Proletarec. [volume], February 13, 1917, Page 5, Image 5

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Apel irskih revolucionarjev.
Znani irski sodrug James Lark ins je na zad- I
nji seji nacionalne eksekutive Socialistične stran- j
ke v Ameriki prosil in dobil dovoljenje, da sine ,
izdajati apel za nabiranje prispevkov za žrtve
lanske irske revolucije. Ta oklu* se bavi z zgodo
vino in vzroki irske vstaje in je že zaradi tega
zanimiv, (tlasi se naslednje:
Sodrugi! Hvala prijanosti narodnega izvrže- j
valnega odbora Socialistične stranke, ki je na po
sebni seji pred volitvami po zaslišanju deputacije
o pravem namenu revolucijskega gibanja na Ir
skem in o dublinaliih dogodkih z dne 24. aprila
191« odobril potrebo apela za denarno podporo
vdov in družinskih članov pripadnikov delavske
ga in socialističnega gibanja, ki so bili ubiti ali
ranjeni pri junaškeqn protestu zoper brutalno vo
jaško nadvlado in morilni pohoti, ki se je pola- ;
stila Evrope, in ki se sedaj vsiljuje tudi držav
ljanom te takoznvane svobodne republike, izha
ja sedaj ta oklic. Za uspeli takemu apela je va
žno, da spozna vsak socialist v Ameriki resnico o
vzrokih vstaje v aprilu IS 16, o osebah, ki so bile
udeležene, predvsem pa o namenu vstaje.
Irski upor so povzročili možje in žene, ki so
X os vel ili svoje službe delavstvu v vseli delih ze- j
meljskega planeta. Ta upor ni bil ne protibrit.ski. [
ne j»ronenmki, ampak je l il upor za ljudstvo;
pre 1 vsem so bili pravi organfa&toni, moški in
ženske, razumevajoče dejstvo izza t vira boja, pre
pričani .socialisti.
Priznavajoč, da smo bili do gotove točke i- j
dentifieirani z delom našega naroda, eigar pro
test je bil bolj čustvenega, duševnega in nacional
nega značaja, trdii»o. <la je bilo jedro gibanjti
v prvi vrsti namerjeno proti despotizmu. imperi
alizmu in vojaškemu suženstvu, kar so neposre
dne posledice kapitalističnega sistema. Vsak član
narodne vojske je moral biti reden član industrij
ske unije, Inxlisi strokovne ali pa splošno dela v- )
ske; moral je s prisego, storjeno javno pred svo
jimi sodrugi, obljubiti, da se nikdar no pridruži j
vojski in da sploh ne bo nikdar podpiral vojne
na Irskem ali izven Irske proti ljudstvu drugega
naroda; da mora biti njegovo streinlienr enako
stremljenju delavskega razreda na liskeni, du so
uvede družabna lastnina, katere podlaga je indu
strijalna demokracija. ■
Razgla-s, ki so #a ti ljudje podpisali, io sesta
vili .lames Connolly, Michael M a I Ion in drugi
člani socialističnega in strokovnega gibanja, ki so
sedaj v angleških ječah in katerih imena ne
morejo biti objavnljena, ter pisec tega apela.
Narodna vojska je bila organizirana v Corku
leta 15K)8. in ni nikdar dobila denarja ali druge
pomoči od nobene osebe, skupine ali drugega gi
banja; vse izdatke je pokrival organizirani delav
ski razred, njegove strokovne, unije in Neodvisna
delavska stranka na Irskem,- ki je socialistična
(Slavni sedež gibanja, Liberty Hall v Dublinu, pri
pada strokovni organizaciji, ki ga je upravljala.
Ponavljam še enkrat, da je vsak član na
rodne vojske na javnem sliodu vpričo svojih to
varišev prisegel, da se ne bo bojeval izven mej
svojega naroda, razun da bi pomagal bojujočeinu
se delavskemu razredu druge dežele. Prisegel je,
da ne bo sprejemal ukazov ml kralja, cesarja ali
od katerekoli kapitalistične vlade, ampak da bo
marširal in se bojeval le po uaredbah ljudstva in
le za zaščito ljudskih pravie. Prisegel je, da od
kloni nabor, da rajši sprejme smrt na Irskem, «
pirajoč se mobilnim satrapum države, in da ne bo
služil kot najet morilec, ki strelja in pohabi ja elit
ne delavskega razreda katerekoli droge d »žele.
Trelm je vpodtevati dejstvo, da so bili irski
delavci edini ljudje v Kvropi, oziroma v deželah,
ki jih je /.adelo prokletstvo vojne, ki so odkloni
li hoj na ukaz kapitalističnega razreda in zrpc
čatili svoj protest s smrtjo; in nadalje je treh::
vedeti, da je dva dni, preden je Anglija napove
dala vojno, pozvala sodelavce v prizadetih deže
lah, da naj se ji pridružijo in odklonijo vsako so
delovanje v vojni, bodisi z dovažanjem munlelje
in blagu, bodisi z orožjem.
Zdi se, da se to historično dejstvo namenoma
zamolčftje.
Ce soglašate s temi ljudmi v njihovem protestu
ali pa ne, morate občudovati požrtvovalnost mož
in žen, ki niso le pripravljeni živeti za stvar, am
pak tudi v si ne j it potrebe sami umro zanjo. Sko
raj vsi ti ljudje, ki so umrli, bili ranjeni ali pa
zaprti, so bili oženjeni in so imeli družine, odvisne
od njih. .lini Connolly je zapustil ženo s sedmimi
otroci, Kichard OVarroll ženo in pet otrok, Mi
chael MmIIou ženo in štiri otroke, Billy Patriage
ženo in tri otroke. Ti ljmlje so bili aktivni vodi
telji unij, obenem pa aktivni člani socialistične
stranke. Torej priznate, da je odgovonumt in
potreba poskrlicti za njih družine, resna.
Gotovo so v socialističnem gibanju te dežele
možje in žene, ki goje enake ideale, kakor so ti
možje in žene na Irskem živele in umirale zanje.
In treba je priznati, da je bil najslavnejši dogo
dek v tem karnevalu krvavih pohot v Kvropi po
žrtvovalna vdanost za stvar, katere zgled so bil!
ti junaki, (lot >vo bedo stari sodrugi Connollyja v
tej deželi slišali klic njegove žene i;i njegovih o
trok.
Pozneje pojasnim natančneje delovanje ir
skega socialističnega in strokovnega gibanja. Vsa
kega neverujočega Tomaža v gibanju pa upozar
jam na članek Charles 1*1 ward Hussella. katerega
gotovo ne more nihče obdolžiti, da je za \einee,
ki je nasprotno v tej vojni izrazil svoje simpatije
za stvar zaveznikov. 1'išoč iz Duhlina je podal
[ svoje v trske, ki so bili razposlani v članku News
pa per Enterprise Association. Ta članek je bil v
deželi namenoma zamolčan, da ne bi prišla resni
ca v javnost. lvlina izjema je bil Pearson's Maga
zine. Pač so prinesli ta članek nekateri socialisti
čni listi kakor New York Call in drugi. V neseni*,
1 odstavku pravi Ru-sell:
"Kesnica je, da je bila vstaja delavska revoJ
1 ta, i:i na njenem dnu ni bilo nič driw.ega.''
"Suho dejstvo ostaja, da je bila v svojem te-,
melju delavska revolta."
, "Deiavci m njih vodje so prijeli'za orožje,'i'.:!'1
* bi porulili vladajoči industrijski sistem in nstano?1
vili delavsko republiko." *
A*
James Connolly in njegovi prijjitelji so pc.-«
I slušali klic.
Ta apel je imel biti izdan v času volilne knm
! panje. Ampak ker smo čutili, da imajo sodrugi
v vodstvu boja znat on odgovornost, smo ga odlo
žili do končane kampanje. Cpanio, da ocenijo s«
drugi to.
Prispevki se lahko pošiljajo na naslov "T idi
Kolief Fund, National office. Socialist Party, SIK!
W. Madison Str., Chicago, HI.,'
Nepravi delavski bop.
Večina ameriških <lelavcev je o svojih lastnih
interesih še zelo nejasna. To se izraža najbolj v
delavski pulitiki te dežele. Ameriškemu delav
stvu manjka vpogled v družabne razmere in /.na
nje družabnih zakonov; zato ne pridejo do »poz
nanja, da je proletariat!! vsa sedanja družabna
organizacija nasprotna in da ni zanj rešitve v
družbi, kakršna je sedaj.
Ameriški delavci so nasprotniki kapitalizma.
Toda ta beseda ima zanje omejen in popolno
ma nedoločen pomen. Da je kapitalizem druža
ben sistem, ki ne more biti v svojem bivstvu dru
gačen, nego je ;da je v kapitalizmu izkoriščanje
nujno; da so gospodarske in politične razmere
„le dva pojuva ene in iste reči — to so večini tu
kajšnjega delavstva naznana dejstva, s kateri
mi se ni havilo. ker je smatralo strokovno organi
zacijo za popolnoma zadostno orožje delavstva in ,
stn/kovne boje za inline proletarske boje.
Do tistega spoznanja, ki ga daje socializem,
se je priborila doslej le majhna četa ameriškega
delavstva, majhna namreč, če jemljemo ogromno
maso proletariata v Zedinjenih državah v pošte v.
Ta nesrečna eiiostranost, ki je kriva, da je i
tukajšnje delavstvo v mnogih rečeh daleč zaosta- j
lo za evropskim, učinkuje še sedaj in plodi sado
ve, ki so obžalovanja vredni. Delavci posnema- i
jo v svoji politiki čisto *•!« po ostale interese in se |
poslužujejo sredstev, ki jim ne morejo prinesti
nebi nega resničnega uspeha, ampak jih zadržu- j
jejo na poti do osvoboditve in jih obenem poni
žujejo.
Neka posebnost ameriške politike je tako
zvana "lobby." Kakšna skupina, ki bi rada kaj
dosegla, si napravi takorekoč v veži parlamen
ta svoj si an in skuša vplivati na zakonodajee v
interesu svojih želja. 1'rvi pogoj take "lobby"
je, da poišče »like s čim večjim številom poslancev
in da skuša trajno nanje vplivati; pravi ideal je,
da j>»i ima t::<orekoč privezane.
Po domače ui to nič druzega kakor nadlego
vanje poslancev. Temeljna misel je ta: Toliko
ča»a ti ne dam miru, da mi ust režeš, ker moraš
i spi znati, da m- me na drug način ne iznebiš. V
' tem zmislu je vsako sredstvo pritiska dobro.
Velemojstri te taktike so prohibicionisti.
Nobena legislatura, noben mestni svet, niti kon
gres v Washington!! ni varen pred njimi. Z av
' dicncumi, s svojo prosto navzročnostjo, z vsako
' \rslno, večinoma mah vredno literaturo skušajo
vplivati uu poslance in znajo biti tako nadležni, !
da jih najdrznejši Zavarovalni agent ne prekosi. 1
Da bi izpodkopali njihov vpliv, se poslužuje
jo i m (.'kri enakih met. »d. Kakor ti meni, tako jaz
, tebi — ic parola na obeh straneh, in neizogibno
je, da igra med sredstvi vpliva tudi laž, obreko
vanje iu podobne čednosti veliko vlogo.
Vsakovrstni kapitalistični interesi se dajo. na
f. eaak uačin zastopati v parlamentarnih predso
bah. Njih delo je š» najlažje, ker kapitalistični
"ljudski" zastopniki večinoma vedo. komu so od
govorni.
Potem prihajajo militarist i, pa pacifisti, pa
i razni kupčcvalci, pa "ugledna" društva, in vsi
I si ustanavljajo svoje "lobby*' za svoje interese. -
Ta način je sani po sebi obsodbe vreden.
Parlamenti nimajo služiti posameznim skupinam,
an.pak ljudstvu sploh. Tako vplivanje enostran
skih interesov pa mora z malenkostnimi oziri ovi
rati veliko delo; in ker poslanci tudi niso sami
veleumnrt, jim večno predstavljanje insiih slik o
mejuje obzorje in jih pripravlja do teira. da no
zabijajo ob malo važnih rečeh na zelo važne. Pri
vsem tem• je pa praktičen napeli tega večnega
moledovanja po predsobah zelo majhen. t'e mora
poslanec neprenehoma sprejemati zastopnike raz
nih, večinoma nasprotujočih interesov, se kmalu
navadi, da napravi vsakemu prijazen obraz, da
ima zu vsakega pripravljeno ljubeznivo, a prazno
frazo, njegovo uho postane avtomat, ki sprejema
besede, ne dn bi se misel bavila z njimi.
Tudi illinoUko strokovno organizirano de
lavstvo se je podalo na to pot. Sestavilo je ne
ke želje in si je v Springfieldu ustanovilo svojo
"lobby", da vpliva un državne poslance. Tu se
ne vpraša, ali je dotični veljak republikanec, de
mokrat ali progresist. l)a ima le glas v legisla
ture pa je dovolj.
Teoretično se to prav lahko utemelji. Kj«
pa j«* kaj. za kar se ne bi inogla sestaviti primer
im teorija? "l'oslanei so izvoljeni od ljudstva;
zastopati* morajo vse ljudstvo; uri smo največji
del ljudstva, torej morajo nas najbolj zastopa
ti; povejmo ji mtedaj, kaj pričakujemo od njih,
pa bomo dobili."
Tako izgleda stvaKlisto logično. Le v res
nici ni taka. Poslanci niso bili izvoljeni kot za
stopniki ljudstva, ampak kot republikanci, de
mokrati, prohibicionisti, progresisti, to se pravi
kot zastopniki določenih strank, kot glasniki go
tovih interesov, ('e pa pogledamo te stranke ko
ličkaj natančneje, spoznamo, da zastopajo vse
skupaj kapitalistične interese; različne kapitali
stične interese, eni velekapitalistične, drugi sred
njekapitalistične, eni interese žganjarske, dru
fci interese sodovske industrije, ampak vsi sku
paj vendar kapitalistične interese.
Vi lika, usodcnolna zmota delavcev je pa ta,
da morejo zastopniki kapitalizma zastopati tudi
proletarske interese. Ne da jih nočejo; ne mo
rejo jih, k« r ne more nihče iz nasprotij napraviti
soglasja.
Kapitalistični zastopniki lahko napravijo de
lavstvu kak.viio majhno darilo, ki ne boli 'kapita
listov in se m* dotakni' kapitalističnega sistema.
Kadar jim njihovi gospodarji dovolijo kaj take
ga, tedaj st> radi pokažejo v luči delavskih pri
jateljev. Toda take malenkostne koncesije mo
rajo delavci vedno na drugi strani poplačati; vse
take pridobitve vise v zraku, ker jih tisti, ki so
jih dali, zopet lahko vzamejo. Glavno je pa to,
da utrjujejo kapitalistični sistem, namesto da
Id ga omajale. Delavci se privadijo drohtinnui,
ki padajo z mize, pa pozabijo, da so njihove pra
vice na mizi. Zadovoljujejo se z moledovanjem,
pa opuste boj.
.Milost ne more rešiti delavskega vprašanja.
Ce hočejo delavci s parlamentom kaj doseči, ne
smejo trpeti, da it de v njeni njegovi nasprotni
ki, do katerih nimajo druge pravice 'kakor proš
njo in ki lahko nekoliko prošnje uslišijo ali pa
vso skupaj odklonijo, kakor se jim ljubi. Dobiti
morajo parlament- v svoje roke, da lahko sami
t a m odločajo. Svoje lastne zastopnike morajo
imeti tam; ki so zavezani, da zastopajo njihove
interese in izpolnjujejo njihove zahteve. Skratka:
Zavladati morajo v politiki, ne pa prosjačiti.
Za to je pa treba spoznanja, da ni sovraštvo
do 'posameznega kapitalista razredni boj. Razu
meti je treba kapitalistični sistem in razredno or
ganizacijo "družbe. To se pravi: Naučiti se je
treba woeializma. Kadar bodo ameriški delavci
socialisti, ne bodo beračili, ampak se bodo bojeva
I i. III* 7-Jl liroht illP nmmilr vu oaIo nnoro«"a
Turčija se roga Angliji.
Odkar je Turčija kot zaveznica velesil na
vojni z velesilami, je znatno zrastel njen uradni
ponos in njeni državniki so popolnoma opustili
tisti ponižen ali pa vsaj rezervirani način izraža
nja, kateremu -.so se bili privadili zlasti, odkar je
Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino, s či
mer se je pričelo poniževanje Turčije. In odkar
morajo Tunki pomagati celo Nemcem in Avstrij
cem na njih lastnih bojiščih, se je samozavest
Turčije še bolj povečala. Centralne sile potrebu
jejo sedaj njeno pomoč in jo morajo hočeš no
češ respektirati; to pa porabljajo zdaj njeni mi
nistri in časnikarji, da se tudi sami čimbolj stav
Ijajo v ugled.
Če se pogleda stvar natančneje, se morn pač
priznati, da je to ugled, s katerim «e dejanjski
položaj slabo vjema. Turčija je zaveznica Avstri
je in Nemčije, ampak to zavezništvo je popolnoma
pogoltnilo .njeno •.-tamostalnost. Seveda ne bi !>:lo
nič drugače, ako bi bHa postala zaveznica Anpfli
je. In neodvisnosti si ne hi bila ohranila niti tedaj,
če bi bila (»stala nevtralna, ker bi se ji godilo ta
ko kakor (Jrški, ali pa še slabše.
Turška vlada menda razume mučni položaj,
v katerem se nahaja dežela, in zdi se, da so j<»
mlad rturki sploh le zato spravili na vojno, tla bi
ji s tem pridobili izgubljeni moralni ugled. Kajti
d raze ga ne more Turčija v tej vojmi pač nie prido
biti.
Tako porabijo sedaj tisti, ki govore v nje
nem imenu, vsako priliko, da se neikoliko posta
vijo, in tako je mladoturški list "Ikduni" zapel
tudi Angliji pesmico, ki ni le ponosna, ampak ima
v sebi tmli prnv jjohrn namcrjeno in opravičen »
ironijo.
Kakor je znano, so zavezniki v svojih mirov
nih ]M>Kojih, naznanjenih predsedniku Wilsocvu,
nave<lli tudi zahtevo, da se mora Turčija izgnati
iz Evrope, če« da se ne more nikakor asimilira
ti zapndni kulturi. Na to vprašuje "Ikdam" po
rogljivo, če je l>ila izselitev Turčije potrebna, Se
preden je vstopila v vojni krog."C'e je tako —
vprašuje turški list — kako si je tedaj mogoče
pojasniti, da je angleška vlada še na predvečer
vojne obljubila Turčiji teritorijalno nedotaklji
vost T Zakaj ni Anglija tedaj še pred vojno zahte
vala, da naj Turčija zapusti Evropo?"
Turški list bi gotovo tudi sam znal odgovori
ti na to vprašanje. Izgon Turčije je postal v o
' t"*eh Anglije le zato potreben, ker se ni Turčija
pridružila njej; zaradi tega je jxwtalo tudi inogo
I če, da zahteva Rusija Carigrad. (V bi Turčija so
delovala z zavezniki, ne Iti nihče v Londonu in
Parizu odkril, da .je nedostopna zupadni kulturi,
za katero pa' itak tudi ni nikjer zapisano, da je |
najvišja kultura, ki bi bila na svetu mogoča. An
glija niti nima pr avin Ikdain bi se ji lahko Se
malo bolj narogal. Prav s tem, da je vstopila v
vojirto kolo, je pokazala svojo sposobnost in svoje
! nagnenje za "zapadno" kulturo. Ona strelja s
puškami, inužnaiji, topovi, •strojnicami, ona napa
da z bajonet.nn, ona potaplja ladje s torpedi, ona
I meče bombe iz zraka; kaj se pa hoče še več za do
kaz njene zapadne kulture* Kaj pa je zdaj na zn
padn merilo kulture druzega kakor uspešnost v
ubijanju in uničevanju. To "kulturno" iakušnjo
I je Turčija naredila in prestala; kulturnega razlo
ga za njen izgon iz Kvrope torej ni nobenega.
Pač pa je ta zahteva zaveznikov nov d »'-ar,
kako malo eenijo vsa načela, kjer govore intere
si. Ali spada Turčija v Evropo ali ne —to Je prav
zaprav načelno vprašanje. In odgovor hi moral
biti danes tak kakor včeraj. l'a vendar ni, ker se
ne gleda na taka vprašanja z načelnega stališča,
ampak odločujejo vedno interesi o njih. "Zaipn
dna kultura" — t o je lep napih; ampak Pe gre
človek v štacuno in se zanaša na napise, se bo po
gostoma prevaril in kupil margarino, ko plača*
pristno maslo.
Vesti o položaju.
Ameriški veleposlnnik Gerard jo v ftvici. Ta
navidezno mnlopomcmhua vest je vendar zelo
važna, ker nas rešuje vsaj ene nevarnosti. Zad
nji teden so prihajale zelo vznemirljive vesti v
Washington. Pravile so, da zadržuje-nemška vla
da Gerarda, ameriške vjetnike z ladje Yarrow
dale in druge Američane kot talce, dokler ne bo
na jasnem o usodi nenwkega veleposlanika grofa
Bernstorffa iti nemških, v Ameriki interniranih
ladij. Prava uganka je nastala, ko so prihajala
nasprotna poročila, ena trdeča, da je Gerard že
v Švici, druga pa pripovedujoča, da sploh še ni
zapustil Berlina; ameriška vlada pa baje ni ime
la nobene vesti od njega.
Zdaj je ta afera, v kateri je tičala resnično
velika nevarnost, rešena. Gerard je pri-šel v ne
deljo ob 4. popoldne v Sehaffhausen v Švici, kjer
so ga sprejeli ameriški poslaniki v Šrvici Pleasant
A. Storal in dva zastopnika švicarske armade,
llamn njegovih uradnik >v se je z njim odpel 1n
lo 110 Američanov. Okrog 2tK» Američanov, ki
še niso mogli izpolniti formalnosti, <la Iti dobili
potne liste, je še v Berlinu.
Kitajska vlada je poslala Nemčiji noto, v ka
teri ostro protestira proti brezobzirnemu- vojsko
vanji! s snbniariiikami, ker se postavlja s tem v
nevarnost življenje in imetje kitajskih državlja
nov. Nota pravi, da je že mnogo Kitnjeev pri
šlo ob življenje, ker prestopa Nemčija doloebe
mednarodnega prava. Oe ne bo nemška vlada
v.poštevala protesta, grozi Kitajska, di^ prekine
diplomatiene stike z Nemčijo.
< ; •. •
Zadnje neuradne vesti trdijo, da je Kitajska
res prekinila dipl.»matične stike z Nemčijo.
Japonska vlada namerava prihodnje dni iz
dati nkaz, ki prepove japonskim državljanom
vsako trgovino s erlntralnimi silami.
j*
Neuradne vesti iz Amsterdama pravijo, da je
Viljem pozval kancelarja Retlimnnu llollwega ter
visoke vojaške iu mornariške funkcionarje na po
sebno konferenco. 1'gdm se, ila so bodo na tej
konferenci .posvetovali o novem načinu nemškega
mornariškega vojskovanja in o možnosti, da l)i
se z nevtralnimi državam pobotali o izpremembi
določb v zadnji nemški noti.
jt
Sočasno prihajajo v Washington neoficielne
vesti, da hoče Nemčija povabiti Ameriko, naj po
da predloge, k:ik<» bi bilo mogoče preprečiti voj
no. Cradniki državnega oddelka pravijo, da je
odnelianje oil brezobzirne porabe submarink ne
izogiben pogoj /n obnovitev prijateljskih odno
Sajcv mc<l obema deželama; vendar so pa vesti o
nameravani nemški konferenci pomnožile upanje,
da se prepreči vojna.
Slišati je'o predlogih, ki jih ima baje Nem
čija pripravljene za Ameriko. Pravijo, dn obse
gajo sledeče:
Ameriškim potniškim ladjam se dovoli ne
oviran prevoz skozi vojni pas.
Ameriškim tovornim ladjam, ki ne vozijo
kontrahanta, se ne bodo delale nobene sitnosti.
Zedinjenc države naj označijo ladje, ki ne
vozijo kontralianta, in vladna garancija jim zn
jamei varnost.
Švicarski poslanik dr. Hitler, ki zastopa se
daj nemške Interese, je bil baje v nedeljo pri vla
di in je izjavil, da je nemška vlada pripravljena
vzeti v pretres vsako sugestijo Zedinjenih držav,
ki hi bila primerna, da se zavarujejo ameriške
ladje in življenje ameriških državljanov.
Vlada republike Uruguay je v svojem odgo
voru na nemško noto izjavila, da odklanja naee
lo .novega nemškega vojskovanja na morju. —
Predsedniku Wilsonu je uruguavski zunanji mi
nister naznanil, da se je vlada republike že prej
izjavila za načelo Zedinjenih držav, ki so prevze
le zašeito nevtralnih interesov in pravic.