Newspaper Page Text
Zločin In družbn. K»»p: .iti 11 *i it« ;<tba porabi ogromne svote I p»»li««i.ju, «!n i 'M /Jočiuce, za .sodišča, da jih so- i tlijo. iu . .i jiAM«, da jih zapirajo; tudi za krvnike in njih ap.nah tla jih elcktrokutirajo, obešajo in bfi«*ljajo. izd-t p eccj denarja. Površni ljudje me- i j»> i cer velik križ ,ampak da ni mogo- j • t« i: zločincev vendar ne moremo pusti ' <i:i i>i pi .-ti letali po svetu, pa še več pokradli, potop ih in pomorili. Kapitalistična družba res nima druge pomo či, kakor da jih zapira. Zanjo je zločin problem, katerega ne more nikakor rešili. Pri tem se pa nahaja v vrtincu, ob katerem bi razumno bitje s kakšnega drugega sveta dejalo, da mora biti ta druiba sama blazna Stvarjo namreč tu: Kapitalistična družba ustvarja zločince, potem jih pa preganja, obsoja, lapira, obeša. Ona jih ne mara; sicer bi jih pu stila pri miru; dasi jih ne mara, jih pa neprena homa ustvarja. Zakaj taka absurdnost t Zato, ker ne more biti drugače. Kapitalizem in zločin sta neločljiva. Kapitalizem je sam na sebi zločin, četudi ne po zakonu. Ako bi tatovi delali zakone, hi najbrže z njimi zaščitili tatvino. Ker jih delajo kapitalisti, ščitijo z njimi svoje izkoriščanje, in svojo lastino ščitijo. Ker pa je kapitalistično izkoriščanje zločin sko, ker ustvarja mizerijo in vedno postavlja Kr tovo Število ljudi pred alternativo, da kradejo a li pa poginejo, medtem ko na drugi strani kaže, da se sobsgstvom v tej družbi lahko skoraj vse doseže s tem draži ljudi, da izkušnjo prido bivati bogastvo brez posebnega ozira na sredstva, ae mora zločin vedno nanovo porajati in ga ne bo konee, dokler ne bo kapitalističnega sistema samega konec. Ker ga družba ne more odpraviti, preganja zločince in jih zapira. Pri tem se zgodi, da sedi za mrežami mnogo dobrih ljudi, mnogo lupežev pa teka prostih okrog in uživa velike časti. Kaznovanje zločincev tolmači družba tako: Hudodelec je nevaren družbi. (hia mora to rej tebe in svoje poštene člane varovati. Zato »no ra zločince ločiti otl javnega »veta in jih spraviti tja, kjor ne morejo njih hudobni nagoni storiti zlega. Torej v ječe /. zamreženimi okni, obdane z visokimi, trdnimi zidovi in zastražene z oborože nimi čuvaji. Razen varnosti družbe imajo kazni ne druge namene. Za greh, ki je storjen z'zločinom, mora biti pokora. V starih časih *e je listi, kontur je i bila storjena krivica, sani maščeval nad hudodel- i ceni. Tega pa ne more trpeti civilizirana organi- 1 ziraua dHižbn. Ako se posamezniku prepusti, j da odmeri kazen za zlo, katero jo pretrpel, ! se lahko zgodi, da je kazen večje zločinstvo od zločina samega. 111 kakor tam, kjer še velja iz barharične davnine podedovano krvno maščeva nje, ni hudodelstva nikdar konec; osveta, ki je skoraj vedno pretirana, zahteva zopet osveto, in | tako pre zlodejstvo v v»*čnost, od rodu do rodu. Kazen je streializirano, podržavljeno mašče vanje. V tem j«* nekaj napredka in zboljšanja. Šele odstranitev privatnega maščevanja je omo gočila, da so postale kazni sčasoma nekoliko bolj človeJke. Včasi je bilo oheSanje, sežiganje, na j pletanje na kolo, natikanje na kol i t. d. tako vsakdanje, kakor je bilo vse čuvstvo vanje ljudi barbarično. Razvoj družbe je povzročil, da je dobila tudi justiea polagoma nekoliko bolj človeško lice. Tam. kjer je družba zaostala, je p« tudi justiea zaostala. Sedanju ofie'udna pravičnost ne more zatajiti, da. je kapitalistična. Njena glavna nalo ga je varstvo privatne lastnine, kapitalističnih interesov kapitalistične družbe. Ali naša dobn je postala tudi humanitarna. O tem bi človek sicer včasi podvomil, če na pri mer pogleda čer. Atlantični ocean ali pa* če bere ! poročila o liueanju po Ameriki. To la apostoli sedanjo dritibr govore t«Jiko o humanitarnosti, ila morajo ugovori skoraj utnollyiiti. Iz to humanitarnonti izvira tudi nauk, da ni vse opravljeno s kaznijo zločinca, ampak da ga je trelpi tudi popraviti. Zdi se, da ni idealizem edini boter tega načelu. Vmes so vsekakor tudi materialistični oziri; če ho hudodelec poprav ljen, ne ho ver kradel, in tisti, ki kaj imajo, bodo holj verni. Pa to nič no de. Načelo popravljanja hi hilo vendar lepo. Ali družba, ki rs izreka, ni dosled na. Kako naj na primer smrtna kazen popravi človeka? Kadar je zločinec na drugem svetu, «n vsi lepi nauki tukajšnje družbe ne dosežejo več. Kapitalistična družba se pa moti s svojo hu manitarnostjo še v drugem oziru. Popravljanj«' zločinca v kazilnici hi bilo že lepo, če bi bile raz mere take, da hi popruvljeui človek lahko po šteno živel. Tega pa ni. Neprenehoma se ra bi fraza, kako naj bi skesani grešnik postal ko risten član človeške družbe; toda fraza nima re alne moči. Predvsem je tradicija hinavščine ta ko močna, da ovira vse reformutoričue poizkuse, ("e pove člov^, da prihaja iz kaznilnice, mu tnalo pomaga, če doda, da s.- j<> v ječi poboljšaj. Kdo mu verjame! In kdo more privatnega podjetnika ' prisilit i, da bi vzel takega človeka nr. delo? l'o hi bila družba samn del »vajulcc, hi bila | stvar pa«'* drugačna. Seveda bi v tem slu čaju večinoma povod za prvi zločin odpadel. Namesto skrbi, kaj početi z odpuščenimi hudo delci, bi se taka družba lahko lotila vprašanja, kako se odpravijo zločini sploh. Nismo fantasti. Ne mislimo, da bodo prvi dan po padcu kapitalizma sami ^dealni ljudje na svetu. Vsaka družba mora kot dedščiuo vlačiti bremena prejšnjih družb nekoj časa s seboj. Ali mnogo povodov zločina odpade takoj z ustano vitvijo socializma. Hudodelstva, ki jih povzroča jo lastniki in dobičkarski interesi, morajo v kolektivisticni družbi kmalu odpasti, ker ne jim zamaši vir. Khi- potreuiije ilqvek za dostojno življenje, bo lahko dobil, le da izpolnjuje svoje dolžnosti napram sploinouti, ki ne bodo presedale njegovih moči in jih tudi izčrpavale ne bodo. Brezposel nost v družbi kolektivističnega gospodarstvu bo neznana reč. Potrebe za tatvino in goljufijo ne bo, s potrebo pa odpade kmalu tudi stvar. Lahko si t m H mislimo, da bodo v socialist ič ni družiti, kadar h«* popolnoma organizira, umi lie take, di^ bo tatvina sama po sebi nesmiselna. Kruha ne bo treba krasti, ker pa bo za vsakega dovolj. Hieer pa T Ce more kdo danes ukrasti sto tisoč tolarjev in uiti roki pravice, se mu to izplača. Denar lah ko vtakni* v kupčijo nli v kakšno podjetje, izko rišča ljudi in sijajno živi ob tujem trudu. Ali kaj v socialistični družbi, kjer sploh ne bo privatnih I podjetij? ("V bi ukradel miljon, pa ne more iz premcniti v kapital, ki bi mu nosil obresti, ("'emu torej krasti* Seveda ostanejo št* temperamenti in dušev no d efektni ljudje. S tem bo imela nova druž ila še svoje težave, dokler ne dozore sadovi nje nih novih uredb. Kakor izobrazba, tako bo tudi .zdravje v socialističnem sistemu družabno vpra j šanje, pridobitve vede se ne bodo prepuščale no beni privatni špekulaciji, ne bodo prihajale v prhi le posameznikom, ampak se bodo družabno porabile za sploSnost. Kakor je bilo mogoče v kulturnih deželah omejiti kugo in gobavost, tako bo imel tudi boj proti duševnim boleznim uspeh, kadar se bo vodil sistematično, na ^ir«»ki družab ni podlagi in v splošnem interesu družbe. Kapitalizem in zločin sta neločljiva; tukaj je Inij zoper hudodelstvo enak boju zoper vetrne mline. Nobenega problema, ki se tiče zločina, ne more rešiti kapitalistični sistem; največja proti* , zločinska sila ie socializem. Socializem in moderna znanost. (Dalje.) Življenje poedincev, skupin in velikih družb raiodeva, da prevladuje, če je zagotovljena hra na, ki je gmotna podlaga obstanka, zakon inte resne skupnosti nad zakonom konkurence in bo ja, ter obratno. V barbarskih razmerah sta tlelo mor in umor očeta ne le dovoljeni, temveč celo zapovedani in versko sankcionirani dejanji, če ži vi človek na revnem otoku, n. pr. v Polineziji; po .U'U't.k p,; nenravni in zločinski na kontinentih z tii. i in gotovimi ftivljenakimi sredstvi .1). Iz <H*g >tov<sti vsakdanjega kruha, ki moči ogromno • : m. i/.hr.„. Se danes surov in brutalen boj za • ibstaii.k ■ li "prosta konkurenca", kakor ga ime- ] injf i'tdi "iln ilr/.etfi C»m so pa s kolektivno last i. n !•• i t- hm*. ' e u zagotovljeni življenski i!, ;ii*i>' ii!j' nedvomno zakon interesne »k. jm •«.. P v dr. • priselita harmonija in • • -.i,« v i t'M in", če gre vso po • 'i ; •• • m;, ji Vh Totovljen, dočim M'ii'i .1 •. ! ■ pu i b< j, se raozdeva v veli ... !:; ■ v • i i! r'-i in gn kot stalno pravilo potrdi bol iAi , j liH.jin jKtvt'. Tiik ::u!edala zmaga socializma in* tako • n- i! iyl;iT,i|» »e enkrat, najdovrsenejsa in naj nlo.ii.\it«'j<n r rbrga neizprosnih po Darwinu od !<i i i .i>Ti ■ >il ih Kiikonov, ki jo zahteva sociali zem Preživetak najbolje prilagedenih. T i tli »rrtji in poslednji ugovor Ilaeckela in ;;i j :i!crv se neda proti socializmu porabiti • t k-k-r bi rndi, četudi je v svojih termini« •• !'i'Xs na polju biologije in darvinizma popol noma pravilen. Glasi se: Boj za obstanek^hranju v življenju najbolj&e ali najbolje oborožene in rodi itrist^kratski proces prirodnega izbora v ■ jMSjTn! in 7 demokratičnim niveliranjem kolekti i/.; i * nslu socialističnega slikanja bodočno '•.i l \ "• ■!•• pr obstoji znani prirodni izbor, ta ne ni re/ultat konkurenčnega hoja? Izraz Haeckelov in mnogih drugih: "Ohrani tev nn.ilndjSih in najbolje prilagodenih "je treba popraviti in črtati belilo "najboljšiki izdaja k- ostanek teleologije, katera verjame v končni smoter v priroili in družbi, ki ga je dosegati z ne prestanim izpopolnjevanjem. Darviuizem in pa splošni razvojni nauk pa sta i/, moderne vede in i/, opisa dejstev in resničnost i izločila teleološke pojme, itazvoj obsega tudi povratni razvoj in ] razkroj. Morda je opaziti, če primerjamo skrajni | točki v razvoju človeštva, napredovanje, kompli cirano izboljševanje, nikakor pa se ta napredek ne vrši v ravni vzpeti črti, temveč, kakor pravi Goethe, v spirali, v ritmični menjavi izpopolnje vanja in-razgrajanja. Vsaka kv&ku namenjena razvojna faza v in dividualnem in dnrfabuem življenju nosi v sobi kal razkroja in razkroj povzroči z razpadom izži I tega organizma v večno st va rja jočem laboratori ju piode nastajanje novih življenskih form. t'mljivo je, da proizvaja v človeški družbi vsaka kulturna stopnja kali svojega lastnega raz pada. ki njegn v/raste, — mogoče kje drugje — nova kultura. Star« iztočne teokraeije razpa<lejo n njih sledovi s<- oži ve zopet v grško-latinakem svetu', nato sledi kultura fevdalnega plemstva v osrednji Evropi, ki pogine kakor njene prednice, vshd lastnih izgredov, da jo nadomesti meščan stvo, kakor se nam najrazločneje pojavlja na an glosaškem plemenu .Toda meščanstvu se že na znanja razkroj / mrzličnim drgetanjem in že se začenja razvoj socialistične dobe, katere kultura bo svetovna Trditev, da ohranjuje prirodni izbor življen skega boja najboljše v življenju, je nepravilna; v resnici prebijejo, ta boj le najbolje prilagodeni. In ta razloček je velevažen v prirodnem in soeial 1) Primerjaj '»'Lutte on accord pour la vie" ("Iievue Socialiste" 1'aris, maj—junij 1894 h 2) Ziegler popolnoma pregleda ta važni mo ment in poznale sočutje kot oinojujoc faktor (1. e. p. 180 in .si.) Primerjaj uvod mojega dela o umorih: "di'i)mieit^>" (Turin 1895). »eni i/boru. Hoj za obstanek prežive nedvomno poedinci. ki >o najzvesteje prilagode inil jen ju in zgodovinskemu momentu. V prirodi izpopolnjuje fina igra svetovnih sil in situacij brez prestanka življenskc oblike, od mikroorganizma do človeka. Nasprotno pa razvoj v človeit vu — Spencer ga imenuje nadot-ganskcga — poraja vsled vmeša vanja različnih sil in smeri prav pogosto izbor popolnoma druge vrste, razkrajalni proces, ki si ee tudi ohranjuje danim zgodovinskim položajem najzvesteje prilagodene v življenju, ki pa ravno pokaznje pokvarjenost danega miljeja. I Tako je t družabnim izborom, ki so ga doslej socialisti in nesocialisti pogostokrat netočno u mevali, kar jih jo dovajalo do tegn, da so progla šali vprašanje kar od kraja za nCsoglnsno s soci alnimi dejstvi. Kako močno potvarjajo v srtlanji družbi 1) rezultate prirodnega i/bora vojaški na bori. zakon in predvsem gospodarski privilegiji, je dovolj znano. Vojaku začasno naloženi celibat nedvomno škodljivo učinkuje na kakovost pleme na, zakaj slabiči, ki tie obstanejo nabora, se med tem plode, »ločim ostaja cvetoča mladi ni sterilna in si v velemestih kvečjemu nakoplje Se sifilitično infekcijo . V sedanji družbi vsled gospodarskih intere sov degradiran zakon dosega nasprotje prirodne tra spolnega izbora, kajti šibke in slabotne dedi nje se Idfe omože kot najkrepkejša dekleta iz ljudstva ali malomeščanstva, ki zve ne jo v oeliba ( tu ali pa končajo šp žalostneje. V vsem spletenem stroju družabnega življe nja je očiten vpliv kapitalističnega monopola, ki privilegiranim poedincctn, kar vnaprej zagotav lja zmago, tako da bogati slabiči dalj žive kakor slabo hranjeni proletarci. Hkrati slabša odraslim moškim naloženo trdo delo podnevi in ponoči in še škodlivojše izkorišča nje ženskega iti otroškega dela po sedanjem kapi talizmu zmerom bolj življenske pogoje velike pro letarske mase 21. Temu se pridružuje ko izbor nravno slalxuAib, kajti kapitalizem jo v svojem boju proti proTcta riutu zainteresiran na izboru hinavcev in na iz ločitvi značaj 11 ill ljudi, ki niso voljni prenašati juretn sedanjih družabnih razmer. Prvi vtisk teb dejstev bi utegnil zapeljati za nikanje veljavnosti in porabnrsti zakona o pni rodnem izboru za človeštvo. Nasprotno sem bil wi sem mnenja, da ni ta popačeni socialni izbor v protislovju 7. darvinizmom in da je le nov argu ment za socializem, ki zahteva prav na tem polju dobrodejen vpliv neizprosnega prirodnega izbora in ga bo tudi realiziral. Selckcijska teorija ne po menja preživet ka najboljših, temveč ".najbolj pri lagodenih". . Očividno. olajšujejo degenerativni učinki socialnega izbora in zlasti sedanjega go spodarskega reda triumf tistih, ki se tem d;rnfc&fc nim razmeram najzvesteje prilrtgajo. Cc izhajajo v gotovih okolnostih izmečki in .slabiči kot zini galei iz konkurenčnega boja, ne dokazujejo, d« selekcijski zakon \ tem slučaju ne velja; ta zma ga le dokazuje, da je milje nagnit, iz česar izhaja kakovost tistih, ki obstanejo v konkurenčnem boju. 1) Črnino, da je Ziegler popolnoma prezrl ta protisooialistvčni argument. 2) Kden najznačilnejših znakov prihajajoče ga razpada je opoživništ vo, primerjaj M assart in Vandervelde: "Parasitisme orgauique et parasi tisme social". ("Bul. sc. de la France et de la Bel gique." 1 1 1) Broca "Les Selections" ("Mem d' An t h rop". (Paris 1S77, III. — Lupougc, "Le> Selections Socialise" ("Rev. d'Anthrop", 1887, p. .")1!». — Loria, "Carlo Darwin" (Siena 1882). —Sergi. "Le degenerazioni uniaiii" (Milan 1889) p. 1 T»8. — Bebci, 'Die Krau umi tier Rozialismu*.' 2) Velevnžni so rezultati Paglianija, general nega ravnatelja italijanskega zdravstvenega ura da ("Arch, di statistica", 1877) glede različnosti človeškega raz >'•», iz katerih sledi, da otroci rev nega prebiva 1st.a znatno počasneje rasto kot o troci imovitih staršev; tako zgodaj se občuti vla da gospodarske bede. TOT'RBSMAl povest. Spisal Podlimbarski. "Psa ie imam, hiSe pa nienda nimam, hiše," .i«" odgovoril Planjavec. "Še otrok ne Vem kani spraviti. Kad, dobro novo kad z močnimi, železni mi obroči sem bil privalil izpod napu&ča, da po ateljejo vanjo otrokom, pa hudik vedi, kako to, da mi je na vrtu ušla iz rok in /.bobnela v doli no Gori-le med brinjem bo nekje, t»e se ni zavali la noter doli v ono hosto." "Aha, sedaj pa vemo, kaj je poprej tako vr talo in hrumelo po rebri doli," je vzkipel Tone. "Vil, Frtiiki, kako modra glava si 1 i! (Slej, kak I:'.i »o tvoji aitikristi! Planjavčev oče, vaša kad je v host i, tu-le bo okraja v čeiininju. Pomngel bi \uni je iskati, ker je potrebujete, pa ne utegnem. Pojdi ti, Frtiiki, in pomagaj očetu iskati! Kako si trepetal pred tisto kadjo, siromak!" "Noč ima svojo moč in po noči so vse na robe vidi. Zjutraj, ko se dan zazna, bomo sodili ie marsikaj drugače in tudi naAe hiše se nam no bodo zdele tako razdrte," je govoril Plan javor v temi. Hlape« s Frtice se je jel nekoliko sramovati svoje strahopetnosti. Vstal je in se pridružil Pin njaven, dasi nerad. Oprezno je stopical /a gospo darjem ter globoko premišljeval. Ukrenila j'' nje gova glava, da kad bo morda res knd, pn' kako lahko se v njo skriva oe<ln poftast. Malodnšnosl ga tudi tedaj ni zapustila, ko je valil s Planjav •mb posode ▼ reber t akrbno ae je oziral na kad in na brinove grme, ali so ne dvigne <k1 tu ali tam kakšna prikazen, prežeča na njegovo kristjansko dušo. Ostala družita pa v antikrista ni več ve rovala. Tone je še! dalje ;w> vasi, vršeč župnikovo na ročilo. XV. Krulčev Pel^r je bežal domov. Povest ob 1'rijčkovem Matiji ni 11 je zadala takšen strah, da ni ivedel, ali je živ ali mrtev. Taka groza ga je obhajala, da ni hotel iti v svojo sobo. Potrkal je na Andrejeve duri. Nerad nm je šel strie Andrej odpirat, šklepetajo •/. zobmi je stopil tesar k pri "Ali si ilobro zaprl vrata t.\ seboj?" je vpra šal strie Andrej, ko jo bil zopet legel v postelj. I'eter si jo ■/. dlanjo obrisal mrzlični pot z obraza in prikimal. "Le bi pogledal, IVter v svoj konee . . . '■loj in! Po kuj »i prišel sem" Pe meni verjemi: tal nikdar ne miruje." "(Mi, kaj mi more vzeti! Orodje imam prri Porentenu. drugih stvari pa ne najde pri meni." "Ker vse zapijes," je pokaral Andrej. "(i<»l sem se rodil, gol pojdem s tega sveta! Naj se zgodi sveta božja volja L Oh Andrej, mrli či vstajajo iz gvebai" "Ti si se ga menda zopet mdezel. Kje vsta jajo mrliči iz groba!" "Fjričkov Mati.ifl je vstal.'* "A — saj še pokopan ni. (.'emu t vezen take neumnosti! Ampak v svoj konec idi! Tat ti lahko vzame kožuh. Pri Koritniku so lansko leto po kradii vso obleko, naj je bila kaj vredna ali nic. Le pofduhni me in poglej, če je vse zaprto in pa t"e si dobro zapahuil za seboj! Ti rad pozabiš." "Oj Andrej, ne bodi tako nezgulx'en! Ne boj se tako za svoje zaklade, v večnost jih ne pone se« s seboj!'' "Kaj brbljaš vedno o zakladih,- ki jih ni mam! Kolikokrat sem ti že rekel: naredi nov za pah iz hraftčine, bukov ni za ni?, ti pa vselej po zabiš." "Pusti črvom in moljem, kar je minljivo, in obljubiva se v samoto pokoro delat, zakaj prišla je velik« žetev in angeli p<mexo v božje shram bo dobro pšenico." "Pozebla je pšenica to zimo. Kako bodo ljud je plačevali obresti!" je vzdihnil Andrej, ki ni dosti pazil na tesarjeve opomine. "Prijatelj, vsa znamenja ne nebu in na zem lji kažejo, da se nam bliža nebeško kraljestvo. In glej, nobena zapirka ne bo držala bogastva in od vzete ti bodo vse minljive stvari, naj tudi ležiš na njih." "N čeebue rumeni (»Sv etaoin itaoin eiaoin "Na čem ležim, avša neumna! Vsak praznik i se'ves dan potepaš po vasi, zvečer pa tukaj ro goviliš. Bolan sem, pa me tako žališ." "Naj bcrm nauuaen, £e sem. Tisti hudo ud«n? ljudje, ki nnm pošiljajo novino in bukve, ne bodo deležni nebeškega zveličnnja. Pripronti, ponižni ljudje pridejo tja, kjer vsak dobi plavilo. Ampak, Andrejka, ti ne veS, kaj se godi po vasi. Ljudje molijo in jokajo v dva cepa, hiše škripajo, dimniki se gugajo, mrtvi vstajajo in z našega zvonika je padla streha na tla." "Stara je bila tista strelni. Moj rajni oče »o pravili ..." "In čudeži se pode po vasi, kakršnih ne pom ni živ človek." "Kakšni čudeži?" je vprašal malomarno An drej in zazevnl. "Tolarji so padali včeraj na zemljo." "KjeT" je vprašal stric, zabrnil glavo k sarju in razSiril oči. "Pod Cijazovčevim koaoleem. Oh, to so zn> menja!" "Tolarji praviš? . . . Kakšni tolarji?" je z>* kipel hipno Andrej z velikim zanimanjem za 1® čudež. * "Pogoldinarski, okrogli. . . na videz pošteni, eesnr.skega kova." "\a zemljo so padali? I/. <'ijazovčevega ko zolca?" I *< rs tel) je zaškripala in krčevito se jf dvignil bolnik, kakor bi sc bila sprožila neka laj na sila v njem. "Ali so padli iz kozolca, ali iz neba, ali jih je vrag iz zemlje vrgel ven, lega ne ve živa «lu" ša. Najbrž jih je metal izkušnjavec." (Dalja rihodnjiS.)