Proletarec. [volume], March 06, 1917, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
* IM m koristi
•k«gtl|u4al«t. D»Uv
•i oo opravlitnl do
*Mgt kar produclrafo.
T hi« pa por i« dovotod
to tho Intorooto of tho
working olut. Work,
or* aro ontltlod to aH
what thoy produoo.
(•Hra4ii imoU-sIm Miw, Dm. (, INT, n tk* poti nttln .... . ... ...
•t cbtMgo iu. im« tkt it«a(o«kimiiiiiiNk tr4,im Bffiei: 4001 V. 31. Str., Ciieift, III.
"Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE*
na fttovilko v oklopa|«.
ki oo naha)a polog va
ioflo naslova, prllaplfo
noga opodal ali
na ovitku, Ako (499)
|o oiovl}ka . .
tad*| vam • prihodnjo
itoviiko naloga lista po*
točo naročnina. Prosi
mo, ponovilo Jo takof.
ŠTEV. (NO.) 495.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 6. MARCA, (MARCH) 1917.
LETO (VOL.) XII.
Ob predsednikovi inavguraciff.
Amerika ima zopet predsednika. \" nedeljo
je Wilson kot »svoj lastni naslednik na .topil urad
eksekutivnega načelnika vlade in prisegel na
nstavo. Ob tej priliki je imel, kakor se razume
samo jx> sobi, zopet velik govor. l'rav tako se
razume, da je bil patriotizem glavna nota tega
govora, (.'as je že tak, da se patriotW'iie besede
kar same pvMiujajo; a vrhutega je has Wilson
mojster patriotizma. Ni ga predmeta, ki l>i mu
hi! za govore tako priljubljen kakor ta.
Bilo bi krivično, ve bi tajili, tla prevzema
Wilson svoj pose<l v težkem v asu. Vsaka vlada ima
vpričo velike- svet >vne krize pomnoženo odgo\ >r
nost in čiimlal je bo vojna trajala, tem krrtičnej*i
postane položaj za vso nevtrab e. Nihče ne more
pričakovati čudeža, ki lii obvaroval Ameriko kriz,
porajajočih se iz vojne in njenih vsakovrstnih
zaplet ljajev.
Zedinjeuiut državam ni treba šele čakati na
krizo, ker so že v njej. In varali bi sami sebe, če
bi mislili, da smo zabredli v to krizo le zaraditega,
ker se izvaža iz. Ame**»ke munieija v Evropo.
Holandija, skandinavske dežele in Španija ne pro
dajajo munieije, pa imajo tudi svojo internaeio
nalno krizo. Urška jo ima na svoj način, in nil i
Kitajska se je ni obvarovala.
Nobena dežela, ki ima internacionalno živ
ljenje, ne more v velikem internacionalnem kon
fliktu ostati neprizadeta. Kdor tega ne spoznava,
ne ve. kaj je materialistično naeiranje zgodovine.
Amerika je dežela velike industrije in veli
kega izvoza, tudi ne glede na šrupnele in granate.
Njene internaeionalne gospodarske zveze so iz.
redno okšime in zato so se pričele internaeional
ne krize za Ameriko tisto hip. ko se je pričela
evropska vojna. In popolnoma naravno je, da mo
rajo bili te krize ostrejše in ostrejše, čim dalje
traja vojna.
Wilson prevzema torej ponovno vlado v res
nično kritičnem času. To l»i veljalo seveda tu«ii
/a vsakega drugemu, ki Iti stopal danes na pred
sedniško mesto. Ce bi l»il v novembru r/.\oljt'ii
Benson, nebi bil položaj zanj nič manj kritičen.
Ha/lika pa bi l»ila vendar velika. Ce l»i bil v
nedeljo socialist nastopil predsedniški urad. ne
bi bil mogel vpričo k učljivega zunanjega položaja
tako radikalno pozabiti na veliki notranji pro
blem .kakor je pozabil Wilson in kakor bi bil naj
brže pozabil vsak demokratični ali repuldičan- ki
predsednik.
Ne pravimo, di ne bi bilo zunanje krize, če
bi bil sociaiist na čelu vlade. N t i ne trdimo, da
bi morala biti kriza manj nevarna, kakor je >< laj.
To je le v majhni meri odvisn > od preds« dnika.
Niti na Zedinjenih državah samih ni ležeče, ali so
varne ali ne. Kar se tiče zunanjega položaja, «e.
ne more Wilsonu niti kaj posebnega očitati.
Verjamemo mu, da bi rad ohcanil mir in njegovi
politični koraki res niso bili taki. dn bi izzivali
vojno .
Toda socialistu :ia njegovem mestu bi bilo oh
vseh zunanjih zaplet I jajih ostalo še toliko čas«,
da bi we spomnil na notranje zapletljaje, 'ki so *>i
1 i pred vojno in katerim tudi vojna ni storila kra
ja. Socialist ne bi hi I prezrl, da imam > dve Ame
riki od katerih je ena kapitalistična, druga pa
pnoletarska, in da je med obetu a boj, ki nas ;ie
sme zanimati manj kakor vojna v Kvnopi.
Predsednik Wilson je govoril o industrij
skem. napredku, o razvoju *mertč.kih institucij m
sploh o rečeh, o »katerih rad govori. A prav seda
nji dnevi kažejo, da ni ves industrijski razvoj mo- '
gel preprečiti «ilne draginje, ki peha iiioao ameri
škega ljudstva v bedo, katere je vse institucije
dežele ne morejo obvarovati.
NVilsoua slave /.a velikega moža. Nič ga ne
bomo ]>oniževali. Toda od predsednika Zedinjenih
držav se mora pač zahtevati nekaj več, kakor od
pisarniškega klerka. A če se merijo njegove last
nosti h primernim merilom, se mora reči, da je v
njeg>vi slavi veliko pretiravanja.
Zunanjo krizo imamo. Kes, da tie nimamo
vojne in tudi .še vedno upamo, da je ne bomo ime
li. Toda Wilson .sam naglasa meprenehoma, da jo
lahko dobimo bre* svoje krivde. In tak slučaj je
res lahko mogoč, razun če se prizna načelo, da se
mora mir ohraniti za vsako ceno, na primer tudi
za to, da uvedejo Zedinjene drŽave nazadnjaške
politične institucije na zahtevo kakšne tuje vlade,
dr. odstopijo temu ali onemu kakšno ozemlje, i.
t. d. Takih apsolutnih pacifistov, naut&vljajočih 1
i levo lice, kadar so dobili klofuto na desno, je pa
[ zelo malo. Možnost vojne se torej ne more tajiti,
j četudi ni v tem hipu tiste akutne nevarnosti, ki
jo slikajo džiugi na steno.
Predsednik Zedinjenrh držav mora računati
; /. vsako možnostjo. Tega mu ne zamerimo; bil bi
nesposoben in zanemaril bi svoje dolžnosti, če bi
čakal, da ga presenetijo dogodki. Ampa<k iz \Vil
sonovega govora ni nikjer razvidno, da si je kdaj
predložil nekatera vprašanja, ki bi si jih bil mo- j
ral predložiti, če bi stal res tako visoko, kakor
pravijo njegovi neomajni častilci.
Ako bi po nesreči res prišlo do vojne, recimo
do take vojne, da ne bi zadela naše vlade niti naj
manjša krivda, do vojne, <ki bi bila — recimo
očitno obrambna: Kri bi moralo vendar prelivati
'^delavstvo. Kajti če bi kapitalisti tudi bili lako ,
patriotism, kakor niso, jHi je vendor premalo, da
hi ohranili le eno v us, kaj še Zedinjene drža ve
in tu je veliko vpraša nje: Kje imajo v Ame
riki delavci tisti lepi položaj, ki hi jih mogel nav
dušiti, da bi ga šli hranit z vsetui žrtvami, ki jih
zahteva vojna?
Wilson apelira na patriotizem. Ampak ta he
seda je v kapitalistični družbi izgubila kredit. Tu
di za patriotizem ne zadostujejo dandanes čuv
i stva; interesi so tisti mogočni faktur, ki določa v
prvi vrsti človeško mišljenje in čuvstvovan je. Ta
ko je v kapitalističnem razredu in drugače ne mo
re l>iti v delavskem. Kapitalistični patriotizem
je vprašanje dohička; od delavske mase zahteva
Wilson, da naj mu ho patriotizem zadeva srca.
Ali kako naj se navdušuje sree, če rehelira
j želodec f
Drugače hi hilo, če hi imel auierikiki delavec
gospodarsko in politično tako pozicijo, da bi bila
v vsakem slučaju vredna obrambe. Tedaj ne bi hi
lo treba mnogo apelov, če bi nastala nevarnost, da
k&gufhi delavstvo to pozicijo. Tedaj ne bi bil vsa
ko minuto potreben sum, da se skrivajo za iako
zvanimi ameriškimi interesi le interesi ameriških
kapitalistov. Interesi ljudstva bi bili res ameriški
interesi in za njih obrambo ne bi bilo treba nobe
nega priduševanja in nobenih prisilnih zakonov.
Ta nauk bi vsakdo lahko črpal iz take krize,
kakršna je sedanja. A moral bi ga črpati pred
sednik Zedinjenih držav, če bi bil res tako velik,
kakor nam ga slikajo.
Notranje zadeve se ne morejo ločiti od zuna
njih in socialno vprašanje je najmogočnejše, naj
važnejše viprašanje našega časa v miru in v voj
ni. Prav o ♦eni vprašanju pa ni v velikem inav
guralnem govoru predsednika Wihona nobene be
sede.
Bethmann v rajhstagu.
Bethuiann-Hollweg jc zopet govoril. Tekom
vojne sino se že navadili. <la lahko pričakujemo
vselej, kadar stopi nemški kaneelar na o<ler, nov
umetniški kos hinavščrne. Kdor se je vživel v to,
ni !>il niti ob zadnjem Betfonannovem nastopu
razočaran.. Vidni vodja nemške politike se je oči
vidno trudil, da Iti prekosil samega sebe.
Nboga Nemčija! ("e posluša človek njenega
kaneelarja in mu verjame, tedaj je njena vlada s
kajzerjem vred ubogo sneženobelo jay:nje, vz >r
vse nedolžnosti, obdano od vseh strani od volkov,
ki jnu ne privoščijo mirnega trenotkn in preže le
na njegovo smrt. Nemška vlada ni bila nikoli nie
kriva, da je »bruhnila sedanja strašna vojna; in
nemška vlada tudi nič, prav nič, absilutno nič ni
kriva, da je ruistaln kriza med njo in Ameriško.
Ret h ma n n-1! ol I weg je presenečen, zučuden, nara
vnost indigniran, da je poklala A'tnerika grofa
Herstorffa domov čez morje. Nikoli nikdar ne Iti
bil pričakoval kaj takega!
Le še preden je Amerika preinila diplomati
čne stike z Nemčijo, je bila nemška vlada že pri
pravljena na vojno z Zedinjenimi državami hi je v
ta namen že rntrigirala v Kvropi, Ameriki inAziji!
Diplomacija kapitalistične države in lop »v
šeina sta neločljivi; to že vemo. Ali človek bi ven
dar mislil, da mora vsaka stran imeti svoje meje.
Hetmann-lio'llweg si je očividno izbral za nalogo
dokaz, da ne pozna njegovo licemerstvo nobene,
prav nobene meje.
Nota, s katero je nemška vlada naznanila A
nteriki začetek brezobzirnega vojskovanja s sub
marinkami, je bila velika zmes kinavščme in ne
sramnosti; s svojim zadnjim govorom v rajhsta
gu jo je filozofični rokovnjae. ki «a v Berlinu ime
nujejo kaneelarja. zabelil. Nemški jezik ima iz
raz, ki *e ne da dobesedno prestaviti v slovenšči
no ; suft je ta beseda. Za ta naslov si je Betinami
llollweg pridobi popolno pravico.
" KANCELARJEVA GOVORANCA.
Svojo premeteno pridigo je Betmann-IIollweg
začel s ledečimi besedami:
"Med tem, ko stoje naši vojaki na fronti v
zakopih v bobnečem ognju in križajo naše Mubma
rinke s smrtnim pogumom morje; med tem ko
nimajo tisti, ki so ostali doma. nobene, absolutno
nobene druge naloge, kakor da izdelujejo kano
ne, uiunicijo in hrano in <la enakomerno razdelju
jejo živila; srefli THfH ftoja m itimp žitljenJrTn A i
bodočnost države imamo le eno potrebo, ki ob
vladuje vsa politična vprašanja, notranja in zu- j
nanja: To je potreba, da se bojujemo in si pribo
rimo zmago.
Z odločnost jo, s katero no njegovi zastopni- j
ki v rajhstugu dovolili zadnje kredite za vojno, i
je nemški narod naznanil vsemu svetu svoj namen,
da se bojuje dalje, dokler ne bodo njegovi sovra
žniki pripravljeni na mir.
MIROVNA PONUDBA.
Betmann-Hollweg je poteiu omenil mirovne
razprave v časopisju, na shodih in v rajhstagu, ter
je dejal, da bi bilo prezgodaj, ve bi se sam »-.dele
ži! teh diskusij. Pozival se je na svoj zadnji govor
v zbornici, .- katerim je naznanil, da ;*o centralne
sile podale zaveznikom predlog, naj se prične z
mirovnimi pogajanji.
O neodkritosrčnosti, s katero je bU ta pred- |
log podan, je Betmann-Holhveg molčal. Pač pa je :
nadaljeval naslednje:
"Odgovor zaveznikov je bil bolj zanrkujoč in 1
prevzeten, nego bi «e bilo komu v nevtralnih de
želah ali pri nas sanjalo. Učinek, ki ga je izzval
ta dokument sovraštva in insolence, je očiten. Na
še zveze in naše fronte stoje tem trdneje, in nem
ški narod je še bolj odločen in enoten kakor
prej.
VOJ8KOVANJE S SUBMARINE AMI.
Kancelar je nato mavedel ukaz, s katerim se
prepoveduje plovfca po morskih pasovih okrog
Anglije, Belgije. Francije in Italije, iter je nadal
jeval:
"Suženjske verige, ki jih uosi vsa neangle
ška trgovina, hočemo skrhati in jih bomo skrhali.
Vsem željam nevttalcev, kolikor jih je mogoče
količkaj upoštevati, prihajamo na pol poti nas
proti. Toda v svojem stremljenju, da olajšamo
položaj nevlralcev, ne smemo prekoračiti meja, ki
so nam predpisane z nepreklicnim odlokom, da
dosežemo <*ilj, ki smo ga imeli pred očmi, ko sin o
uvedli prepovedane pasove."
PRELOM Z AMERIKO.
"Kakor je znano — je nadaljeval Bethmann
Tlolhveg — so šle Zedinjene države za korak da
lje, kakor nevtralne dežele v Kvropi. Predsednik
Wilson je po sprejemu naše note z dne 31. janu
na nwmi način preionut rfrtptmntft^nr rrvtrr -
<") razlogih nisem dobil doslej nobenega avtenti
čnega naznanila.
Prejšnji ameriški poslanik v Berlinu se je le
z govorjenimi besedami oglasil pri državnem taj
niku za zunanje zadeve in je zahteval ivoj potni
list. Ta način, da se jrekinejo zveze med velikimi,
v miru živečimi narodi, je menda brez predhodne
ga slučaja v zgodovini.
Zaradi pomonjkanja vsakega oficielnega do
kumenta sem prisiljen, da se zana&um na dvomlji
ve vire, na poročilo Reuterjeve časnifike agent ure,
ki ga prinaša o predsednikovi poslanici kongresu
v. dne 3. februarja. Po tem je predsednik baje de
jal, da je naša nota nenadoma in brez prejšnje na
povedi umaknila slovesno obljubo, ki smo jo dali
Zedinjenim državam meseca maja. Zato da ni o
stal Zedinjenim državam noben z njih častjo in 7.
njih dostojanstvom se strinjajoč izhod, kakor da
so nastopile pot, ki j« bila napovedana v ameri
ški noti z dne 2ft. aprila."
BETHMANN PROTESTIRA.
"Ce je to zmisel predsednikovega govora —
je Bethmann-Hollweg nadaljeval — tedaj mora
mo odločno protestirati. Več kakor sto let so se
med nami in Zedinjenimi državami sknbno gojili
prijateljski stiki. Smatrali smo jih, kakor je
Bismarck dejaj, za dedščino po Frideriku Veli
kem. Obe deželi sta imeli korist od tega — dajoči
in sprejemajoči.
Od začetka vojne so se izpremenile stvari
na druRi strani oceana. Stara načela so se pometn
la s krova. Dne 27. avgusta 1913., tekom mehikan
skih hoinatij, je predsednik Wilson v slavnostni
poslanici v kongresu izjavil, da je pripravljen, sle
deč najboljšim tradicijam mednarodnega prava,
prepovedati dodajanja orožja in municije obema
strankama. Leto pozneje, 1914, se zdi, da se te tra
dicije niso več smatrale za obvezne.
Ogromen vojni m'aterijal so Zedinjene države
dodale zaveznikom, in med tem ko se je ljubo
sumno varovala pravica ameriških državljanov,
da smejo neovirano potovati v zavezniške države
in da smejo trgovali neovirano r Anglijo in Fran
cijo, tudi na račun krvi naših vojakov, se zdi, da
ni bila enaka pravica ameriških državljanov na
j .prani centralnim silam, tako dragocena in tako
1 T>o»rH>nn *nftčtt*."
BETHMANN KRITIZIRA.
" Kazumel bi vedenje Zed i njenih držav, če bi
kot varuhi nevtralnih pravic na enuk način na
stopale pri vseh vojskujočih se državah. Ne mo
! rem pa smatrati za življensko vprašanje Zedinje
nih držav, da se na enostranski način sklicujejo
na mednarodno pravo napram mam.
Naši sovražniki in nam nneprijazni krogi v
Ameriki so hili ponosni na to, da so našli baje
važno razliko med našim in angleškim ravnanjem.
Anglija — so dejali — rlzdeva le materijalne vre
! dsiosti, medtem ko uničuje Nemčija človeška živ
I Ijenja, ki se ne morejo nadomestiti!
Zakaj pa, vprašam, ni spravila Anglija nobe
i nega ameriškega življenja v .nevarnost T 1* zato,
ker se nevtralne dežele, in prav posebno Zedinje
| ne države prostovoljno uklonile ameriškim uka
zom in ker je Anglija vsled tega dosegla svoj cilj,
ne da .bi bilo treba rabiti silo. Kaj bi se zgodilo, če
bi bili Američani poizkusili vzdrževati enak to
vorni in potniški promet s Hamburgom i.i Breme
nom, kakor z Londonom in Liverpoolom ?
l e bi bile Zedinjene države napravile ta po
izkus, bi bili odvarovoni neugdonega vtiska, da
so se Zedinjene države podvrgle kontroli Angli
je, kar se /duhom nevtralnosti težko spaja."
BETHMANNOVE PRESKRBE.
"Stroga zima je za nami — je potem zavil
kaneelar — stroga zlasti za siromasnejše prebival
stvo. Težave železniškega prometa *o narasle, ra
vno tako težave s preskrbo hrane in kurjave.
'Ženska in otroci so postali junaki. Nikdar se ni
domovinska ljubezen sredi trpljenja in pomanj
kanja tako izkazala.
Vojaški položaj se je izza mojega zadnjega
govora malo i/.premenil. Povsod so se naše fronte
| okrepčale in naši vojaki gledajo z zaupanjem na
svoje voditelje. Moralno okrepčani z zaničljivo
odklonitvijo mirovnega predloga, na suhem varo
vani s preizkušeno hrabrostjo naših armad in stra
tegičnim talentom vrhovnega poveljništva, na mo
rju bolje kakor kdajkoli pripravljeni za vojko
vanje s subinariukami, gledamo i zaupanjem v
bodoče mesece, ki jih tbo, kakor upamo, kronalo
srečno dokončanje vojne."
Intriga nemške vlade.
Zadnji ted on jo prišlo v javnost, <ln je nem
ška vlada, ko se je pripravljala na btczohzirnn
vojskovanje s podmorskimi ladjami, skušala za
vsak slnvaj ustvariti nemško meliiško-japonsko
koalicijo za napad na Ameriko. Vlada Zedinje
nih držav je baje dobila v roke dokument, ki sen
je nemški državni tajnik za zunanje zadeve poslal
nemškemu poslaniku v Mehiki von Kokhardtu. Ta
dokument, ki naj bi bil dokaz nenwke zarote, je
prišel baje na tak način v roke ameriške vlade,
da se 7. ozirom na javne interese ne more razkriti.
Dasi bi bilo zelo zanimivo zvedeti, kako so v
.Washingtonu dobili, kar pošilja Zimmermann iz
Horlinn svojemu poslaniku v Mehiki, jo seveda hp
važnejša vsebina takega dokumenta. F*o besedi
lu, ki je bilo objavljeno v časopisih, je tek*t sle
deči :
Berlin, 10. januarja 1017.
Prvega februarja nameravamo pričeti z brez
obzirnim vojskovanjem s podmorskimi čolni. \'a
valic temu je na« namen, delovati na to, da osta
nejo Združene države nevtralne.
A ko se ta poskus ne posreči, tedaj predlaga
mo zvezo z .Mehiko pod sledečimi pogoji:
Skupno bomo vodili vojno in skupno bomo
sklepali mir. Dali bomo Mehiki popolno finančno
podporo in soglašamo s toni, da Mehika dobi na
zaj izgubljene dežele Ne wMexieo, Texas in Ari
zona. Vse podrobnosti za pogajanja so Vam pre
puščene.
Vam se naroča, da sporočite to mehiškemu
predsedniku, kar najbolj zaupno, čim je gotovo,
da pride do vojne z Zedinjenimi državami, in da
predlagate mehiškemu predsedniku, da iz lastne
ga nagiba prične pogajanja z Japonsko, kateri
naj priporoča takojšnjo izvršitev tega načrta ter
naj ponudi posredovanje med Nemčijo in Japon
sko.
Prosim, da opozorite mehiškega predsedniku I
na to, da prisili brezobzirno bojevanje s podmor
skimi ladjami Anglijo, da v nekaj mescih sklene
mir.
Zimmennann.
Tako je bilo poročilo.
Da je učinkovalo v Ameriki kakor bomba, si
je lahko misliti.
Mi smo po navadi skeptični. Knr je tiskano,
nam še ni dokazano. Skeptični smo zlasti glede nn
vse, kar prihaja oil meščanskih vlnd, in vemo. da
je taka skepsa vedno potrebna, prnv posebno pa
v časih vojne nevarnosti, beta 1N70 ni Bismarcka
(Konec- na drugi strani.)