kapitali
stično podrovau, bi ne oviral demokratično repu
hličauskegu kongresa, tla bi, skHčujoč se na po
trt be deželne obrambe, uvajal vse tiste militari
st i."-no despot i en e ukrepe, ki jiii opazujemo v pri«
zadetili evropskih deželah, tmii v takih, ki so de
janjsko liolj demokratične od Amerike.
A če ni mogoče Wilsona in kongresa prisi
liti, da napovesta še to noč vojno, je treba izrabiti
vsaj položaj tak, kakršen je. Nevarnost vojne je
i že sama po sebi velik faktor in železo je treba ko
; vali, dokler je vroče.
Tako mislijo kapitalisti. Ampak tudi delav
stvo ne hi smelo pozabiti na to. ('as je tak, da
i uioru imeti ameriški proletariat nlprte oči. V me
gli vojne nevarnosti se lahko /.gode neštete reč i,
ki se opazijo prepozno, ee ne stoji delavstvo na
I straži za svoje interese. Na (JoinpqrKove formalne
[ proteste se zavedno delavstvo ne sme zanašati. On
je prijatelj sedanje vlade, njegova politika je de
! inokratiena politika in on ne bo storil nič resne
ga, kar bi moglo tej vladi metati polena pod noge.
Ne glede na to pa nima sam niti toliko moči, da bi
mogel uveljaviti svoje proteste.
Kapitalisti hočejo izrabiti vsako priliko, ki je
njim v prid, pa bodo hoteli tudi to. I*a t riot ičiin
krinka jim izvrstno sluzi, da zakriva njih namene.
Delavstvo mora torej paziti na vsako njih kretnjo,
i da lie bo okradeuo še za tiste male pridobitve ,%tt
[ katere se je moralo težko bojevati. Lahko je 1110
' goče, da bo prav kmalu treba enako velikih bo
jev za ohrauite\ pridobljenega.