Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, February 13, 1917, Image 8

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, February 13, 1917, Page 8, Image 8',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1917-02-13/ed-1/seq-8.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1917-02-13/ed-1/seq-8.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1917-02-13/ed-1/seq-8/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1917-02-13/ed-1/seq-8/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], February 13, 1917, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.1 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 13 Feb. 1917. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1917-02-13/ed-1/seq-8/>

Newspaper Page Text

Najmlajši Astor.
Otroci so božji blagoslov; toda tu blagoslov
je spojen z neprijetnostjo, da velja denarja. Otro
ci so svojim staršem dragi — v obojem pomenu te
besede. Vsak proletarski oče misli, da je to stara
resnica ,ki jo že davno ve.
Oh! Tak proletarski oče ve malo. Kaj so nje
gove brige v primeri s skrbmi kakšne niiljonar
ske mamiee. na primer gospe vdove John Jacob j
Astorja, ki je utonil, ko se je potopila ladja "Ti- !
tunic!*' Njegov sinček, tudi John Jacob Astor, je
v oskrbi svoje mamice, kateri je bila oil njegovega
rojstva 14. avgusta 1912 do JI. decembra 1916. do
voljena svotica 60.460 dolarjev za njegovo vzgojo.
O svojih stroških mora pa še celo polagati račun.
Ne vemo, če so sodniki, katerim se mora Mrs.
Astor izpovedati, sami zakrknjeni mladeniči, ki
nimajo pojma, kaj veljajo otroci; toda naj bo že j
razlog-kakršenkoli, razumeli niso, da ni mogla lni
la mama izhajati s to stoto, ampak da je morala
še okrog 23 tisoč dolarjev doplačat i Saj je dra
ginja !
Nemara se najde tudi med našimi eitatelji
kdo, ki misli, da bi trileten otrok že izhajal s ta
kimi dohodki. Napačna misel! Ne more, pa ne mo
re. Mamica tii le trilila, ampak je »vojn trditev ,
tudi dokazala.
Preden je prišel pamž — pardon! — princ na j
svet, je imela njegova mamica že 1011.50 dolar
jev stroškov za njegove obleke. Takega novega
meščana, ki je že ob svojem rojstvu lastnik raznih
miljonov, je namreč treba dostojno sprejeti. Ko
je bil star štiri mesece, to je bilo decembra 1!'12.
su mu kupili kožusek — pomislite, da je bilo po
zimi! — 7M "»80 dolarekov; druga oblečiea je pa
veljala le 1S."> dolarjev. Meseca septembra 1!UJ je
dobil dve blazinici z-j sto dolarjev. Meseca janu
arja 1!M."». je veljala njegova kožuhovina 2J0 do
larjev. Odkar so se pričele njegove nežne ročice
igrati, so veljale igračice zanj .">700 dolarjev.
Dobra mati mora skrbeti tudi za zdravje svo
jega otroka. Kako lahko se baby prehladi: tudi
ošpice lahko dol«, in sploh so na svetu neštet«* o
troške bolezni. Mali Astorček je torej potreboval
zdravnika, čigar račun je znašal 6.V2J dolarjev.
Otrokov advokat je dobil zato le nekaj čez 4000
dolarjev.
Ilvahtlxgu da ><• vendar tudi še nekoliko
skromnejši ljudje na svetu. Miti tc spada malega
Avtorja strežajka. "mirno", ki jo v računu zabe
ležena le s 720 dolarji. Menda so mora otrok £e v
nožni mladosti naučiti, kitko nmra miljoiiar posto
pati z delavoi iu posli.
Po teli zgledih — so votla nepopolnih — bodo
mouda tudi miši čitatelji razumeli, da veljajo otro
ci denarja. Aiupak «la no postanejo nazadnje no
skromni, jo treba povedati, da je med otrokom iu
otrokom razlika. Naj nc pride delavcu na misel,
da bi smol njegov otrok porabiti okroglo 7.'» do
larjev na dan! Kdo vraga bi mu plačeval tako me
zdo !
I.aliko bi kilo dejal, da so pri takem pamžu
šc nič no moro vedeti, kaj bo i/, njega. Kilo naj v
tej starosti do/one, če jo v njegovi glavi slama, ali
oe so možgani* Lahko hi oelo kdo v prolotarski
prevzetnosti trdil, da jo na tisočo delavskih otrok
nemara bolj nadarjenih od Astorčka. pa ne more
dobiti niti toliko mleka da hi so normalno razvi
jal. s
Taki ugovori no brez ceno. Zakaj »i pa otrok
iii i/bral John .laoob Astorja za očeta T Zakaj jo
bil tako norodon, da jo prišel v proletarski hiši na
svet? \" prvem slučaju mu gotovo nikdar ne bi
manjkalo mleka iu s štirimi meseci bi lahko nosil
dragoceno kožuhov i no. Tudi ni res, da so ne ve,
kaj bo h malega John Jacoba. Večkraten miljo
iiar bo! to pravico si jo prislužil že s toni, da jo
prišel na svet. In tla no bodo "njegovi" miljoni
izgubljeni, za to skrbe že sodnije. Kajti pravico
je treba ščititi.
Gotovo pride kakšen socialist, pa za kriči, da
>u to vnebovpijoče krivico sedanje družbe. Razla
gal nam bo na dolgo in široko, da bi morali vsi
ljudje, kadar pridejo na svet. najti enako pogoje,
da bi >e potem njih naravne sposobnosti lahko pri
roduo iu neovirano razvijale. Zatrobi nam, da je
delavcev otrok, če počivajo v njem talenti, za
družbo več vreden od Astorjovega sina. če ima ža
ganje pod lobanjo in da lii morala družba glodati
mi vrednost človeka, ne pa na njegove miljone.
Dokazoval nam bo, da bi bilo to družbi sami naj
bolj v prid.
Toda ne poslušajte socialistov! Le za to so
na svetu, da delajo zgago in vcepljajo delavcem
nezadovoljnost v srce.
Vesli o položaju
Švedska vlada je odklonila predlog predsed- j
uika Wilsona, da bi tudi druge nevtralne države
prekinile diplouiatičue -tike z Nenit-ijo, in razšla- j
ša, da misli, dokler je le mogoče, ohraniti naj
strožjo nevtralnost.
Zunanji urad Paname odobrava koraka pred
sednika Wilsona in mit ponuja svoje sodelovanje.
.Mnogo prebivalcev Patiame je naznanilo ameri
škemu zastopniku Prieu, da so pripravljeni slu
■' vezi i i armadi(?). I
,««
Petnajst tovarnarjev - skupnim kapitalom
:J0 iniljonov dolarjev je telegrafiralo predsedni
ku Wilsonn. da mu ponujajo svojo pomoč z iz
delovanjem letal v »lučaju potrebe. V«ak te
den baje lahko izdelajo 175 aeroplanov.
Kajpada. To Iti se gotovo izplai'ulu.
JI
Veliki pacifist Ford, ki je znan od svoje ko
mične mirovne ekspedieije v Kvropo in je bil od
vsdi .pacifistov razglašali za enega največjih mož
našega stoletja, izjavlja, tla namerava v slueaju
vojne svojo tovarno dati vladi popolnoma na dis
pozicijo.
Nič nismo presuečeni. Vseh teh meščanskih
pucifisii v nismo nikdar drugače ocenjevali tu
najbolje l>i bilo, da ne bi imeli soeialisti nikdar
nobenih stikov z nJim*.
Nemčija izjavlja, da je potekel čas. ki je l>ii
dovoljen nevtralnim ladjam v za hranjenih mor
skih delih in da bo poslej vsaka ladja \* <*o«l?nih
morskih krajih brez svarila in brez obzira potop
ljena.
.4
Kdcn izmed uradnikov nemškega jtoslanišlva,
ki odhaja v Kvropo, je izjavil, da ne oinuvi Nen.
čija nikdar več svojih obljub glede na omejitev
brezobzirnega pomorskega vojskovanja.
j*
Državni urad je podal izjavo, v kateri ome
nja poizkus Nemčije, da bi dosegla preko Švice
pogajanje z Ameriko, Lansing je odgovoril švi
carskemu poslaniku, da je ameriška vlada vsak
čas pripravljena na pogajanje, toda edino pod
pogojeni, da obnovi obljube, ki jih Je lani da*.i
Ameriki in jih je let«N povsem nenadoma prekli
cala.
UTRINKI.
Indijanci iz umoril) rezervacij »o naznanili
tajniku za notranje zadeve Lanu, da so v sluča
ju vojne med Ameriko in Nemčijo pripravljeni
bojevati «*• |>od zastavo Zodin jenih držav.
In vendar se najdejo ljudje, ki trdijo, da se
Indijanci kljnl) "blagodejnemu vplivu belega
plemena" nrso znali povapcti do vrhunca naše
kulture!
Navadna, a zelo značilna posledica vojne se
kaže na Angleškem: Mrliških krst in grobarJe\
primanjkuje! Težave so se čutile že nekaj časa,
sedaj pa je poKtal položaj naravnosl kritičen. V
nekaterih krajih ho ohlasti zaradi tega že vpeljale
obligation«'no sežiganje mrliče v.
Pomanjkanje grobarjev razlagajo s tem, da
so odšli vsi moški, kar jih je sposobnih za orož
je, k vojakom, ali pa s<» zaposleni v municijskih
tovarnah. Za pomanjkanje ki^t |>.r navajajo ilrut;
razlog. Tovarne, ki jih iiuajo po (iOO do 700 na ilan
pripravljenih za odpošiljatev, pravijo, tla ne jem
ljejo osebni vlaki predmetov. ki tehtajo rez en
fnnt. Taki lahkih kisi pa ni. V sled toga zaosta
ja odpoiiljanje in nepokopana trupla so muožo po
velikih mestih. Nekateri časopisi se odločno pote
gujejo za splošno ohligatoričuo sežiganje mrli
eev.
Podobne težave so so pajuvljale že prod dalj
šim časom v Avstriji in ua Ogrskem. Tini i tam so
i ai {»omagali s sežiganjem.
Iz Petrograda prihaja čez London poročilo,
«la >o tam aretirali enajst socialistov, ki so I>i1 i
člani delavske skupine v vojaškem in industrij
skem odboru. Obdolženi mi, da pripadajo revolu
cionarnim strankam in da propagirajo med de
la>voi gibanje s toni namenom, ila bi so Rusija i/,
premeiiila v socialno demokratično republiko. To
! poročilo jo bilo uradno objavljeno.
Kazini teh enajstih m> aretirali še štiri dru
ge osebe, katere dolžo, da so hotele prirejati de
monsiracije in izzivati izgrede.
Ker je bilo poročilo uradno objavljeno, ni
dvomiti, da so >o aretiracije res izvršile. Ampak
sumljivo je prav to, da se stvar uradno objav
lja. Kuska kakor vsaka druga vlada sicer rada
j zainolčuje take reči. O pravih vzrokih aretacij
j >e seveda ne moro roe i nič gotovega. I)h ruski
j socialisti ne spe. o tem >1110 prepričani; koliko je
v deželi gibanja, so pa tukaj seveda ne ve. ^aj
ua primer o moskovskih, dogodkih tudi še ne ve
mo nič. natančnega. In če se je ruska vlada tru
1 dila, da hi zamolčala oudotne boje, ki »o bili ne
dvomno resnega značaja, je tembolj sumljivo,
da objavlja te aretacije in govori ti socialno de
mokratičnem republičanskem gihauju. Zelo ver
jetno se nam zdi. tla pripravlja carska vlada no
ve reakcionarno ukrepe in jih hove opravičiti s
takimi dogodki.
London poroča: "Zanesljive informacije
, prinašajo nove dokaze grozečega pomanjkanja
živil v Ncii-čiji, zlasti po mestih. Siromašni lju
I ti je predajajo bogatini svoje nakaznice na msso.
ker nimajo tleiutrja, da bi si kupovuli meso. (To
1 ni popolnoma h.gieno; če prodajajo svoje listke,
jo to dokaz, da nimajo denarja, ne tla ni mesa.
Sovetia no mislimo s tem reči, da ima Nemčija
preveč mc$a). Očividno je ta situacija povzro
čila novo vojskovanje s su!>marinkami. Nemčija
jo prepričana, da izstrada Anglijo tekom šestih
mesecev, ali pa izgubi vojno, ('e vstopi Amerika
v vojno, namerava Nemčija sama preživljati Bel
gijo. To lahko dela nekoliko ineseeev z zalogami
živil, ki jih ima belgijska pomožna komisija se
daj na razpolago, z belgijsko žetvijo in s porabo
vso živine, kar je Se ima Belgija. Največje trp
ljenje grozi prebivalstvu zasedli i h tlel »v Fran
cije, kjer je lakota neizogibna, ker ni tam nobe
nega poljskega pridelka.
Modri dopisnik torej pravzaprav eno trdi.
drugo pn dokazuje. Tako hijejo časnikarji, ki
bi radi zmagali s tinto, >ami sebe po zo>beh.
o ogromnem rumunskem plenil poročajo iz
Berlina. Agentura prekoimirskih vesti pravi, da
vozi 400 parnikov in 2700 vlečenih ladij '"to, ko
že in druge wurovine po Donavi, Vsak parni«
vleče po deset bark. ki imajo toliko tovora, koli
kor H.")0 železniških vozov, Itlago gre na Ogrsko,
v Avstrijo in Nemčijo. To so posledice never
jetne. kratkovidnosti zaveznikov, ki so si 7. ru
miinjsko kampanjo holj škotlovali, kakor kori
st ili.
Resnica je hčerk« časa.
Aku potrebujete /tiravilo, ki
prežene xaT>asanost, napenjanje,
■ zgago. glav.»bol, uervoxnost, mi
itreno, i/.gubo teka »n eneriije .uli
splošuo .slabost, pomnite, da se je
, Trinerjevo ameriško grenko zdru
j vilno vino že tekom zadnjih let
! že neštetokrat presKuševalo. V
I tem eatiu je t» vino zaslovelo vsled
I uspešne rabe, uspešnih ueinkov in
zanesljivosti. Dne 2f». decembra
MMt» nam je pisal k .lim Skola.
I Elm St., Milwaukee. V* is. takole:
"Star sem U7 let. Dol fro fasa sem
bolehal in trpel v.defl lici .oznosti
in slabosti, tako da nisem mogel
delati. Danes se poOutiiu močnega
ill popjliioma zdravega; do tega
■ni je pri|H>mogb» samo Trinerje
vo ameriško zdravilno grenko vi-'
no, katero po teli izkušnjah pri
poročam vsakomur." Dne
12. januarja 1!U7 se je izrazil
Kndolr Karat'iat v Hastings upon
Hudson. N. Y. \ svojem pisiuu si«' i
deiV; "Cela »Iva tedna nisem mo
gel uivesur jesti, - samo Triner
jevo ameriško grenko zdravilno
vino mi je zopet povrnilo zdravje.
Sedaj imam zopet i/vratnem tek."
t'ena $1.00 v lekarnah. Trinerjev
Liuime.it je ravno na tako dobrem
glasu, ker odpravlja revmatizem,
nevralgijo, izpuhke, otekline, mra
zenje po živ »tn i. t. d. To zdravilo
nima paragledc nsjiešnega zdrav
ljenja. Cena *J."> in .'><>«• \ lekarnah.
Po pošti 35 in tiOe. .loseph Triner,
izdelujoči keniist, So.
Ashland ave.. Chicago. Ill (A<lv.
Ako želiš citati najnovejše in
dobre novice, potem se naroči na
"Milwaukee Leader" navečji so
cialistični dnevnik vzhodno od
mesta New York. Stane 25c na
mesec. Milwaukee, Wis.
MODERNA KNIOOVEZNIOA
Okumo, hitro in Vrpeino 4et*
za privatnike in drufttva. Spreje
mamo naročila tudi isveti racata.
Imamo moderne ■ troje. Mlaki
cene in poltena postrežba.
CARL STROVEB i
Attorney at Law {
Zastopa aa nah satfittik.
specialist za tožbe v odškodnine '
k\h zadevah. I
St. aobe 100*J
133 W. WASHINGTON STREH
CHICAGO, ILL.
Telefon: Main Sill
Moderno urejena gostilna
VILLAGE INN
s prostranim vrtom za Ulete
MARTIN POTOKAR,
Ogden Ave., bliso cestno žeJ—*
URATJE HOLAE,
(Adv«r. >
1SSS Bine IslsaA A vil,
QMatwi, IT
ike postaje, Lyons, HL
Telefonska itev.: 224 m
Dr. Riclitir's;
Pain Expeller
u rsrmatltae b»
ledine, n boltdat
otrpnalosti akla
pov la mlita.
Pravi •• dobi 1« • '
zavitku, kot va»
kaže ta slika. If*
vzemite ga, ako
nima na tavltkv
nafta trins maa
ke a Sidro.
25 in RO eentov «
v»»h lekarnah, a)
pa naročite
ravnost oH
F. Ad. RichterbC«.
74-80 Waalilnftaa
8tr»at.
New York. N. 1
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
It 480 8MI0 ME.. IEH0SH4. VIS
Telefon 1199
lm naj bolj lih sooialistUaih
reni t angleškem jeziku t Am ari
ki j«: "INTERNATIONAL SO
CIALIST REVIEW." — Uhaja
meaečno in stane $1.00 na lata —
Naslov: Int. Soc. Review, 841 ■
Ohio St., Chicago, DL
Central Hotel
Conemaugli, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Miitift II ittnajs kilsl
la raaacalalk.
latanlfta prtiskava fcnwlitu sU
lati ja la adravila. l»i Una Utaf
An, Okicac*. Uradaja 1 4t I
ptl.; •* 7 4a • avatar. Iivaa OUaft
Mvsii fcalaiki aaj piisja iUvsmbe.
Janes F. Slepili,
Ravnafclfski odb«r
Mu-hjfl 7.imm«*r, ni^tln k
Kmanual Hermn^k
Dr. Anton H ankint
John t'uctk
A. V. Ufvlngfr
John C. K rana
I'*rn#«t Kurid*
Jfc'nn K. Strp:|
C« K. Wall**
blagajnik.
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice,
CHICAGO, ILL.
Glavnica in prebitek . .. $500,000.00
nnppin- Pondeljek in v četrtek do 8A zvečer
Ulirn I Ua vse druge dneve pa do 5A popoldan
Pošiljamo denar v stari kraj brzo in točno.
POZOR!
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kron
ske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše cene
bodo računane po najnižjem dnevnoni kurzu. Uprašajte ali pišite
po cene.
Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vse posiljatve garantirane.
Direktna zveza s I'rvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Za
grebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Anglegko
in Francosko.
(lovorimo vse slovanske jezike.
Naivečia dnvanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2116-59 Blue Island Avenue, Chicago, II«.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem. Slovaškem, Češkem
Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša
posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
T^"ADAR potrebujete društvene po
trebščine kot zastave, kape, re
galije, uniforme, pečate in vse drugo
obrnite se na svojega rojaka
F\ KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
I Cenike presnete zastonj. Vse delo garantirano.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.
Ne igraj se z zdravjem!
Zdravje je v«-«" vredno ko bogastvo. Ako se počutiš dobro, nikar ne
spravljaj * nevarnost svojega zdravja s tem, <la poskušaš raznovrstno
alkoholne grenčice, ki ne osla be samo krvi, marveč več ali manj uni
čujejo krvno celice. Kri je takoreč reka, ki Ti "laje dragoceno življenje.
Ona se preteka po arterijah in žilah in prinaša hrano vsaki posamezni
eeliei in okrepčajo vse telo. Istočasno odstraaja nepotrebne snovi, ki
se prehitro zbirajo, in pokončuje raznovrstne bacile. Kaili tega se treba
ogibati vsega, kar bi oslabljevalo in storilo irezmožue krvne celice.
Edinole silna, močna krvna telesca so sposobna, da izvršujejo namen,
ki j;a imajo, namreč: Ohranjevati in varovati. Cisto naravno vino jim
nikakor ne škoduje. "Ono okrepčujo živčni sistem In usposablja telo,
da izvršuje svoje glavne namene", pravi dr. Armand Gauthier, < lan
francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ya je imel pred zdravniško
komisijo v Parizu.
Trinerjcv Ameriški Eliksir
iz Grenkega Vina.
Tu sredstvo, s kojiin se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz
rastlin, koreninic, ki »o priznane zdravniške vrednosti, in iz naravnega,
• istega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali »trupov.
Pospešuje prebav o, okrepčujo organe, jih oživlja in daje moč živcem,
l'omaga pri
ZAPEKI NERVOZNOSTI
VETROVIH SLABOKRVNOSTI
NAPENJANJU POMANJKANJU ENERGIJE
OLAVOEOLU SPLOSNISLABOSTI
hitro in sigurno. Odkloni kratkomalo vse ponaredbe, ki žro samo denar!
Naše »ačcio je, da izgotovimo sredstvo, ki jc dobro, ki pomaga — in
naša cena ostane — nnj *e cene tvarin, posebno vina, še tako dvigajo —
vedno iste: #1.00. — 1*R1 VSEH DRUGI&TIH.
Sedanji letni '"'»s pripelje seboj raznovrstna nezaželjene goste, po
sebno rovmatizem in nevralgijo. Ali veš, kako jih sprejeti t Najboljši
način je_ da rabiš TRINERJEV OBL1Z. Je izvrstno zdravilo, nko Te
boli vrat, ako imaš otekline, razpokline itd. Cena 25 in !>0c, pri vseh
drugistih, po pošti 'Mi in <50e.
Pri vseh boleznih, ki so spojene s kašljem, rabi Trinerjevo zdravilo
za kašelj (TRINKR 'S COUGH SEDATIVE), cena 2j in 50c, po pošti
Uo in GOc.
JOS. TRINER
kemik Izdelovalec,
1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
podpisano poosebi, kateri se denar |>ošlje v staro domovino, omogo
čuje, da ;>oAiljatej istega vsak čas lanko dobi nazaj.
Brzojavno v staro domovino m $2,50
odpošljemo vsako denarno pošiljate v, in za isto jamčimo.
PiiSiljat ve izročene bodo naslovnikom tekom ti do 10 dni.
PAROBRODNE LISTKE. Vsakdo, kateri želi |)otovati v Evropo |*>
• vojni, r.aj si takoj osigura prostor na parobrodn. ako hoče da dobi
enega <>d prvih in najboljših. vae druge informacije daje:
KASPAR STATE _
p. 1900 Blue Island Ave. CHICAGO. ILL. JJ%
'P»l iiiii=liiif=lEir==Hi)g/

Proletarec. [volume], February 13, 1917, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], February 13, 1917, Page 8, Image 8 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], February 13, 1917, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??