Newspaper Page Text
PROLCTAREC UST ZA 1NTEKE* k DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VS.1 KI TOREK. — Latlnrt- in izdajatelji ougtstovansVa dolar* ka tiskoma diužba « Chicago, Illinois. Naročnina: Za Ameriko $2.00 ra celo leto, $1.00 ca pol leta. 7m Evropo S2.60 7.a 'celo leto, $1.26 ta pol leta. Oglasi po dtgovot M. Pri spremembi bivaliSfa je poleg norega naznaniti » tudi stari mi/m. Gladilo »lorfnikr o*ianiitcije Jugoil. — *oc i ali alinee i*e»t v Ameriki. — V»« pritožbe gletJe nerodnega pošiljanja litti« ia drugih ne rednosti. je poliljati predsedniku družbe I»»b Molek. 4008 West 31. Street, Chicago, HI. PROLETARIAN Owned and pabliahad «T«ry Tuesday by South Sialic Weinman's Pubiskiog Company Chicago, Illinois. Subscription rates: United States and Canada. fHOO a year. $1.00 for half ▼oar. Foreign countries ¥2.60 a year, $1.25 for ha|f year. Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): • "PR0LETAREC" 400S W. 31. STREET CHICAGO. ILLINOIS Statističar državo Ohio <1. I', utiles .]?• izračunal, <la zasluži po lovica delavcev v tVvelnndu in v okraju Cuyahoga manj kakor 1~> dolarjev na teden. Od teh jih pa zasluži 47 odstotkov le po osem dolarjev na teden, če se računa poprečni zaslužek vsega letii. Le dvanajst odstotkov jin zasluži po prečno čez 12 dolarjev na trden. To je delavska prosperiteta. Demokratična prosperiteta! \t drugi strani pa velja pek krom pirja en doiar. Delavci, glasujte za kapitali stične kandidate! Ameriški izvoz, ki je leta l!M4. znašal 3<S4.440.44»i dolarjev, se jo zadnje leto zvišal na 7951?. 247 dolarjev. Ali se čudite, da je dra ginja v Ameriki? Tam. kjer vse vlada uc upu sto pili oderuhom ;u: kurja očesa, češ da so njihovi profili pr'vatua pra viea. je. zauuiu pričakovati boj proti draginji. Državni vladni odsek je prejel blizu 5001) pritožb od ameriških trgovcev proti Angliji v.anuh za drževanja iu ^apleujeuoga blaga in ladij. Nil* ne pomaga flepšavati reči! Delavstvo tarna sedaj zaradi dra ginje. IJ«*la.tv«» saiuo y •*' dra ginje v veliki mili kri\u. Nikar ne pripovedujte vsakemu delaven, da je an^el, polbon, v*eh dobrih in plemenitih lastnost; poino bi tje! Rtsnico um povejte! Dokler je tako zanikan, kakor večina delaveev v Ameriki, ne zasluži prav nobeitili poklonov in nobe aeg t povwan.ia. Zsibit %i in zato si sedaj tepen —- to mu povejte! Zakaj to je res niea. Nismo li lani v času volilne kampanje razkrivali republican ske in demokratične p<.*itike? Ni so li delavci imeli prilike, da či tajo i:i sii:'ijo ? Nismo !i takrat po vedali. kiikSno prosperiteto bo do občutili, <"•<• zmaga /oprt ta ali on« kapitalistična stranka? Ves, Sir! Pisali vito. da so nam prsti pokali in kričali, dn smo bili v i hripavi. In sedanjo <l;Tas;i njo smo napovedali — ne kot pro roki, ampak kol poznavalci kapi talistieneva sistema. Navajali smo razi »<re, zakaj da mora priti dra ginja, pa naj lin izvoljen Wilson ali pa llutfhes. In zdaj naj tem ljudem, ki so se nam rogali. pa šli nalašč volit demokratično ali re publikansko, še prn"»nio, <la so vzvišena bitja Nemara zato. ker moramo zdaj tudi mi Trpeti zara di njihove neumnosti! Ne! Ogledalo jim pokažite, da se bodo videli take, kakršni so. In povejte jim. da jih bo njili neum nost nadalje tepla, še vedno bolj inbolj, češe je ne otresejo. O. to ni taka nemirnost, da bi bila prirasla kakor dlarta na koži. Lahko se je otresejo; le volje mo rajo imeti, da se kaj nauee in daj v ta namen vstopijo v organizaci jo in «" i t a ju, kjer se m »rejo kaj na učili. Kadar 1o store in spoznajo svoje napake in s:- bodo z nami bojevali, <la skupaj izprenienimo te prokletc razmere, tedaj jim bo-, i;io rekli, da so pametni, in imeno vali jih bomo sobojevnike. Ampak lizati se jim in jim k tem dajatiI pot uho, da ostanejo taki, kakršni! so, bi bila največja neumnost. I Lakotne revolte. Kdo i>i se bil drznil, kuj takega prerokovati? V bogati Ameriki je pomanjkanje živil, v bogati Ameriki je lakota, in po velikih mestih se vrše izredi zaradi draginje, ženske se pretepajo s poli rtsti, proti demonstrantom se nastopa z orožjem in kri teče, prav t«ko, kakor pripovedujejo veasi vesti i/. Kvrope, kjer je draginja in pomanjkanje živil zaradi vojne. V Kvropi je to tako razumljivo, da se nihče ne čudi. Če se zdi komu sploh kaj čudno, je le to, da ni že davilo nastala splošna revolueiju. Kjer divja taka strašna vojna, kakršna je seda nja, so že potrebi' miljonskih armad tako «> gronuie, da mora nastati pomanjkanje za civilno prebivalstvo, če hočejo vojsko tako hraniti, da je spodobim za boj. Ni dovolj, da se vozi za armado toliko živil, kolikor je vojakov. Strategija ima svoje iposebne zakone. Brigada, divizija, ki je bi la namenjena v en kraj, se nuna nenadoma po slati na drugo točko; vojaštvo pa ife more čakati, da pride »za njim proviant, ki je bil poslan kdo vekam, temvee mora hitro dobiti živeža odkoder koli. Sovražna artilerija ima veselje, če uniči skladišča in zal ge; veasi zapleni sovražnik ko lone volov ' 'jske kuhinje. Za armado mora i biti torej izobilje, četudi ni hrana posameznega vojaka obilna. Ze to bi moralo povzročati, da nastanejo za civilno prebivalstvo nenormalni časi. Krščanski nasprotniki se pa vrhutega pošteno trudijo, da !>i si vzajemno napravili čini več zaprek. Anglija nagaja Nemčiji svojo blokado, Nemčija se re vanšira s svojimi subniaritikatni. Tako ima civilno prebivalstvo povsod svoj delež od vojne, da se ne more pritoževati, da je preveč zapostavljeno zak onimi, ki jo izkušajo v zakupih. Ali to je vojna. V Zedinjenih državah se pa pač govori in piše o njej. toda nihče se ne moro trditi, tla jo imamo. In vendar so razvijajo naše domače raz mere prav t:\ku, kakor da smo z obema nogama že sredi klanja. Krompir je postal luksus; čebulo je smatrati za delikateso; kdor kupuje v teh ča sih jajca, je razsipnik ,če nima v-saj dohodkov sodnika. Le ena razlika je meti Kvropo in Ameriko. Tam, med liarbari, so vlade že davno spoznale, da je njih dolžnost storiti kaj za regulacijo pre hrane. V Ameriki pa velja še vedno krasno na čelo. da bi bilo to vmešavanje v privatne raz mere. Položaj v Kvropi je stnjšeu. <> tem ne mo re biti nobenega dvoma in vsa ko olepšavauje bi bilo uczmiseliio. I'a vendar je treba priznati, da so tum opravili vci.kansko delo. Ce ga ne bi bili. bi morale biti že vse države na kolenih in ijikt-ta Iti bila morala po vsem kontinentu i/zvuti strašne epidemije. i'rosti trn« vseli simpatij do katerekoli on-' dotue vlade. O nobeni ne mislimo, da jc kaj sto rila iz ljubezni do svojega ljudstva. Toda kar je, jr. In zato se mora priznati, da ;>o marsikaj sto rile. Knzlog je enostavno ta, da je ljudstvo bolj .potrebno državi, kakor država ljudstvu. Treba je delavcev, da izdelujejo granate 111 šrapneb- in o stale krasno potrebščine. moderne vojne. Treba je zdravnikov in st reža je v, da »krpajo ranjene in napravijo i/, njih vnovič vojake. Trel>a je mater, da rode nove junake. Vse to pa ne živi od bese de božje in od zraka. Ker je vladam ljudstvo po trebno, so si rekle, da morajo po svojih močeh skrbeti za njegovo prehrano. Te moči so — zlasti zaradi vojuega stanja — omejene. Al' priznati se mora, da se je- v teh nepremakljivih mejah izredno mnogo storilo. Do ločilo so se maksimalne cene, regulirala se je prodaja živil, in naposled so države same zasegi* zalog«* hrane in prevzale razdeljevanje v lastn*> režijo. Amerika nima vojne: ampak draginjo ima, prav kakor da je res žo zapletena v vojno. Haz j na živila so že danes dražja, kakor oh času ci vilne vftjne in dražja kakor v Londonu. Obeta jo nam pa za prihodnje meseac še nadaljuje navi janje. in če se izpolnijo obljube oderuhov, se bo mo uforali učiti, kako tekne lubje in kuhano ža ganje. Kvr< pa je storila, kar je znala. Kaj je storila Amerika 1 Nič! Nekoliko preiskav smo imeli in nekoli ko novih preiskav nam obljubujejo. Menda *i mislijo, da bo moral biti enkrat draginje konec in da tedaj tudi preiskave lahko ustavijo. Toila kakor je videti ,se draginja prav nič ne zmeni za preiskave, še manj pa, da bi se jih ustrašila. C'iin bolj se preiskuje, tem bolj se živila draže. Sedaj nam poročajo dnevni časopisi o izgre Tisti, ki še vedno mislijo, da je vojna v Kvro pi že takorekoč pri kraju, store prav, ce dajo svoj optimizem še za nekaj časa v rezerv.». Angleška vlada je v soboto predložila parlamentu novo os novo, po kateri naj se zviša angleška armada na pet miljonov mož, v čemer ni všteta vojska iz In dije. Mornariška predloga pa zahteva 50.000 čast-, nikov, tako da bo štela marina 4$0.000 m >ž. Moštvo, ki ga zahteva nova predlogu, pride seveda šele na nabor in vsakdo razume, da se* ne more poslati i/, rekrutnega urada naravnost na bojišče, temveč se mora šele izuriti. To vzame kaj padu časa: šele kadar bo to novo vojaštvo izvež hano, sta bo mogoče aktivno rabiti. l'c ga Angli ja od parlamenta zahteva, pač računu, da tta bo potrebovala. In iz tega sledi, da se pripravlja še na dokaj dolgo vojno. Mnenje nekaterih, da je Anglija na kolenih ,je torej napačno. V podob nem resnem položaju, kar se tiče hrane, je bila Nemčija že davno, pa vendar iti zaradi tega skle pala miru. Tako tudi Anglija sedaj ne misli na mir. Ne more ae dovolj povdarjati, da je treba | dih. V ^šcw York« se jo pričelo. Žensko bo pri I korakali* pred mestno hišo in so hotele govoriti /. županom. Mayor Mitvhcl ni l>il domu in policija jc hotflu "napraviti red". 1'olieija skrbi za to, da se ohrani red, namreč tisti, 1:i je za oči. Ako se /Jicro ženske pred mestno hišo, je to nered, t'o stradajo s svojimi družinami in molče, je vse v redu. Ženske, seveda ne dame s Kiftli Avenue, so bile družeča mnenja, in ko so zaceli polieisti dvigati gorjače, so v nekatere zakadile Vanje, jiiii popraskale obraze in potrgale obleko. Zmaga la je naposled vendar policija; to pa le dokazu je, da zaležejo gorjače več kakor uohtovi, ne pa, da so bile ženske site, ko so bile izpiebilc. V IMiiladelphiji so žene štra jkujočih sladkor * nih delavcev po velikem »hodu korakale pred to j varno in zahtevale kruha. Tudi tukaj je prišla ' policija delat red, s čimer je povzročila i>«»j, ki se je razvil v pravo bitko. Policija je streljala, neki delavec je bil ubit, devet drugih pa ranjc nih. Tudi iz drugih mest poročajo o i/gredili. To so dokazi, tla je postala situacija resna. Iz objesti se ljudje ne podajajo v nevarnost, ki jih lahko stane življenje. Iti i»dor ni |M)pnluoma slep in gluh, bi moral že brc icg;i razumeti, da smo zašli v hudo krizo, če le malo preračuna, kaj zasluži delavsko ljudstvo ii: kolike. Iii moralo ob sedanjih cenah potrošiti, da l>i zad-1:io prehrani b> sobe / družinami. In vendar ni storila Amerika, š. ničesar, da bi obvarovala ljudstvo nezaslišanega oderušfva. Ne bomo vpraševali, če nima ljudstvo v '/.<•■ dinjenih državah pravice /.liit vati od vlade in od oblasti, da skrbe za njegovo blaginjo, (iotovo ima to pravico in pravzaprav bi morala biti to prva naloga vsake vlade. Ampak o tem se ne izplača govoriti v kupita listični družbi. Tukaj je pravilu olepševalen i/ raz in nič drugega ne. I.ahk » se pa vpraša nekaj druzega. Ali je v Zedinjcnih državah ljudstvo manj potrebno, ka kor \ K v ropi? Ali tam. kjer ne razsaja vojna, t.. j potrebe, da se ohranijo ljudske moči? Ni li t.i p<> trebno tudi \ interesu države, da, celo v interesu vladajočega razreda samega" Rockelellerji, Mor gani, Sehwabi lahko komaudirajo v /edinjenih državah. Toda brez delavskega razreda st. raz j pade države; brez njega postane celo življenje i kapitalističnih parasitov nemogoče. Moč Zedinjcnih držav, njih bogastvo in njih uspešnost je odvisna od ljudske m< • i. Ako trpe, da propada ta moč. slabe same sebe. Zato l>i bile že davno imele v svojem lastnem interesu dolž 5 Host, da stori- resne ukrepe z.ipai* druginoj. Zedinjene države so \ hudi politični krizi, j Slišimo, da nam preli nevarnost vojne. Vlada in i kongres mislita, da je voj; a krat \omulo neizo gibna, če >c /gode gotovi slučaji. Za vojno cven I tualnost se pripravljajo nu vse mogoče naeiue. Po I pristaniščih razpenjajo mreže, dn ne zaleze kak šua nemška Mibmarinka vanja. Za ladje in o rož. ! je dovoljujejo na stotine miljouov. (Iranatc naro | čajo po petsto dolarjev eno. Toda če bi ros prišlo ti<» vojno, bi 1 »i'<» voti ; dar živo ljudstvo najvažnejši materijal, in če je | tre'>a skrbeti za »lo .ro šrapnele, jo lom potreb ! noje skrbeti /.it dobro, to se pravi zdravo, krepko ' ljudi, 110 ]>a jih izročati l»edi in stradanju. A tudi če ni prav nobono vojne krizo, je I ljudska masi najdragocenejši materijal, za 11 • 1 rovne naloge še dragocenejši, kakor za vojno. Vo» naprodek deželo je spojen z blaginjo ljudstvu. O i i njo je odvisno «!«•!»», produkcija, kultura — vse, kar potrebuje samo in kar potrebujejo i»je«ri»vi | gospodarji. Vr;?"«i •<« v vladajočih krojili v si j temno zave I dajo, da jo čl o v oš ki materijal za državo nadvse drapoo«'ii. t'f *o una kd<> i/pregovoriti o kontroli porodov, ga za pro, kakor jo prav zadnji ča > po , kazalo par prneosox. ! »oji- se, da '»i jim z-t bodoč I nost zmanjkalo t*'ovi škega mutcrijala. Niso li tif>ti, ki že žive. važnejši od opih, ki morda pridejo na svet, morda pa I»u• i no" (V je ! greli poučevati ljudi, kako -e oo>arn.iejo proobil I nega otroškega hlago^'oxa, ni ii še v e • j i greh ži večemu rodu onemogočati življenje" In kaj.' Ni li boljo no opravljati otrok na ; svet. kakor pa jih po porodu izročati umiranju." • "Plodite in rodite!" kličejo, o!ionein pa u stvarjajo razmero, da kmalu ne bodo mogli /ivoti ne starši no otroci. Zadnji ča«. jo, da store odgovorni faktorji od ločne ukrepe. Dosedanji izgredi kažejo, kaj se lahko zgodi, eo se no /boljša položaj prav kmalu. | Kajti beda izzi\a obup: v obupu pa ljudje ne vo do, kaj delajo. vedno imeti razliko med narodi in vJaiTamt preu oonii. I >a si vsi narodi žele miru. jo nedvomno. Da l>i narodi, eo l»i imeli .ni odločevati, lož* naši; p:>t do miru, kakor vlado. je nuv.roče. .Ampak go tovo je tudi. <lii vlade že i/, strahu pred narodi no misli j » na mir. Kajti z »»žirom na splošni položaj mora mir prinesti razočaranje. Ne ona vlada ne bi mogla izpolniti tega. kar je obljubovala. in tu di tisto so ne i/.|>olni, kar pričakujejo narodi brez vladnih obljub. Kaj more nastati i/, takega spi »s nega razočaranja, pa ne ve nihče. In čim večja je negotovost, tem večji je tudi Hirali. Ta jo eden glavnih vzrokov, zakaj se vojna nadaljuje. Za mirovni optimizem, ni torej dedej še no benih pogojev. IVekinorska časnikarska agontura javlja: Dva noznanea. ki sta bila oborožena z revolverji, sta napadla na ulici \ IVtrogradu tirigorovieu. mini stra ruske mornarice. Admiralu se ni zgodilo nič i zalega in napadalca sta ušla. Tako jo pravzaprav vsi v redu. Smrtna kazen. * I/. države Colorado so ne v>liši l»a.š vsak dan kaj pamemena. Spo mini na oiidot.ii veliki rudauki št raj k in inv.ihl >iut nasilstvii, ki jiii jv takral izvrševal kapita lizem /. aktivno poiuoojo vse dr žava® sil«, ne morejo umreti. In kar m1 j<* |»'i končanem Strajku vr šilo na just ičnein in na političnem polju, m- piMitavlja Colorado v pr vo vrslo naprednih držav. Zalo človeka hI ura j veseli, ee pride Izjemoma tudi od tam kak šno pametnejše poročilo. Zadnji 'eden je prišla laka vest. V leizi•» laturi j»- liil sprejet predlogi s ka tei i in sv odravlja siiiriiia kazen. Podal ua je poslanec Iteartz. CUa sovalo je zanj 35 poslance v, nii spiotno pa I'sodu zakona j«1 setlaj odvisna i„t Renata, ki mora poka, ti. e ni \ tem \ prašaujuj bolj reakiionarvn oil poslanske) /Imu niee. Kapit; li-itični tis!: v Coloradi / imiliini izjemami >'bdela va sc natorje, < i a naj porušijo zakon. Ar-' ■iiimi mi. s katerimi podpira to za-l 1 ■"« '. mi ha bari-ui. Vidi m- zopet,| <!a .i«' kapitalizem napredoval \ !>u'. i,jvii, iie pa - Aiilturi. Načela, ! i Hupravivujej >mrtno kazen, ■m» i m > -_r t. i i; • i • * T \ • I ja v o v temnem sreilnj« n veku i'i \ paebaričtiih časih, sii ljudje s\ ojiMiiu usmil jenem i lio;zi; pripisovali okrutni j nauk "<iin -,i o'.o, zob za zob g i: pa v dvajseti ti -toletju. ki se s ponos.na imenuje pfosvitIjeno. NačBo, da naj Ito kazen enaka zločinu, jo ur/miselno, ker je nje liova pral- ična izvedba popolno nia nemofto a. Nobeno človečki dejanje si ne more tako BHanva.i odteiitaiilu bi m- ni-'trla zanj do ločiti popolnoma enakovredna na grada ali kazen. Moderna justiea. \ .i tai.i, kjer res inoderiii/iraii i. pač zahtev a, da se mita ivno preišče vse okol šč in e zločina. To se laiiko izreče, ampak mnogo teže stori. Že lju dje. ki preiskujejo, so nepopolni in ne morejo hiti diutračni, ker spi« hm popolnih bitij na teiu sve ta. Ampak tlld: če so do skrajno sti vesttli, i:ar sr im> more trditi ne o \>i i; sodnikih, n o jm'Ii dr žavnih pravdiiikih. ne o vseh po • rotniklh, e morajo zanašati na •druge ljudi, lin priče, ki so tudi • n-]>0|M»lnn 'bitja. Ifcfotiiije kažejo, da je pričanje navadno zelo nezanesljiva rev. Človek izpoveduje po svojein naj boljšem piepriAnn.i i in ima svet i amen gjjrOriti čisto resnico: tu di nič ne d > ojlii. da .n> res jjo\ orl| pa si vendar I; t. storile so se V tem oziru praktični' izkušnje, ki so absolutno potrdile to "bolezen pree." Vsakdo preizkusi to laliku sum. Na cesti ne je Bgodila iiisfcia. To si zaponmi gotovo število ljudi, ki so navzoči pri nesreči in m- oči viiino laniniajo la vs« postunezuo sli. Vprašajte te ljudi čez dve ure, kako se je /.godila nesreču, na ka tero stran je padel ponesrečen:, kakšne lase, kakšn > tibleko je i inel, in potrebne reči; in ec vpra šate deset prič, dobite gotovo <> .sem različnih povesti. V tej ji I ■ o ni točki se razkrajajo; a vsak ti di svojo neomajno.. \"Vrnjšajo drugi ilan, in razlika se pomnoži. Vprašajte čez štirinajst dni, pa \ iiiite, da leži med dogodkom in opisi že gosta megla. . To se godi, kjer so priče popol noma neprizadete in kjer liin,. pričanje nikakoršnih posledie t v gre za •sodbo, pa postane st\. r še bolj kočljiva, kajiti tu se že, če tudi nevedoiua, vmešajo simpatije in antipatije. Priče ne pri|B\t In I jejo le o dejanju, ampak t idi >> obtoženčeveni značaju, • post ran skiii i/kolščinah, <> dogodkih, ki se zde povsem neznatni, pa imajo sodbo. Malo je prič. ki ne l>i ]><• stale pred sodiščem kolikor toliko razburjene. Že sloveatnost Iithi | nale vpliva na človeka. C"e <_'a |m tem še tožitelj in sutgovo> nii; ino j tata in lovita in se na vse n. -ine trudita, da bi iztlačna iz njega haš to. česar si želita, tedaj ni <'•«• ! dno, če se zmede in zine kaj po i njegovem moment »nem mnenju 'pravilnega, a vendar objektivno neresničnega. Pisci teh vrst je '»ii nekoč po nekem razpušeenem shodu areti ran. Prišlo je do sodnjiske obrav nave in okrajni glavar je !>i! med pričami. Obtoženi c ira je vpraša!: me je aretiral." Okrajni j glavar je brez poiniselka odgov i ril: 'ndarji.' Petkrat, šestkrat je obtožeuec ponovil svoje \ J>r;: sanje, jv zivajoč okrajnega -!.i varja. še povrh barona, irr> j premi . sli predel) udgavri in <ia >e | točno spomni. fdavar je bi! narav ; nost užaljen in je pt dajal vm 11 r ; vivnVjši. Odgovor je bil pa vedno j enak: "Žandarji"! — fn venda. 1 ni bilo its. Sam je bil uftnfcal are taeijo; pred njognvbn nosoni je izvršila. Pa m vee vedel, k'«»mu jo je ukazal in kd > jo je izvHHl. Treba je bilo zaslišali Vse žandar 'je in vse policiste; teibij se Je iz j kazalo ,da niso imeli žand.i''ji nič aretacijo izvršila dva polieisi;;. (K^'nec na 0. strai.i Splošna vojna dolžnost. Militarizem [nihajo \ Ameriko, Kakor miki /.<• davno pravili. Kon-j •_ resni mlst-ki /ji \ 'jaške zadeve mi /v nekaj uiesoeev "'šl udiralij generalni stali .je izdeloval načrti-,I vnj'in akedomij.t .je daiala nasve-j te: sedaj je dobila stvar popolno-1 ma določeno obliko. I Vojni lajniU liakor s.* je odločil' /a i.ačrt geieralnejra štaba ii> jra ' jo predložil senatu. N'arrt jo osno \an na splošni vojaški < Možnosti, za lit ova vsako loto pol miljona !!• letnih rekrutov in hoče iz tako izvežbanih sestaviti rezervno ar-! mado. ki 1 »i štela tri miljono nn>ž. Sedanja stalna armada ostane neilotaknjena ; kor pripado k nje ; 11 i in nalogam vožbanjo rekrutov o ziroina re/.orvistov, je irotovo, da so bo kmalu zahtevalo tudi zanje nokoliko tisoč več 11102. (■lavna vsobiua goneralštabne ga načrta jo ta: Vsak telesno in duševno s|x-,,i 1 bon državljan, ki doseže 1!». leto.j j jo t najst niesooov obvezan za vn-: .iuško vožbanjo. \' *21. in v *24. len jo obvezan za dve orožni vaji po i I 4 dni. To'_'a v< /banja so oproščeni; Vsi, ki so trojno za vojaško slu žbo lolesiio ali duš«-viki no*poso-: lini. \ si. ki >n začasno telesu«) ali duševno za vojaško službo n«'kpu sobni. Taki državljani pa morajo priti vsako loto na nabor, dokler] no dosežejo leta. Takrat bodo stalno dnileljeni k rezervi. Ce jih v toll letih spoznajo sposobno za vojaško službo, bodo poklieaui pod zasti'vo. V>i, ki preživljajo bližnje soro dnike in so jim edina opora, > » j prosti vojaščino do 25. leta, ko ni so več podvrženi vojaškemu na-! 1 boru. Ce prod 2">. lotom prenehajo podpirati t i-'t*, ki so od v i. i od h jih, se pozovejo takoj na vojaško službo. Službi v vojnem čjimi mi podvr ženi vsi državljani. l;i niso »»i!i radi telesnih ali duševnih nap;: oproščeni in so se enajst mesecev vežbali vojaško. Vojna obveznost traja: \ prvi rezervi štiri leta in me sec dni, v drugi rezervi sedem lot; po drugi rezervi do 4"). lota. t'o izbruhne • rojua se prva iti dnina- rezervji |>okličc p >d orožje po vrsti letnikov, začenši / naj mlajšim. Potom l»odo klicani pod orožje neorganizirane re/ervo p> starosti in potrebi. Začeli bodo z najmlajšimr letniki in tako na prej, dokler ne pokličejo najsta rejših letnikov po;l oroZjc. < >d vojne službe so izvzeti: Tisti, ki preživljajo svojce in so jim edina op..ra: tisti. ki oprav ljajo nujno služhc.ki so v interesu zvezne vlade in državnih vlad. \ se osebe, ki so v slučaju voj ne že v vojaški službi ali so pokli cano v vojaško služiio, ostanejo v vojaški siniti, doklc traja vojna. Stalna armada obstoji iz mladih mo'„ ki so organizirani \ lokalizi rano narodno armado. Stalna ar mada opravlja vdužbo. ki je ne more vršiti " meščanska arma da." Njene naloge so sledeče: Vojaške posadke v mornariških in v prekoniorskih kolonijah. Posadke kot obmejna straža i" varstvo min pri iProbah. Vojaška uprava, vežbanje re zervistov in vzdrževanje rezervne organizacije v mirnem času. Sedanji kongres pač nima vce časa, da bi rešil to predlogo. Ani* pak militarizem je na poti in "mr šim krepko.