TUDI ŠVICA STRADA.
(Konec s ti. strani.)
redha o živilih kaže, da 110 more to niti izd a loč
zadostovati njenim potrebam.
V drugih deželah, tudi v tistih, ki niso z?«
dene med vojskujoče se države, ni poloAuj nič
boljši. Kako čutimo posle<lice vojne celo v Ame
riki, ni treba praviti.
To so žalostna, ampak očitna znamenja sve
tovnih stikov in zvez, mednarodnega gospodar
Ktva in vzajemne odvisnosti vseh. In pbeneiii zna
menja kapitalistične nesposobnosti.
Kapitalizem in svetovno gospodarstvo tičita
v eni koži. Brez internacionalnega, i>o vsej zem
lji razpredenega gospodarstva je kapitalistični si
stem nemogoč; če ne bi bilo takega gospodarstvu,
bi ga bil moral ustvariti zaradi svojega lastnega
obstanka. Kar ga je bilo, ga je izpopolnil in do
vršil.
Ampak temu gospodarstvu ni mogel dati
podlage in organizacije, ki bi privedla njegovo
uspešnost do vrhunca in izvlekla i/, njega največ
jo možno korist za človeštvo. Organizacija kapi
talizma je polna nesoglasij, nasprotij in sporov.
Da je vrgel ne pol Evrope, temveč ves svet
v strašno krizo sedanje vojne, izvira iz značaja
kapitalističnega sistema samega. To je njegova u
soda, njegovo prokletstvo.
Dannadan nam daje sedanja vojna dokaze,
da je prišel kapitalizem do meje svoje uspešno
sti. Sistem, ki ne more nič druzega, kakor množiti
bogastvo malega števila posameznikov, se neizo
gibno preživi. Sistem, ki ne more na noben način
več služiti človeštvi in njegovim življenskim po
trebam, ampak ima sam v sebi nešteto nevarnosti
za človeštvo, mora postati neznosen in I«' od spo
znanja prizadetih množic je odvisno, dn .se jr;i
reši.
Do njegovega padca doživiino lahko Se različ
ne eksperimente; državni kapitalizem, ki ga v
si pomotoma zamenjavajo z državnim socializ
mom, se razvija prav v sedanji vojni in se p i skle
njenem miru gotovo še razširi. Problema pa rav
no tako ne reši, kakor ne privatni kapitalizem
Trpinčeno, a nezavedno, socialno neizobraženo
ljudstvo lahko uprizori razne lokalne nesmotrene
revolte. Tudi te ne rešijo problema. Am pa;: tudi
zmote postanejo šola in neizogibno pride čas. ko
spozna delavski razred, da zahtevajo novi razme
re novo organizacijo.
Ta organizacija mora obsegati vmi družbo.
Njen temelj mora biti ves svet, njen namen pa
korist vsega človeštva. Nova družabna organiza
cija mora Iti t i gospodarska, socialna, mednarod
na. Z drugimi besedami: X\et mora postati so
cialističen.
To ni naša zahteva, ampak neizogibna posle
dica razmer in potreb. A potrebe so faktor, kate
remu se ni im*gla nobena oblika ! rajno upirali.
Preko vseh zaprek si ustvarja svoje lastne po
trebe.
%
Socializem mora priti. To dokazuje sedanja
vojna sama na sebi. To dokazuje vsaka p« -..imož
na faza to vojne. To dokazuje vsaka njena po
stranska posledica. Tudi trpljenje in vse bridke
izkušnje* nevtralnih dežel dokazujejo to.
Co pa to razumemo, ne niohnno izkazati člo- :
vestvu nobene boljše službe, kakor da uapnemo
vse moči za čim prejšnjo spopolnitei organizaci
je iii za zmago socializma.
UTRINKI
Iz deželo atentatov prihaja vest o še eni po
litični zaroti, ki je pa (»stala J»re/. uspeha. Kuski
črnosotnijei so baje hoteli umoriti profesorja in
l>oslanea Miljukova, voditelja koiistitucionalnih
demokratov. Mož, ki je bil določen, da izvrši u
mor, je pn, kakor pravijo vesti, vse priznal. Ce 1
je to poročilo resnično, tedaj jeznačilno. T>a je
med Miljukovo "kadetsko" stranko in reakcio
narnimi črnosotnijei veliko nasprotje, se pa«" ra- i
/.ume samo po sebi. Ampak to vender ni povod
za zaroto, sicer bi si morali vršiti atentati vsak
dan. Pomembno je pa to, da je Miljnkov največ
povzročil padec bivšega ministrskega predsedtii
ka Stuerinerja, ko je razkril njogcve načrte za
separaten mir z Nemčijo. Če je t>» reakcionaree
tako razkačilo, da so ga hoteli spravili s sveta,
je to'znamenje, da živi v njihovih glavah še ved
no misel na tak poseben mir. In reakciji vlada se
daj v Rusiji. Presenečenja v zunanji politiki to
rej nikakor ne bi bila izključena.
Na Irskem so zopet začeli zapirati rehele ali
sumljivee. Aretirani so člani tajnih organizacij
Sinn Fein in (iae'ie League. Nekateri izmed njih
so bili udeleženi pri lanski irski vstaji. Prijeli
so jili v raznih mestih in večinoma pripeljali v
Dublin.
Kratka vest, ki jo prinaša Central News A
geney, ne pove nič natančnejšega. Niti razlogi teli
aretacij niso navedeni. Lc slutiti se more, da se
je nemara pripravljala kakšna nova vstaja. Toda
slutnje so kakor sanje; iz njih se ne morejo iz
vajati nikakršni pozitivni zaključki.
Ce gre res za kakino novo vstajo, bi bilo ta
ko ugibanje v sedanjih razmerah obžalovati.
morda zaradi tega, ker bi bilo naperjeno proti
Angliji, ampak zato, ker nima nobenih pogojev
za uspeh v sobi. Nikdar ni imela Anglija toliko
vojaštva, kolikor ga ima sedaj. In če imajo u
porniki morda par strojnih' pušk, ima regularna
armada težke topove. Padale bi torej zopet /rt ve.
a padale hi zaman kakor lani.
Razun tega je prav sedaj angle/ka vlada od
redila razpravo o irskem vprašanju v parlamentu
in morda hi to privedlo do kompromisa, ki hi o
niogočil Irčanom Home rule. Revolto seveda niso
ugodne takim razpravam in dajejo le nasprotni
kom sprave materijah Irskim poslancem je s tem
staliAče prav tako otežkočeno kakor angleški
vladi.
Revolucija je velika reč in krasna reč, kadar
so zanjo pogoji in čas. Diletantično revoltiranje,
pa naj bo namen najpošt*>jue«i, pa le škoduje ve
liki stvari.
Iz Maastricht a v Holandiji poročajo, da je
v Kruppovih tovarnah v Kssenu'izbruhnila stav
ka, ki se je }>» vesteh lista "Le« Nouvelles' 'tako
razširila, da je že 40.<KM> delale v na Strajku.
Glavni vzrok je pomanjkanje živil. Omenjeni list
port ča nadalje, da so l»iI• iz enakih vzrokov v
Cahah veliki izgredi. Policija ,ki jim tli bila kos.
je pozvala voja&jino na pomot*; ta pa baje ni ho
tela nastopiti proti delavstvu.
To jo skoraj enaka vest tisti, ki Je pred par
meseci poročala o velikih ntgredih v Moskvi, kjer
tudi vojaštvo ni hotelo nastopiti proti ljudstvu,
t'e je poročilo osnovano sna resnici, !>i bilo razve
seljivo. Moftofc .bi že bilo. Vojaki m> po večini v
uniforme vtaknjeni delavci. O potrebi vojskova
nja zoper zunanjega sovražnika se jim lahko mar
sikaj dopoveduje. Streijati 11:1 svoje tovariše,
to ker stradajo, je pa vendar druga reč.
Odrekanje pokorščine kljub temu ni tako e
nostavua reč, kakor 4>i se človeku zdelo. Militari
zem s svojo disciplino je aparat, v katerim so vo
lja njegovih prisilnih služabnikov vražje težko u
veljavi. t'e se kgodi. ,|a st. vojilki resnično upVo
: povelju, je to torej že izredno in zelo pomenljivo.
Za začetek revolucije na Nemškem pa te, .
vendar ne smemo smatrati. Verjamemo, da je tu
di tam dovolj nezadovoljnosti po vsej deželi. Ani
pak taki posamezni razveseljivi slučaji nam ne
dajejo pravice, da bi ,;Ui generalidrali. In spbvšne
razmere so bas na Nemškem najmanj ugodne za
revolucijo.
"TaRes Zeitunjr" v Berlinu prinaša oster na
pa«! 11a bivšega ameriškega poslanika v Berlinu
(ierarda izpod peresa znanega grofa Keveutlovn.
Zadnji piše, da je <Jerad pošiljal v Ameriko in
formacije z namenom, da pridejo v London in
Pariz, da je indirektuo pomagal pri ujetju I! >ger
I'rusementa in ga s tem izročil angleškim rabljem
in da je sploh deloval kot "spi m" za sovražnike
Nemčije Končno pravi pisac: "Hvala Bogu da
je Gerard odšel!"
V Baltimore je priplul angleški p.irnik "T.a
eonia". ki je preskrbljen z novo iznajdbo prof
napadom submarink. Iznajdba je delu angleških
kemikov in sestoji iz aparata, ki naglo produolra
oblak dima. V •slučaju, da ladja Muti - nbmarinka
v bližini, se naglo zavije v dim in s tem zapre so
vražniku pogled na ladjo za več ur. Angleška ad
111 i ra 1 i tet a je menda preskrbela vse panilkc ■ tem
aparatom.
['•»čakajmo, pi*eden sodimo o uspešnosti te iz
najdbe. Doslej dosegajo snbiiuirinke še vedno
ogromne žrtve.
Prav ko odliaja li*? v tisk. prihaja ponn-ilo,
da je "Lacoip.".'' na povratni poti torpedirana in
pogreznjena, baje brez svarila. In z njo je, kakoi
pravijo vesti, potopljenih do.set Američanov. Po
ložaj je s tem silno poostren.
Znani statističar Basi! M. Manly jo po urad
nili in poluradnih ptwintkili. ki srt na razpolago, se
siavil statistiko dosedanjih žrtev evropske vojne.
O človeških izgubah pravi:
Vsth izgub — mrtvih in ranjencev — je bilo
do Uonea minulega leta '2;"», 195.000; od teh odpade
na zaveznike 15,845.000 in na centralne države
!),:{50.000. Husija iina doslej največ izgub, nam*
reč 8,700.000. potem pride Nemčija s 4.500.000,
Avstrija 4,25(1.000, Francija .'l.NHUMI in Anglija
1,400.000. Skupne izgube prekašajo število \scga
moškega prebivalstva nad 21. lotom v Združenih
državah in dalje prekašajo za okrog pet miijonnv
glav vse moško prebivalstvo vojaške starosti od
IS. d<> 44. leta v Ameriki. .Skupne izgube bi lahko
nadomestile v.se polnoletno moško prebivalstvo v
Nemčiji in na Francoskem, in če primerjamo sa
mo število mrtvih v tej vojni s številom vseh iz
gub, kar jih je imela severna in južna polovica
Združenih držav ob času civilne vojne, vidimo, da
prvo število nadkriljnje drugo več kot šestkrat.
Napredek 'modernega zdravilstva in ranoccl
ništva zahteva, da je treba čimveč mož fismr
t it i na. ineutu. Kdor namreč uide z rano, se skoraj
gotovo zopet vrne ozdravljen na fronto. V civilni
vojni je veljal ukaz — tako nam pripovedujejo
stari veterani — tla naj»streljajo sovražniku v no
ge, ker to je pomenilo ravno toliko, kakor rano.
Danes je pa to absurdnost, ker velja ukaz: Pokon
čaj sovražnika do smrti, ako so ga hočeš za večino
odkrižati. Ako primerjamo denarne izdatke za
i veznikov v zadnji ofenzivi ob Soouoe s številom
i usmičenih ,te«laj pridemo do zaključka, da je bilo
, treba za vsakega ubitega vojaka vojaka dvajset
najmočnejših granat, ki stanej.i $250 komad; vr
butega je treba prišteti še druge og. .>mne izdat
I ke vzdrževanja armade za hrbtom napadajoče ar
| made."
Vlada republike Kkuador je predlagala, da se
snidejo zastopniki južnoameriških republik v
Montcvidcju in razpravljajo o predlogu Mehike,
da se ustavi ves izvoz v Bvrmpo.
Francija bo dajala poljedelcem posebne pre
j mijc, da jih povzbudi zn obilnejšo setev pšenice,
I dokler traja vojna. Vlada bo dajala po 15 cen
tov nagrade za bušl pšenice in po 1 dol 56c za
vsak aker, nn katerem se nanovo zaseje pšenice.
Prodaja se bušl pšenice po 1.75 dol. Ta cena je
določena od vlade in se zaradi premije nič ne iz
I premeni.
'•\ifuws Van Den I)a-x v Amsterdamu po
ročajo. da so v angleškem konzulatu v (iroeniuge
uu našli /aboj z eksplozivnimi >novnii. IVt o«eb
M> aretirali. Iter so osumljene, da so hoteli pogna
ti konzulat v zrak.
Prohihieionistično gibanje v Ameriki je po
j pol noma kapitalist ično: blagostanje ljudstya mu
je le pretveza.
Sol« in intlftbtli.
V evropski Rusiji hodi v nižje
ljudske šole izmed 1000 prebivalcev
42 otrok, ravnotako tudi v Srbiji, v
Rumuniji 50, v Italiji 84, na Grškem
in Bolgarskem 96, na Španskem 107,
v Belgiji 124, na Danskem 132, na
Švedskem 146, v Nemčiji 147, na An
gleškem 150, nit Norveškem 1F»3. v
Švici 154, na Holandskem 160. Sred
jiija šola pride na Ruskem na 120,000
prebivalcev, v Srbipji na 130,000, v
Bolgariji na 150,000. Med 1000 rus
ikimi rekruti jih ne zna ne brati ne
'pisati 620, v Rumuniji 600, v Srbiji
7116, v Italiji je med 1000 rekruti 307
unalfnbetov, na (irškem 21, na An
gleškem 10, v Švici 4.6, na Danskem
j 2, na Švedskem 0.8, v Nemčiji 0.4.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVA
NJU BANKE ZVANE • CLEARING
HOUBF".
Kaj to pomeni za IjmfttTO, če jc banka
pod nadzorstvom "Clearing Housa".
V«e banke, ki imajo svežo jt Chicago
Clearing House, <•<> podvržene strogemu
nadzorovanju <><1 uradnikov tega zavo
da. Pregledovanje računov in imetja
se mora vršiti najmanj enkrat na leto.
Izvedenci natančno preiščejo stanje
vsake banke. V so gotovino prefttejejo.
|ir>-gli'itnjn vse note. varščine, vknji/lo
in drugo vrednostne listine, s«> prepri
čajo o fondih, ki ko naloženi v drugih
bankah in pregledajo k u ji go in rakune,
rp najdejo izvedetu-i kake slabo ;»li
ilvomljive vrednostne listine, se te ne
itejejo več kot imovina banke. Ako si
je hkrčilu vrednost bnnčnegn premože
nja. mora bunka kaznti pravilno vred
nost v svojih knjigah. <'e banka drzno
Hpeknlira in se ji pride na sled. mora
to teUoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri
skirano. se mora takoj odstraniti in na
domestiti z boljšim. <> vsega tega
banka hitro ne popravi in stori, izgubi
vse iindaljnje ugodnosti In pravice, ki
jih vživajo banke, katere so združene v
Clearing House.
Keiiar se odvzamejo k:.ki banki tr
ii|(niinui>ti ali re ni sprejeta v Clerain;;
House iina »»!«*<I>• jn za t« dober vzrok.
Na liniji Mtrani jitt je o banki, ki je
rlnnii'ii te /.vezi', to dovolj jj»sen do
kax, <la inia dobro imovino, <la ji* njen
: kredit dober in «lss votli svoj denarni
promet |»o predpisih, varno in »i^urno.
Narrt m i\a<lzoro\ anje hank potom
( learing Hoin>a ji- I>iI izdelan v Chieujju
pred desetimi leti. od kateregu rasa nn
I• roj ni bankrotirale, niti mu banko, ki
i«< biln v tvi'zi - tem Clearing llouttoin.
Ako je šlo na. ali dru^i banki f-labo
\ 1'•! jxtnike mu \ojhke, »o ji takoj |»r i -
sko«'ilr na |N<nur druge Clearing llousr
■tankf in ji, pvma^u, dokler se niso
povrailr so|K't ngrmalue nuncK. Tu
Clearing iiuuic na<lzorovalni načrt w
je pokazal tuko vs|*»i»eii. «ia M povsod,
kjer koli se nahaja kak Clearrnji Jloiisr.
•»prejeli ta načrt.
American State Banka je v zve/i
trm Clearing Housom. je |hmI njegovim
nadzorstvoni in ima vse privilegije tr
l>anke, kateri podu v »ako leto pet po
polnih računov.
Amerirnn State Itanka pa je tiuli pod
Irdavnim nadzorstvom ia odda vsako
leto jiot detajliranih rneunov o stanje
' Banking Departmenta države Illin<".is.
Napravite NAŠO banko /n VAŠO
lmnko in V»i ilenar bo varen in ga
lahko dvignete, kedar ga /elite.
VjiraSajte za seznam naših First Gold
I hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in
AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Blue Island Ave., vogal I.oomis in IS.
cesto.
Dr. Rlchtir's
Pain Expeller
•a revmatične ba
tečln«, sa boleiisa
otrpneloatl akle
pov la mltlo.
Pravi a« dobi la «
zavitku, kot vfu»
kaže ta slika. Ne
vzemite ga, ako
nima na zavitkv
nad« tržne mas
ke a Sidro.
25 in AO eentor i
vseh lekarnah, at)
pa naročita al Mr
ravnost od
: F. Ad.Richttrfctt.
74-80 WaahlBfftOB
■tract.
New Tork, N. 1,
Central Hotel
Conemaugli, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik u notranja bolan!
In raaocalnlk.
•adravaiftka preiakara braap'.aiaa—pla
4ati ja la adrarila 192« Blna Z*Ut
kx%., Ohlcaga. Ureduja ad 1 da S pe
pol.; ad 7 da 9 avator. lave« Ckiaafi
ftivatl balalkl aaj piiaja alavaaaka
CARL STROVER
Attorney at Law
Zistfpi Ttib mfiiiik.
specialist za tožbe v odškodnins
kih zadevah.
St. fohe 1W)9
133 W WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL.
Telefon: Main S8W
Moderno urejena goatiln*
VILL \OB INN
t prostranim vrtom za izlet«
MARTIN POTOKAB,
Ogden Ave., blizo cestno želeni
ike postaje, Lyon*, HL
Telefonska itev.: 224 m.
Ako želiš citati najnovejše in
dobre novice, potem se naroči na
"Milwaukee Leader" navečji so
cialistični dnevnik vzhodno od
mesta New York. Stane 25c na
mescc. Milwaukee, Wis.
LOUIS RABSEL
modnrnu urej«»n »ah:n
M 480 6RAN3 AYE.. <EN0SHi. WIS
Tel t'f on 1199
najbolj iih »odalUtlfaft
re/ii t tufHilfffm jezika ▼ Aaafr
ki ic: '1 INTERNATIONAL 8a
CIA2J8T KEVrBW." — Ixfeji
mesečno in st&se fl.00 ne leta —
N?»b1ov: Int. 800. Review, 341 1
Ohio St., Chicago, 111.
MODERNA KN1GK) VEZNICA.
Okusno, hitrp in Vrpeino 4m
za privatnike in urusiv*. oyr«j»
mamo naročila tudi izvm mw|^
Imamo moderne stroje. fflahi
cene in poltena portrait*.
juRATTS HOLAE,
1~VBlae Ialaod An,
(Ailrer.> If,
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD.
PORNI JEDNOTI.
Naročite si devnik '' Prosve
ta". Lis", stane za celo leto $M.()(),
pol leta pa $1.50.
Vstniiavljajte nova društva. De
set rlanov(ic) je treba za novo
društvo. Naslov za list in za taj
ništvo je: 2657 So. Lawndale Ave.
Chicago, 111.
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
iManMBBvinaanaHBHMHnHHHHH
2116-50 Blue Island Avenue* Chicago, H«.
Mi tiskamo v Slovenskem. Hrvaškem, Slovaškem, Češkem
Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naia
posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PKOLETAREC" se tiska v naši tiskarni
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIC
324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN. Pi.
x>>>
££ADAR potrebujete društvene po
trebščine kot zastave, kape, re
galije, uniforme, pečate in V9e drugo / VVwwwTrii
obrnite se na svojega rojaka
F- KERŽE CO., . i
2711 Soulli Millard Avenue. B \
CHICAGO, ILL. *
Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano.
f - k * • «r
Ne igraj se z zdravjem!
Zdravje j.> več vredno ko bogastvo. Ako se počutiS dobro, nikar no
snravljaj v nevarnost svojega zdravja s tem, da poskušaš raznovrstne
alkoholne grenCiee, ki ne os'.abe samo krvi, marveč ved ali manj uni
čujejo krvne celice. Kri je takoree reka, ki Ti daje dragoceuo življenj«.
Ona se preteka po artetijali in žiiah ic prinaša hrano vsaki posamezni
celici in okrepčuje vso telo. Istočasno odstrauja nepotrebne snovi, ki
se prehitro »birajo, in pokončuje raznovrstne bacile. Haili toga se treba
ogibati vsega, Uar bi oslabljevalo in storilo nezmožne krvne celice.
Kdinolc silna, močna krvi;a telesca »o sposobna, da izvršujejo namen,
ki g.-, imajo, namreč: Ohranjevati in varovati. Cisto naravno vino jim
ni.akor ne škoduje. " Ono okrepčuje živčni sistem in usposablja telo.
da iivrsuj« nvoje glavne namene", pravi dr. Armand Gauthier, član
francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravniško
komisijo v Parizu.
Trinerjev Ameriški Eliksir
iz Grenkega Vina.
To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno ii
rastlin, koreninic, ki so priznan« zdravniške vrednosti, in i* naravnega,
čistega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov.
Pospešuje prebavo, okrepčuje organe, jih oživlja in daje moč živcem.
Pomaga pri
ZAPEKI NERVOZNOSTI
VETROVTH SLABOKRVNOSTI
NAPENJANJU POMANJKANJU ENERGIJA
GLAVOBOLU SPLOSNI SLABOSTI
hitro in sigurno. Odkloni kratkoiiialo v?« pornredbo, ki žro samo denar!
Nate načelo je, da izgotoviino sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — >■ 1
nuin cena ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, še tako dvigajo
vedno isto: $1.00. — PKI VSEH DKUOISTIIi.
Sedanji letni čas pripelje seboj raznovrstna« nezaželjene goste, po
sebno rev mati/um in nevralgijo. Ali veš, kako jih sprejeti f Najbolj*1
način je_ da rabiš TRINEUJEV OT3I.1Z. Jo izvrstno zdravilo, ako
boli vrat, ako imaš otekline, razpokline itd. Cena 25 in 50e, pri
drugistih, po pošti 35 in ROc.
Pri vseh boleznih, ki so spojene s kašljem, rabi Trinerjevo zdravilo
za kašelj (TKINEK 'S COUGII SEDATIVE), cena 25 in 50c, po po*b
35 in OOe. , , llta, 41
JOS. TRINER
kemik lzdelovaloc,
1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, IB.
l,n I=ii8i iiar
IZVIRNO POTRDILO
jHtlpisan« po osebi, kateri ho denar podijo v at aro domovino, omogo
čujo, oa po&iljatej istega vsak čas lahko dobi nazaj.
Brzojavno v staro domovino m $2.50
c*ipolijemo v.ako denarno pošiljatev. ir. za isto jamčimo.
Pošiljatve izročene IhkIo naslovnikom tekom 6 do 10 dni.
PAROBRODNE LISTKE. Vsakdo, kateri želi potovati v Kvropo |<i
vojni, raj »i lal'oj rsif»ura prostor na parohrodu, ako hoče, da dobi
enega <*1 prvih in najboljših. —Vsedruge informacije daje:
KASFAR STATE BANK
f-i 1000 Blue Island Ave. :: CHICAGO, 111. K%
imi=iii=iiar==liaiy