Proletarec. [volume], February 13, 1917, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Tupatam se pripeti, da izgubimo sodruga.
Pelal je z nami, agitiral, da ni med nami nihče
dvomil, da je socialist. In sam je morda stokrat,
tisočkrat povedal, da je soeinlist; povedal je z be
sedo in /. delom. Naenkrat pa postane pasiven,
nedelaven; mrzličen je in nazaj pade v mrtvilo,
i/, katerega je nekoč izšel kot socialist. Kaj je
tega vzrok 1
Postati socialist, prepričan, neomajan in jek
len, pomeni veliko revolucijo v posamezniku. Po
meni predvsem prevrat v mišljenju. Vsak so
cialist postane, kar mora postati, v misijonski
revoluciji. Vsi stari, priučeni nazori o človeku,
človeštvu, življenju itd., nazori, ki so nam jih
vtepli v glavo od začetka, ko smo pričeli misliti
pa ilo danes, se morajo umakniti popolnoma no
vim nazorom. Tok mišljenja se mora obrniti po
polnoma v novo strugo in ustvariti popolnoma
novo sliko o življenju in svetu. Skratka: soci
alizem docela prerodi človeka z ozirom na nje
govo duševno stanje.
To se pa ne more izvršiti v enem dnevu.
Nihče ne more postati kar čez noč dober in pre
pričan socialist. Proces duševne izpremembe, re
volucija duha mora priti polagoma in mnogi ve
mo iz lastne izkušnje, da je vzelo več let, pre
tleli smo bili uu jasnem in tin trdnem glede na
socializem. Dotični posamezniki p«, ki demon
strirajo svoj preobrat takorekoe v skokih, se un
navadno pri prvi resni priliki pokažejo kot £u
vršni socialisti, slalnči iu omaliljivei, in prva s«- I
piea jili vrže zopet nazaj v mrtvilo. Taki nagli
socialisti so socialisti le na zunaj, todu njili notra
njost, ujih mišljenje v jedru je še nejasno, vča
si popolnoma zmedeno, kaotično.
To je pa zato, ker niso dodobra revolueioui
rali svojega duha iu vsled tega tudi nimajo pra
ve volje niti veselja, da bi se temeljito poučili
o socializmu in o socialnih vprašanjih . njih /.una
nji socializem je prisiljen, ne prihaja iz srca.
Razmere, ki rode take sodruge, so nam dobro
znane. Nekaj jih pride iz sebičnih namenov, mi
slečih. »la se bodo na kakšen način okoristili, in
teh bo vedno več, čim bolj stranka narašča. Dru
gi se pa zatečejo '»od socializem iz niomcutancga
sovraštva do oseh, o katerih vedo, da so odprti
j nasprotniki socialističnega gibanja. Zgodi se, da
kakšen pop neče krstiti ali pokopati otroka, ker
dotičnik ni dovolj nasut farške bisage iu tedaj
mož v prvi jezi priseže: "Le počakaj, far, zdaj
bom pa še jaz socialist!" Ampak to še ni sociali
zem. če se kdo s farjem skrega. In ravno te vr
*te " socialist i" v»> bolj mu škodo kut pa lin korist j
našemu gibanju. Kajti navadno se kmalu zopet j
pobotajo * svojimi "sovražniki" in njih "soei- !
alixeui" je pri kraju.
To so nekateri glavni razlogi, ki so krivi, da |
imamo omahljive«*. Seveda, vsi niso. Nekaj jih
je, ki srečno prestanejo prvo izkušnjo in ostauejo
dobri sodrugi. In izkušnja pride za vsakega.
Ni ga soeialista, ki bi ne bil gotov čas izpostav
ljen nekakšnemu izpitu, da pokaže, kaj je v res
niči. To so odločilni trenotki. Gmotne težave
pritisnejo, beda, osebni prepiri nastanejo v stran
ki sami, mamljive ponudbe se javljajo od strani
nasprotnikov in na stotine drugih izkušujav. Ka
kor rečemo, to so momenti, ki pri tebi odločajo:
Ali ostaneš ali padeš. A ko >i socialist s trdnim
prepričanjem, premagaš vse te izkufinjave, na
sprotno pa omahneš. So sodrngi, ki je vse njih
življenje ena sama izkušnja. Vse življenje jim
je kruti boj za obstanek. In med tem. ko jih te
pejo nezgode in ko se šibijo pod najtežjo butaro
križev in težav, so kljub temu zvesti svojemu
prepričanji) in navdušeni bojevniki za stvar. So
cialisti v Rusiji gredo z veseljem za svoje prepri
čanje v pregnanstvo v Sibirijo ali pa na vešala.
Nam v Ameriki v sedanjih razmerah ni treba to
likega žrtvovanja, toda pravi socialist mora biti
pripravljen na vse.
Ne omahuj sodni*! Bodi možl Tisti tre
uotek, ko si postal socialist, si napovedal hoj na.
sprotnemu razredu človeške družbe. Zavedati se
moraš, da je od tistega trenotka vse tvoje življe
nje do konca dni neprestan hoj. Boj. boj in boj!
lu ako v tem boju padeš premagan, te ne pobije
nasprotnik, temveč pobijefi se sam. Kajti socla
list je premagan le tedaj, če stopi iz bojne vrste
in vrže od sebe princip. Do tega te pa nihče na
svetu ne more prisiliti, ako sam nočeš. To je ga
ni opor az.
Ne omahuj! Ne misli, da sam trpiš /.aradi
svojega prepričanja. Na tisoče nas je. Na tiso
če nas je, ki smo žrtvovali marsikaj dobrega
iu prestali marsikatero bridko in grenko uro;
prestali pa smo vse zvesti sklepu, da ne bomo po
raženi nikdar.
Težko, da dočakamo vsi socialni preobrat,
uresničenje idej, za katere se borimo. Dočakali
pa bomo — vsak posamezen socialist lahko do
čaka to, da na svojo zadnjo uro zatisne oči s
sladko zavestjo, da je do svojega zadnjega tre
notka stal v boju nepremagan.
Socializem in moderna znanost.
Težava vsega problema je \ tom, tla m* o«I
inori vsakrmu peodincu pripadajoči delovni do
ni«; kolekti-ziveni jeza to postavil znano formulo:
vsakemu po njegovem delu — komunizem pa «lrn
go: vsakemu po njegovih potrebah. Nihče ne mo
re a .priori povedati, kako bo praksa pmlroihno
rešila to vprašanje; zategadelj ker je to danes
nemogoče, ne gre socialistom ueitati fantastnega
utopizma. Ni je kulturne dobe, da I »i se že ob
njeni zori dala napovedati zaporednost in kako*
vrst njenih razvojnih stopenj.
Nasprotno pa opravičuje neovržen induktiv
ni preudarek socioloških in psiholoških dejstev
tole trditev: Nedvomno je druga, komunistična
formula, kakor je tudi .Marx priznal, poslednji,
transcedentni ideal, ki ga nekateri postavljajo za
cilj tec-retičnfga anarhizma v nasprotju s socia
lizmu. Nedvomno pa predstavlja tudi kolekti
vistična formula stopnjo družabnega reda pred
komunizmom. (l>aljni Spencerjev iilcal indivi
dnalizma, ko ravna poedinee brez vuanje kontro
le iz golega nagnenja k dobremu, je izvedljiv le
po kolektivistrčni dobi, ko se pod rede individual
ne sile. in nagoni disciplini solidarne družbe in
stc'prav po odstranitvi sedanjega anarhičnega ui
dividualizma, ko vsakdo, kdor se zna izogniti ka
ženskemu zakoniku, ravna, kakor se mu poljubi,
ne glede na soljudi. ("Data of Ethics", p.
128, 275.)
Trditev navideznega protislovja med darvi
nizmom in socializmom glede na enakost vseli
ljudi je izpodbita, ker socializem nikakor ne trdi
te enakosti, temveč hoče le izrabiti neenakost v
darviriskem smislu za reformo individualnega in
družabnega življenja. To je tudi odgovor socia
lizma na neprenehoma ponavljani očitek, da po«I
svinčeno pezo skupnosti zatre in zaduši osebnost
in da poniža noe'dinea na vlogo čebele-delavke v
družabnem panju. Kes pa je nasprotno. Hiranje
in uničevanje mnogoštevilnih individualnosti, ki
tlonašale, ako se povzdignejo iz teme. silen do
biček atlb! in družbi, je eden naj redkejši h pojavov
seilanje meščanske družbe, v kati^ri velja vsakdo
— izvzemši prav odlične in izražene osebnosti —
kol »k or ima in 'ne toliko, kar j«*. K!«»r je v si
romaštvu rojen, za kar nič iu* more, in naj
ej od prirode ohlagodarjeii z umetniškim ali znan
stvenim penijem. |»a brez imetja, ki bi pa p<*l
| pilo v prvih /.ivljeuskili bojih in ki l»i mu omopo
eilo višjo izobrazbo. ali pa brez posebne sreče, ki
je dovtdla pastirja (Siotta k fimabue, ta lahko
ugasne svojo lin'* in postane navadna številka v
množicah mewdnrh sužnjev; družbi pa se izpuhi
zaklad duševnih ilobrin. Kdor pa se je rodil v
hopastvu kar pav ni njegova «»sebna zasluga —
I se prerine, in naj bo še tak dri bnoglavec ali be
I l>ec, na pozorišču življenske komedije prav gotovo
I v ospredje. vsi lakaji >e mu lu;do priklanjali in ga
I«t'o i.l vali in sam ho le zato, ker nekaj ima,
nislil. da je kaj.
Pod režimom kolektivne lastnine t. j. v so
cializmu, ki zagotovi vsakemu poediueu življenje,
ho vsakdanje delo za pocdinca najlepša prilika,
da pokaže svoje več ali manj sijajne darove, rn
najboljša iu uajplodovitejša leta življenja se ne
bodo, kakor danes, izgubljala v obupnem, krče
vitem in ponižujočem boju za vsakdanji kruh. |
Socializem zagotovi vsakemu poleg človeške ek- i
sistencc tudi prostost za razvoj » » izobrazbo tele- •
sne ter duševne tsiibiu -»ti, ki jo je sprejel od nc
račrpne, z zmerom novo silo stvarjajoOe prirode; ij
kakor ju enoličudst in enakost prirodi iieznaaa, *
prav tako neznana je tudi socializmu, ki hoče pri- !
rodno neenakost voditi in izkoristiti za prostejni
in plodovitejši razvoj človeškega življenja.
III.
Žrtve boja za obstanek
Nadaljne nasprotje med socializmom in dravi
nizmoni so hoteli iztuhati v tem. češ. da darvini- >
zeni kaže. da ie ogromna večina rojenih indivi
duov — Iji; li. živali iu rastlin — posvečena popi- i
■iu, ker izvojuje le pičla niajšina boj za obstanek,
dočiin socializem zatrjuje,.da vsi lahko izvojujejo
ta hoj, ne da bi kdo poginil. (fJl. Ziepler. op.
cit. p. l."»l. l."»f». » Nato je predvsem pripomniti, da
je numerično razmerje žrtev do zmagalcev v boju t
za Obstanek tem ugodnejše, čim više stoji vrsta
v redu živili bitij. Nesorazmernimi med "pokli
ranimi' in "izvoljenimi'* pa pojema tudi v raz
ličnih vi »tali i-teiga pri rodnega reda. Tako pro
izvajajo vse rasllitie v»ako leto ogromno mno/.ino
semen, iz katerih se ra/.vije h' pičlo število indivi
duov; v živalstvu je število reproduciranih iiidi
viilno\ manjše, število takih, ki obstanejo v živ
ljenju pa razmeroma zelo visoko: končno je pri
človeškem redu število potomstva, ki ga more
poetlinee porajati, zelo neznatno; sorazmerje ti
stih. ki obstanejo v življenju, napram številu ro
jen rh je pa znatno. Nadalje, v vsem organskem
svetn imajo najniže stoječi, najpreprosteje orga
nizirani nalovi največjo reprodukcijsko silo, to
da najmanjšo odpornost. < ■ 1 i v a proizvaja na mi
Ijone kali in je kratkoživa, dočim rodi palma vsa
ko leto le nekaj tneatov semen, pa doseže stoletno
starost. Hiba proizvaja na tisoče jaje, doeim ro
dtta slon ali šimipanz le malo potomstva, a do
segata visoko starost
V človeškem rodn mi prirodni narodi plodo
vitejši, ampak kratkoživi, doeim izkazujejo kul
turni narodi majhno število porodov, ampak tudi
manjšo umrljivost.
Tuvli na čisto biološkem polju velja pravi
lo, da neprenehoma raste relativno število tistih,'
ki obstanejo v življenskeni boju. čim više stoji
? vrwia v organskem redu ali pa v plemev.u.
^ * Želeani zakon boja za Obstanek terja torej
tem manjšo hekatomfbo žrtev, čim više se razvija
in izpopolnjuje organizacija. (Ziegler je prezrl
ali zamolčal ta dejstva; «1. op. eit., p. 177 in si.)
Zinc^tno bi bilo postavljati nasproti socializ
mu brez vsega zakon prirodtiega izbora — tečaj
Darwinove teorije —. ka<kor velja med niže or
ganiziranimi živimi bitji, brez ozira na napredu
joče ublaževanje njega učinkov, ki se nam po
javlja na v »v jih stopnjah organizacije, tudi med
različnimi človeškimi plemeni. Ravno za socia
lizem, ki predstavlja višjo stopnjo človeškega raz
voja in ki prav znatno ublaži r/bor. ne velja tako
sirova in plitka razlaga selekeijske teorije.
To teorijo, zlasti v brutalno spaeeni podobi,
so zlorabljali nasprotniki socializma za utemelji
tev individualistične zahteve po neomejeni kon
kurenci, (til. Ziegler, op. cit., p. 157 iti si.) ki če
sto ni nič drugega kot civilizirana oblika Ijudo
žrstva in ki vidi v llobbesovcin stavku: Homo
houiiiii lupus, podlago sedanjega družabnega po
ložaja. v stavku, ki je llobbes sam označil ž njim
prastanje človeka pred sklenitvijo družabne po
Ko*lbe. Toda zloraba znanstvenega načela še ni
dokaz proti njegovi veljavnosti, pač pa naj vzpod
buja za natančnejšo opredelitev mejo njegove
veljavnosti in praktične porabnosti: t<> sem mu
kratko poizkusil z dokazom popolne skladnosti
Mied socializmom in darvmizmom.
v svoje*u delu "Socialismo e Cr i mi na lit a"
sem na glasa 1, da je boj za obstanek imanenten
zakon človeškega življenja, da pa s«* način nje
govega učinkovanja neprenehoma izpreminja in
blaži. T«"h misli sem še danes, v nasprotju z mno
gimi socialisti, ki so hoteli ovreči ugovore darvi
nMtov s tem, da so zanikavali posebnost in učin
kovanje darvinskega izbora v človeški družbi pod
razmerami, ki jih udejstvuje socializem. (01.
Lanessan, "La lutte pour 1" existence (Pariz
18£1 ">; Ivoria, "Diseorso su Carlo Darwin" (Skua
1882). — Colajanni, '"U socialism*/' (Catania
1884i, p. 8."», je priznal, da so bili moji tedanji
nauki mnogo bolj socialistični od mnogih prizna
nih in preganjanih socialistov. Moje gorenje de
lo se je oibračalo le proti tedanji revolucijskijWL-_
todi socializma in megleni romantiki. Odsihmal
sem se pogrezal, začetkoma skoro proti svoji volji,
od lete do leta globlje v socialistične simpatije
in misli, po zaslugi Tnratijevih in Praiupolini
jevih, zlasti pa formalno suhih, po vsebini pa ne
premagljivih, genialnih del Karla Marxa. Znan
stveno dopolnili so moje socialistično prepričanj«*
Spisi Ijorie. ki stoje popolnoma na stallsču Mar
xovih teorij, katere je Loria s svojo čudovito vse
stransko učenostjo oplodil. Da moje politično
delovanje ni bilo tuje socialističnim idejam, sledi
iz. tega, da sem kot parlamentarec vedno označe
val socialno vprašanje za edini profbletn naše dobe.
17. sociološke faze svojega razvoja, ki je bila po
trebna prehodna stopnja, sem dospel v plodovito
fazo brezpogojnega socializma. (Dalje.)
VOTUESJVA POVEST.
Spisal Podlimbarski.
Na njivi za vasjo, jedva sto korakov od An
drejeve koče, se je razpoložila gruča ljudi okrog
ognja. Bili so tu večinoma zbrani posli iz vasi
in taki, ki doma ničesar niso imeli izrabiti. K
njim je stopil tudi Knulčev Peter, k«> je zagledal
njih ogenj, ker naveličal se je bil že skladaniee
in rdžnega venca in začutil je bil, čeprav na ros
ni zemlji, kako mu postajajo prsti čimdalje okor- I
iicj-i, da je ves trd od mraza, in kako se eelo nje
gova molitev polagoma ohlaja. Oveljev Marka
je bil tej gnrči za krčmarja. Doerm je Krulčeve
ga Petra silni pojav prirodc tako preplašil, da
se ni dosti več zmenil za ta svet, je ostal v Cve
Ijevem Marku čut dobičkarstva neizpremenjen:
dajal je svoj kontretbant kuhani brinovec in bo
rovničeve« "na brado", kolikor je kdo hotel, zna- j
men je, da je imel veliko zaupanje v obstanek člo- |
vtitva. Poznalo se je, da so ti tako hipoma v oi- [
gtinsko življenje zabredli ljudje že dokaj priza- i
deli steklenicam poslušnega točaja. Sedeli so na ,
deskah in na slami. Nekateri je bil dobro oble
čen, drivg le za silo, nekaterega je že prevzela
dremota, drug je po tihem molil, ta je topo zrl v
«'g**nj, drug je svojo de*'ko pritegnil kolikor mo
goče blizu ognja, da bi bolje grel premrle ude.
"Kruleč, prijatelj, kaj poveuaš glavo, kakor
bi bil ploh padel nate. To ti povem, s teboj ne
pojdem na oni svet, ker si preveč čemeren in žalo
sten. Kn glažek ga bafi, da se razvedri«, a?"
Tako je Marka silil v Petra, ki si je podpiral gla
vo ob dlan, ležeč na slami poleg ognja.
"Meni se ne ljubi, pusti me. Marka!'' je od
govoril tesar s težkim glasom. "Mera grehov je
polna iti knzen božja — " Krulee ni odgovoril. J
V tistem trenotku je med brinjem po rebri doli
nekaj tako čudno bobnelo in vršalo, da so vsi oh
legalei ognja hipoma in hrumno skočili na noge.
Strmeli so v temo, groze buljili oči. ali videli niso i
ničftonr; le bclbnenje so slišali, kakor bi kdo v |
prav kratkih presledkih ixlarjal na velik boben.
Kaj je pa to.' To vprašanje je bilo brati na vseh i
' dhrazih. Tisti hotgiiasvaiuij. ali kaj je bilo tisto,
je skočil preko meje. nahreščal, /.a k ud i I se v tr
«i je, kjer je rohneče /a laja I pes, zatesal se v ho
st o — in ni glasu ni l ilo vee od prikazni. Hribi
so prespokojno stali mul (Jabrovepin kakor po
prej, v gori je zaskovikala neka žival tako tožno.
kakor bi kdo življenje \ i I iz nje. in tožno je vise
lo ndbo nad goro, ko da je natakujeno na njo.
"To je satan!" je vzkliknil Krulčev Peter.
"Antekrist je v host i. Le pijiuo ga še nocoj,
saj ne vemo, doklej ga imamo!" je vnemal C've
Ijev Marka. In ta in oni je platno pogledal pro
ti liosti, predno je zvrnil gla'/.ek.
Nji svojem potu je Tone naletel tudi na to
krdelo. "IMaz zemlje se je menda odtrgal v jfo
ri iu se zakadil v host o," je dejal, ko so mu liili
povedali o groznem pojavu.
'' Heži, beži, kakfteu plaz! Oil kod bi se vzel
I laz!" mu je ugovarjal hlapec Frtice, ki je po
svoji velikosti za pol glave nadkriljeval drnjje.
Ta elovefc je imel mesto suknje omotano žensko
krilo ert'z. ramena iu prsi. "Svet pod Planjavo
ni takšen, da bi se tam trgali plazovi. To vc vsak
kdor ne gleda v bukve. Le meni verjemite, plaz
to ni bil. ampak najbrž je vrag nesel Planjavče
vega psa v peklo, tistega hudega. Ali niste sli
šali, kako je zalajal, predno se je vdrl v zem
ljo?"
"O. prav je storil, ee je nesel res tistega,''
se je oglasila s pojočim glasom postarna ženska iz
krdela. "Mene je na pepelnieno sredo, ko sem
šla v Planjavo po slame za kite, ta'ko šavsnil v no
go, da se mi št* zdaj pozna, tako me je šavsnil."
"A. ("mi u bi nosil psy v peklo!" je zanika val
Tone, uporu«) obrnjen k hlapcu s Frtice, in smeh
izobraženega, marsikaj vedoeega človeka mu je |
bil razlit ua obrazu.
"Gospodo bo tam mučil ž njim: brezverce,
oderuhe in pisaee.''
"To so neumnosti misliti, da bi bil to vrag
ali antikrist."
"Neumnosti niso. Ni vso neumno, kar so
skirhu v naši glavi. Poprej je po vasi rogovi
i lil..." jo menil užaljeni hlapec in so porogljivo
nasmehnil, češ, tudi mi nokaj vemo.
"Ni ga bilo na vasi in no v Planjavi."
"Kaj boš to trdil, če som ga pa sam videl na
vasi.*'
In trdo bi so bila /besedila Tono in frtiški
hlapce, da ni zdajci pristopila k ognju nova ose
ba, gospodar Planjavco. Planjave« ima nekaj
minut nad vasjo svoje precej raznežilo posestvo,
ki so imenuje Planjava. Peca so zlasti z živino
rejo in sedjarstvoni. Živi sam zase, kakor bi bil
že istinit planinftoak. in v vas pride malokdaj.
Pri vaščanih velja za modrega moža in umnega
gospodarja in z nekako spoštljivostjo glodajo k
njemu. Na njeni so vidi, da priuči včasi osame
lost človeka globokih in stvarnih razsodkov.
"KrtiSki, pusti Toneta, naj pove svojo!" jo
miril Planjavev hlapca s Frtice, ki si ni dal do
kazati, da jo bil Tono oni, ki so jo samotek pe
ljal na vozu. "Tone jo bil po svetu in je kaj
• •d*', ti si so tiščal vodno lo gabrovških peči.
Tono so jo učil, ti si kosil in krompir okopaval,
torej več ve nogo ti."
"Zdaj lahko vsak taki> pravi, ampak kar som
videl, to jo kakor pribito in ni ga študenta na
svetu, ki bi me mogel prepričati, da bi bilo toka,
pa je anion besedi." Hlapec s Krtice so je lagal,
zakaj dokazano jo, da ni mogel videti uamišljc
nega antikrista, ker jo bil Ob drugem potresnem
sunku predaleč od Smoletove gostilne: ali ime
nitno se inu je /tlelo voličati «ebe za priča takega
groznega dogodka.
"Ali če ti pravim, da s»*ni bi! jaz tisti," raz
•vnel so jo Tone. "(llejte, to so jo dogodilo vse po
naravni poti; 111« I i nastanek potresa se da lahko
razjasniti... tu ni nič čudežev. Zemlja se krči,
leze proti sredini, takorofcoč sama v sebe..."
"Kdaj si pa ti to videl.' Ti nemara tudi sli
fcin, krfko trava rast«'?" jo vprašal hlapec.
"I)a se zemlja krči, seveda nevidno za nas,
to so .spoznali in dokazali možje. Zato nastanejo
•včasi pod zemeljsko skorjo prazni prostori, nad
katerimi vise točke grude skal, ki z vso svojo te
žo silijo v praznino. Tiste podzemeljske grude
ali plasti drži včasi le kakšna primerno majlma
zagozda ali podlaga, da se iu> pogreznejo niže v
prazne prostore, kadar pa tista podlaga ali zago
zda popusti, recimo, da jo moča iz pod je in zrah
lja. takrat rbolne »rudi in plasti z neznansko si
lo v praznine in svet se potrese, kakor so meja
ne ,vdere vsa naenkrat, ampak spelje se navzdol
»plast, za njo zopet druga, morda manjša, ali pa
dre i samo še zrahljana prst in pesek v dolino,
tako se godi tudi 7. grudami in plastmi pod zem
ljo; zilaj se počasi sesedajo, drugikrat hipno ztlr
<če. In glejte, kakor se je zgodilo nocoj v ogrom
nem 1. zemeljsko grudo, ki je zakrivila ta hudi
■potres, tako se ju zgodilo v malem z našim vozom.
Podložil sem ga z debelim kamenjem in potom
sem legel nanj spat. Potres je podlogo zrahljal,
na stran pomaknil ali odihil, in tako je zdrdral
'voz z menoj po vasi, kamor svet visi. (Ilejte, to
fce je zigodilo in v tem ni nobenega čudeža: ljud
je pa trde: antikrist se je peljal po vasi. Ali ni
to neumna bab j a vera V
• Planjave« je umno poslušal Toneta, opiraje
'podbradek na palico; odotbrovalno mu je pritrje
val. Tudi v krdelu so nekateri verjeli njegovi
uučenOsti, pokoreč se Planjavčevi mirnosti. Dru
i so se mu posmehovnali. "Ti si izmed krivili
•prorokov, kaltor se bere v svetem evangelju, da
'bodo nastopili pred sodnjim dnevom," je pre
tekla baba z ugrrzeno nogo razlagalca potresov
'in drugih stvari. "Ti si peti evangelist, ki bo
nastopil pred srnin jim dnevom, kakor so nam pra
vili gr'spod župnik."
"(Jospod župnik sam ostro obsoja in graja
vašo prazno vero. Haš to uro sem govoril ž njim
o teh stvareh."
"Tone ima prav!" je kričal Čevljev Marka.
"Svet se počasi krči. Le poglejte, kako se je
'Koritnfrn skrčil grunt, tako ua kmalu ne bo imel
toliko sveta, kolikor potrebuje človek, da sede
nanj. In — u I i veste, kako je nastal potres* Zem
lja gre v so in peklo postaja vedno manjše. To
pa jezi peklenskega kralja, ki zato otepava i"
brea okoli sebe, da hi si napravil vet" prostor«.
In od tesra brcanja se trese svet. — Kaj boste iz
volili, Planjavčev oče, brinovca ali borovničev*
ca?" (Dalje prihodnjič.)