Proletarec. [volume], February 13, 1917, Page 3, Image 3

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Mehiška ustava.
Težko preizkušena mehiška država, ki so jo
pravkar zapuatile ameriške fete, so pripravlja na
novo, uspešnejše življenje. V (^ueretaru je kon
cem januarja zboroval konstitučni kongren, ki je
bil sklican oil Carranzove vlade, da izdela novo li
sta vo za deželo.
To nalogo je kongres izvršil in s tem o<lptl
pot za volitev predsednika in ustanovitev vlade.
Veuustiano Carranza je ustavo po<lpisal, vsled če
sar postaja veljavna.
Novi osnovni zakon .Mehike je v marsikate
rem oziru zanimiv. Za Zedinjene države ho za
naprej težko govoriti o barbarski Mehiki, zakaj v
njeni novi konstituciji je mnogo določi), vsled ka
terih je znatno holj napredna od ameriške. Ce so
naši kapitalisti neprenehoma trdili, tla je naloga
Zedin jenih držav zanesti v Mehiko kulturo, l»o
zdaj skoraj narobe. Vsaj veliko pametnega hi se
naši zakonodajci lahko naučili od mehiških.
OSEMURNI DELAVNIK KONSTITUCIONALEN
Pravo presenečenje za vsako kapitalistično
deželo je to, da je ustavno določen oseinurni de
lavnik. Za nočno delo je dovoljenih največ sedem
ur, iii delovni teden šteje največ šest dni. Vlada
je dolžna, da ustanovi brezplačne posredovalni
ce «lela. 1'stava obsega tittli določbe o razsodi
ščih, o katerih bo mogoče izreči mnenje šele tedaj,
kadar pride natančno poročilo o njih.
BRAMBNA DOLŽNOST.
1'stava predpisuje .splošno hraiuhno dolžnost..
To je pač stvar, o kateri .se mnenja zelo razhaja
jo. Razumljivo je na vsak način, da hoče Mehiho
imeti svojo armado. Dežela ni sama na svetu in se
mora ozirati na razmere, ki vladajo vsenaokrog.
Zadnji njeni doživljali niso bili nikakor taki, tla
bi mogli ojunačiti zagovornike razoroženja. \'e
vemo, če ima ustava natančnejše določbe o arma
di, njeni organizaciji in o vojni služb. Ampak če
ne more izhajati brez vojake, je pravzaprav sploš
na obveznost vendar boljša od sistema, ki daje bo
gatim sinčkom možnost, da se odkupijo in vsako
vrstne druge privilegije.
Dežela hoče skrbeti tudi za jnvno zdravstvo.
1'stanovi se nov zdravsteni urad s pooblastilom,
tla stori ukrepe za zboljšanje in ohranitev ljudske
ga zdravja.
PRAVICE DOMAČINOV.
Geslo no-? ustave je "Mehiko za Mehikan
ce." V tem zniislu imajo mehiški državljani pred
nost pri posredovanju dela, pri nabavi zemljišča
in pri vseh koncesijah. Kar se tiče zemljiške po
sesti, je novi zakon radikalen in gre za tem, tla
dobe zemljo tisti, ki jo res obdelujejo. V ta na
men se iiuajo lalifundije in veleposestva razdeliti,
zemljišča, ki so bila občinaka last, se imajo pa
vrniti občinam.
AQRAKNO VPRAŠANJE.
Zemljiške rawwre so bile glavni povod vseli
dosedanjih revolucij v Mehiki. Večinoma so v de
želi vladali oduošaji, ki živahno spominjajo nn
nekdanje tlaeanstvo v Kvropi in na sistem "kolo
nov", ki se najde ho dandanes na CJoriškem, v
Fnrluniji, v Dalinaeiji, v Rnmnniji, v Itanatn i. t.
d. Politični despot i steni je pa omogočil, da je bi!
ta sistem v Mehiki se prav posebno brutalen.
Konstitučni kongres se je torej potrudil, da
reši agrarno vprašanje. Z ozimni na to, da je in
dustrija v Mehiki še razmeroma slabo razvita, je
pač agrarno vprašanje danes najbolj pereče v de
želi. Da bi vsled sedanje rešit ve tega problema
izostali socialni boji v bodočnosti, je seveda iluzi
ja, ki prinest« tudi mehiškim knnstitucionalifttoin
še marsikatero razočnrrnje. Niti zemljiško vpra
šanje ni s tem rešeno za vse ease, kakor na vsem
svetu ne. V deželi, ki ima taka ogromna pri rod na
bogastva kakor Mehiko, se mora razviti velika in
dustrija. Ce se vrne v deželo mir in nastanejo
normalne politične razmere, pospeši to njen raz
voj. To pa pomeni kapitalizem. Ta ustvari tudi
v Mehiki armado delavstva .ki j«* tam doslej še
neznana in porodi moderne boje med dolom in ka
pitalom. •
Uazvoj industrijskega kapitala pa ne ostane
brez vpliva niti na zemljiško posestne in agrarno
tržne razmere. Težišče socialnih bojev preide z de
žele v mesta, na kmetih pa dobi nove oblike. Te
razmere, ki pridejo neizogibno, podajo socializmu
tudi >' Mehiki široko podlago.
PO DANAŠNJIH RAZMERAH.
Sedanje ustave niso izdelali socialisti. Od
meščanskih konstitucionalistov, naj bodo kolikor- >
| koli radikalni, ne moramo pričakovati pravega i
I vpogleda v socialne zakone; a tudi če bi ga imeli
več. nego ga imajo in če jih ne bi zadržavali pred
sodki njihovega razreda, ne bi mogli storiti danes I
tega, kar bo šele mogoče, kadar doseže industrija
gotovo stopnjo. Dežela, ki je taka kakor današnje
Mehiko, ne more čez noč postati socialistična.
(,'e imamo to preti očmi, moramo priznati, da
jc bilo za kongres agrarno vprašanje res tisto, ka
teremu je moal posvetiti največjo pozornost. Da
je v ustavi radikalno nastopil v interesu poljedel.
cev, je njegova zasluga.
CERKEV IN DRŽAVA.
Z novimi ustavnimi določbami gotovo ne bodo
zadovoljni zemljiški kralji, in slišali bomo vsako- j
vrst no ogorčene krike o "ropu" in " konfiskaci
ji." Med tistimi, ki bodo najbolj tarnali, je v
prvi vrsti naša ljuba katoliška cerkev, katero no
učuje nova ustava, da "njen« kraljestvo oi o<l te
ga sveta." Posest, ki si jo jt- cerkev tekom časa
prilastila, se vrne državi in ločitev cerkve in drža
ve se popolnoma izvede. To je nekoč sicer celo
na&dr. Krek zagovarja! v dunajskem parlamentu;
mehiška duhovščina pa ni s tem ukrepom prav
nič zadovoljna. Cerkveni redovi iu samostani'ne
smejo biti zauuprcj več zemljiški posestniki in ne
smejo imeti hipotek. Njihovi dobrodelni iu vzgo
jevalni zavodi preidejo v državno last.
.Mehiški nadškof je protestiral proti tem do
ločbam, kakor tudi proti tistim, ki izključujejo
duhovščino z malimi izjemami iz javnih šol. Po
mannlo to pač nič ne bo, kajti zdi se .da je kon
gres kakor vlada iu fnrranzn trdno odločen uve
ljaviti novo ustavo. In ni dvoma, da soglaša ljud
stvo* tem, kajti o volitvah ni bili slišati nobenih
pritožb.
Najbric bo vsled tega mnogo menihov in nun
izgubilo veselje za svoj sveti poklic. Kakšno ra
dost pa naj ima človek na<l obljubo .siromaštva, če
jo mora res vršiti* In če izgube posvečeni gospod
je in dame še vpliv na mladino, ki je doslej naj
bolj utrjeval njih moč, ni "Kristusovo namestni
štvo" piškavega oreha vredno.
Svetovali bi saamstaueem, ki so se naveličali
tega "preganjanja", da naj se irselijo na Kranj
sko. Tam so bila zanje vedno ugodna tla lz Špa
nije in iz Francije so se izseljevali tja, in vedno
so našli kakšno čedno graščino, da so jo izprenie
nili v klošter: seveda so •» tem postali tmli gospo
darji polja, gozdov, senožet i. t. d. Ampak vojni
čas in razmere, ki jih ustvarja, so take, da jim ne
bi sedaj niti s tem svetom postregli. Pravijo, da
postajajo ljudje celo pri nas doma brezbožni. Ju
kadar bo konec vojne, bodo spoznavali, da imajo
sami premalo.
DOBRODELNOST.
Pripravljeni smo, da bomo kmalu slišali la
inentacije o svetoskriunstvu novega režima v Me
hiki; pravili bodo, da ne okrada le cerkve same,
ampak tudi siromake, ki so jih podpirali njeni do
brodelni zavodi; in v naših showih nam bodo ka
zali fotografije beraških vrst, ki so prihajale po
kruh ali juho preti kleštrska vrata.
Predvsem ne bi moralo biti v Mehiki toliko
beračev, če ne bi bilo tistega sistema, ki ga je
najbolj podpirala cerkev. Povečana državna po
s-est omogoči vladi, če je količkaj poštena, da po
skrbi dela in poštenega zaslužka za tisoč in tisoč
takih, ki so bili doslej odvisni oil kloštrske milo
sli. Pa tudi dobrodelnost, kolikor j«' v sedanji
družbi potrebna, spada v področje države.
Današnje razmere niso take, kakršne ho bile v
dobi prvih kristjanov. Ko ho bile krščanske občine
mnjnne in popolnoma odkazane nanje, ko so bili
nji'h (Mani eelo preganjani kot pnntarji, je bilo
nujno, da je občina podpirala svoje brate po naj
boljših močeh. A tudi to ni bila miloščina, tem
več primitiven komunizem. Načelo je bilo: Kar je
moje, to je tvoje.
PROBLEM JE V SISTEMU.
Dane« ni tega komunizmu .Ko* kruha,, ki k«
dobi revež, ni njegova bratovska pravica, am
pak brniška miloščina. In problemu revščine ne
rešuje. Posamezen /.uvod, naj se imenuje dobro
delno društvo ali pa eerkev, ga »ploh ne more re
Siti. Keprcxentant sedanje družbe je dr žar a in
le ona more urejevati družabne razmere. Ce ima
ona tista sredstva, ki ho razdeljena med posamez
nimi dobrodelnimi ustanovami, jih lahko porabi
zu sistematičen boj [»roti revščini.
Hazun tega imajo na državo vsi člani družite
vpliv, na privatne institucije, med katere spada
tudi cerkev, j»«t ne. Država je taka, kakor jo uredc
državljani; in če so dovolj zreli, jo lahko uredc
tako, da daje vsem enake pravice. Cerkev je avto
kratično urejena in vrhutega je ona le en del druž
be. Tudi če se torej postavimo na stališče, da ima
eerkev najblažje namene, ostane dejstvo, da jih
ne more uresničevati tako kakor država.
Zato je v sedanjih razmerah opravičeno, da
prevzame socialne naloge država, cerkvi pa pre
pusti duševno brigo za tiste, ki si je žele.
KONČNE DOLOČBE.
Razun teh določb prinaša nova mehiška usta
va tudi jiistično reformo, ki med drugim odprav
j Ija sodniške stroške. Mesto podpredsednika repu
j blike je odpravljeno. Ce predsednik umrje ali pa
je iz drugih razlogov treba izpolniti njegovo me
sto pred volitvami, opravi to kongres, ki se voli na
podlagi splošne volilne pravice. Vsi prirodni viri
so državna last in z njimi razpolaga vlada po kon
gresovih sklepih.
• Taka je v glavnih potezah ta ustava, ki ni
socialistična in ne more biti taka, pač pa je v me
ščanskem zniislu demokratično napredna. Ame
rika ima resne razloge, da bi jo temeljito preštu
dirala in da se ne bi dala osramotiti od svoje sose
de, katero je hotela doslej vedno učiti, kaj je kul
tura in demokracija. Osemurni delavnik v konsti
tuciji — že to je nekaj .kar bi lahko spravilo ame
riške tlelavee na noge, da bi se postavili za refor
mo naše konstitncije.
F*rotest proti vojni.
?
Zadnja petek je sklicala socialistična orga
nizacija okraja Cook shod v lloil Carriers Hall v
Chiengi, da pokaže delavstvo na njeni svoje mne
nji o vojni in vojnem hujskanju. Davno pred za
detkom shoda je bila dvorana že tako napolnjena,
da ne bi bil živ krst našel več prostora v njej.
Stranka je najela še tri druge dvorane v okolici
in tiel poslušalcev je našel v njih mesta; kdor je
pozneje prišel, se je moral vrniti domov.
Glavni shod je otvoril sod rug Robert II.
Howe, ki je povdarjal, da je militarizem organizi
rana bestijalnost, vojna pa organiziran umor.
Krščanski narodi tekmujejo, da bi izmišljali nova
sredstva za ubijanje m za radikalno uničevanje,
tako da se more v desetih minutah razdejati kate
drala, v kateri se je tisočkrat pelo in pridigalo
"Mir ljudem na zemlji" in "Ljubi svojega bliž
njega kakor samega sebe!"
Za njim je dobil besedo glavni govornik,
mestni svetnik sod rug Kennedy. V svojem obšir
nem, pogostoma z burnim aplavzom prekinjenem
govoru je v glavnem dejal:
"Težko nam je razumeti, da se pošilja v Ev
ropi na miljone delavcev drugi proti drugem, da
se med seboj ubijajo. Kritizirali smo evropske so
cialiste, češ da se niso dovolj trudili v svojem de
lu proti vojni. Sedaj je čas, da pokažemo, kaj
storimo sami. Vprašajmo se, kdo hoče vojno. Niti
predsednik Wilson sam je noče, ampak gleda, ka
ko hi se ji izognil. Hočejo jo pa ameriški kapita
listi in njih tisk. Oni imajo svoj dobiček, ogromen
dobiček od evropske vojne; oni bi radi imeli še
večje dobičke in zato silijo še Ameriko na vojno.
Neprenehoma pošiljajo morilna sredstva čez umr
je, in s tem izzivajo največ vojne nevarnosti. Zdaj
nam pravijo, da je naša dolžnost iti na vojno, tin
zaščitimo pravico izvoza morilnih sredstev. Pra
vijo, da je to zadosten razlog za vojno. f'e je to
zadosten razlog za vojno ,tedaj bi imeli delavci
stokrat več razlogov za revolucijo, da bi se rešili
tistih, ki jih ugonahljajo. Predsedniku in kon
gresu bi lahko povedali, če hočejo kapitalisti izva
žati municijo, naj jo izvažajo 1111 svoj riziko. Če
pojdete na vojno 7. Neirfčijo, ne pojdete ustrelit
kajzerja, nemški vojaki pa ne postreljajo ameri
ških kapitalistov. Po vojni ostanejo kajzerji —
v Rvropi in v Ameriki "
Sodrug Dreifuss, ki je govoril v imenu nem
ških delavcev, je naglašal, da ne govori kot Ne
mce, ampak kot ameriški državljan in da so nje
gove simpatije 11a strani Liebknechta in njegovih
pristašev.
Josef Navler, Anglež in član Socialist Inde
pendent Party, je opisal posledice vojne na An
gleškem.
Mary O'Reiley, Irčanka. je govorila o irskem
boju za svobodo.
.losef Novak je govoril v imenu češkrh socia
listov o posledicah vojne v stari domovini.
Za njim je govoril .Tmil Christensen za skan
dinavske delavce. Potem je dobil za Jugoslovane
besedo
sodni« Frank I'etrieh, ki jo izjava 1 sledeče:
Heči mi je nekoliko besed v imenu delavstva
tistega naroda, na čigar tl«4i se je pričela ve
lika zgodovinska tragedija svetovne vojne. Cer.
Balkan drži trgovinska cesta iz srednje in zapad
ne Evrope v Orient, in zaradi tega je morala ka
pitalistična tekma e v rojakih velesil prejalislej. iz
teh dežel napraviti svoje bojišče. 1'rav zaradi
tega je pa vojna za Itelkan morala postati sploš
na vojna in se razširiti na vso Evropo in na vse
kraje, ki so odvisni od evropskih kapitalističnih
dežel. Evropa se je razdelila v dva tabora. Ta
porazdelitev je pa v prvi vrsti določena po utilita
rističnih potrebah in namenih. Nobena naeional
na enakost ali sorodnost, nobena verska soli
darnost, nobeno soglasje v političnih nazo
rih ni diktiralo obstoječih alianc. S tega stali
šča Vlada v Evropi popoln kaos. ('lani enega na
roda morajo ubijati <lnij< drugega, kristjani se
spajajo z mohamedanei zoper kristjane, demokra
tična republika se druži z absolutično avto!;racijo.
V eni in v drugi zvesti so celi kupi nasprotnih in
teresov, tudi gospodarskih, sedaj le pod pritis
kom utilitaristične potrebe prikrivanih, a vendar
ne utajenih. V teh nasprotnih interesih, neizo
gibnih posledicah kapitalističnega sistema, so že
danes kali novih konfliktov, novih sovraštev, no
vih vojn. To je tragična usoda kapitalizma, da
potrebuje miru za razvoj svojih profitov, in da
mora povzročati vojne, katerih Vsaka ima že za
roti nove vojne v sebi.
Ironija usode je hotela, da je pred kratkim
predstdn'kk Zedinjenih držav naznanil vsemu sve
tu, kako si zamišlja konec sedanje vojne in pod
lage bodočega miru, ki bi mu zagotovile trajnost,
' a le nekoliko dni pozneje je objavil korak, s ka
I terim se postavljajo Zedinjene države same na
prag vojne. Moderni svet je v svojih potrebah
že tako internaeionaliziran, da se ne more noben
posamezen del tako izolirati, da ne hi čutil udar
cev, ki padajo na kateremkoli kraju: vse izja
ve nevtralnosti ne morejo obvarovati nevtralnih
dežel trpljenja, ki jim ga nalaga vojna drugih.
Ta solidarnost trpljenja je nov dokaz, da je svet
dozorel za internacionalno organizacijo, ki mu
prinese tudi solidarnost sreče.
Da trpi Amerika zaradi vojne, je posledica
kapitalističnega sistema in z njim spojene dru
žabna organizacije. To trpljenje se ne zmanjša, a
I ko se vržejo še Zedinjene države v blazni vrtinec
j krvi, ampak se le poveča tako, da postane enako
' trpljenju v vojno zapletenih narodov. Iluzija
! je, če se misli, tla bi Amerika poslužila človeštvu,
! ako bi vstopila v vojno, češ da bi jo skrajša
J la. Lahko bi se zgodilo prav narobe, da bi jo po
1 daljšala: na . sak način pa bi pomnožila število
žrtev. Fraza brez vsebine je, če se trdi, da zali e
va čast Amerike vojno; čast ameriškega naroila
j se lahko vzdržuje z drugimi sredstvi. Resnica je,
I da ne bi imel od vojne nihče drugi dobitka, kakor
I peščica kapitalistov, ki hi dobila priliko, da bi
po zgledu Evrope še nesramneje izkoriščala de
! lavske mase iti izpopolnila d oni a opustošenje, ki
ga zunaj opravlja orožje.
Protestiramo proti vojni, ki l>i le pomnoži
la gorje, s katerim je svet že preplavljen. Prote
stiramo in zahtevamo od odgovornih faktorjev
absolutno treznost in hladnokrvnost.
Ampak naš protest bi ostal brez pomena, če
ne bi bili pripravljeni storiti več. Vojna je posle
dica kapitalističnega sistema in iz njega izvirajo
če bede. Absurdno bi bilo preklinjati bi«*, pa se ne
' zmeniti za roko, ki ga vihti. I)r.'kler obstane ka
1 pitalistični sistem, žuga človeštvu vedno vojna
nevarnost. Nobena pogodba, nobeno razsodišče,
noben etični nauk nima absolutne moči, da jo
prepreči, kadar 'postanejo gospodarska nasprotja
kapitalizma tako silna, da se ne r/ravnajo. Prvi
vzrok je treba odstranili. Vojni je treba vzeti
! njene pogoje; z njimi izgine ona sama. Moj zo
per vojno mora biti boj -zoper kapitalizem. Hoj
za svetovni mir mora biti boj za socializem. Da
podamo svojemu protestu zoper vojno resen po
, tnem, moramo vložiti vse sile v ta boj. Mogočna
j socialistična organizacija je najresničnejši pro
j test zoper vojno — zoper sedanjo in zoper vse.
Za Madjare je potem govoril sodrug Armin
liOewy, za Ruse pa S. A. Kopfnngel.
Nato je govoril narodni tajnik socialistične
stranke sodrug Adolf Uermer.
"V sedanji kritični dobi morajo socialisti
[ stati na svojem mestu. Cc hočejo predsedniki,
j kongresniki in Wall Street vojno s katerokoli
drugo deželo, naj jo izvojujejo sami. Kapitali
stični časopisi igrajo v sedanjem času izdajalsko
I vlogo. Ameriški kapitalisti so posodili evrop
J ski m vladam miljone in miljone; zdaj se pa boje,
i da pride ta kapital v nevarnost, in mi naj ga šči
| tiino s svojo krvjo, ("'lani trgovske zbornice v
i Chicagi že izjavljajo, da so pripravljeni doprina
šati žrtve. Nagovarjali bodo tiste, ki so sposobni
za orožje, naj gredo v boj, sami pa ostanejo doma.
Neprenehoma se nam govori o ameriški aastflvi in
njeni časti. Ko je bilr pa leta 1014. v Coloradi
ameriška zastava poteptana v pral), ko so prihru
li Rockefellerjevi pobijači in so bile ženske z otro
I ci ob živem telesu sežgane, se ni govorilo o ameri
ški časti; noben član trgovske zbornice in noben
kapitalistični list ni tedaj zahteval kazni kriv
j cev."
Predsednik Howe je nato prečita! sledečo re
1 solucijo;
"Mi, "liieaški delavci, zbrani na tisoče v Hod
Carriers Hall dne !). februarja 1017. ,izrekamo
svojo odločno opozicijo proti mednarodnim voj
nam in posebno proti poizkusu administracije in
kapitalističnih hujskačev, da bi nagnali to deže
! lo v vojno z evropskimi centralnimi silami.
Naglašamo, da vztrajamo neomajno na nače
lih mednarodne solidarnosti in bratstva delavcev
vsega sveta in oznanjamo vladajočim krogom, če
I bomo prisiljeni, da pograbimo za orodje, da ga
' primemo le proti svojemu resničnemu sovražniku,
proti kapitalističnemu sistemu, začetniku vseh
sporov in vse bede."
Resolucija je bila soglasno sprejeta in skle
njeno, da se pošlje predsedniku Zedinjenih dr
ža v.
Potem je govoril že mestni svetnik sodrug
Rodriguez. Omenil je. tla ni nevarnost vojne niti
tako velika, kakor se splošno govori. Ampak ta
nevarnost se ustvarja. Nepretiehoma oznanjamo
K v ropi mir in zato pošiljamo v Evropo municijo
miru. Kapitalisti v tej deželi se trudijo, da hi li
st varili močno vojaško kasto, ki hi jim držala v
pokorščini mase delavskega ljudstva. Radi hi nas
pognali v vojno. Mi pa'pravimo, da ima o takem
vprašanju odločati ameriško ljudstvo, ne pa ne
koliko kapitalistov. Pravijo, da je treha vojne,
če je ubit kakšen ameriški državljan. A nikar
naj nam ne pripovdujejo, da gre za življenje a
meriških državljanov. Če hi jim hilo na tem le
žeče, hi se .pobrigali, da ne hi hili ameriški držav
ljani dantiadan uhijani v tovarnah, jamah in dru
gih podjetjih, ker jim je žal denarja za varnostne
naprave. Protestiramo proti vojni, upamo pa, da
zašije ljudstvu iz te krize nova, lepša svoboda."
Dnevni red je bil izčrpan. 'Predsednik je
zaključil shod in množice so se razšle.
Vsak dan se bolj 'prepričujemo, da je dobro
biti mulfimiljonar. .John D. Rockefeller, precej
znan gospod, ima v Cuyahoga Caunty v državi
Ohio čedno posest, ki jo cenijo na Ml 1,000.000 do
larjev. Poleti prihaja kralj olja in veliki knez
nekaterih drugih potrebščin tja "na deželo."
Razume se, da ne stanuje tedaj v kmečki bajti.
Oazolin že nese hvalabogu toliko, da si je na tej
posesti sezklal čeden gradiček, v katerem si ni
treba nič posebnega odrekati.
Navadna državljanska duš«, ki ve, da je v
sedanji civilizirani družbi pol življenja samo pla
čevanja davkov, bi na tihVm računala, kakAen
krasen dohodek mora država Ohio imeti od Roe
kefellerjeve iposesti. Saj zahteva svoj delež od
vsake fariniec; kaj ga ne hi od take grofije!
'No, nič se ni treha ukvarjati z računi. Dr
žava Ohio nima od Roekefellerja niti ficka. Di
striktno sodišče je razsodilo in zvezno vzklicno
soil išče v Cincinnati je zadnji torek potrdilo, da
ni Rockefeller v zmislu zatkona prebivalec države
Ohio, ampak da je njegovo zakonito bivališče v
New Yorku. Zato tndi ne more Cuyahoga Comi
ty obdnčiti njegovega letovišča.
Kako prijazna je ta postava! f'lovek si to
rej napravi zakonito bivališče, kjer ima svoj biz
nis, in če je pameten, se tam zadovolji s stanova
li jem, ki obsega pnr sohic, da nm ne morejo nalo
žiti velikega davka nanj. Potem si pa razdeli
letovišče, (prezimovališče, gorsko oddihališče,
morsko kopališče i. t. d. v razne države, in ugan
ka, kako se reši davkov, je rešena.
Sitno je le to, da se ni mogoče lotiti takega
problema brez iniljonov.