Proletarec. [volume], April 24, 1917, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
■ lat u koristi 4olav
•k«|k I)u4*Ivk. Dolov
ei mo oprtvlianl 4o
> kar produclrafo.
Thla pap«r la 4ovot«4
t« th« Intaroats of tho
working oUm. Work
er« or* »niilM to «11
what thoy produce.
ŠTEV. (NO.) 502.
v ii
»t cnmo iu. »■»■' ib* mwPmnii
Ofliei: 4001 V. 31. Str.. 6hiu|i, III.
StvSw
I "Delavci vseh dežela, združite se!" »CSE* "
PAZITE'
ntiicvllko v oklep«}«,
ki nthal* polog vt>
tog« naslov«, priloplto
naga apoda) ali y_
na ovitku. Ako (503)
|o itovilka . . '
tada| vam o prihodta|o
*t ovil ko nafto ga liota po
teče naročnina. Prosi
mo, ponovilo |o takof.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVE/F,
CHICAGO, ILL., DNE 24. APRILA, (APRIL) 1917.
LETO (VOL.) XII.
PRVI MAJNIK JE DELAVSKI PRAZNIK.
Odgovor ruskih socialistov.
Zdi se nam, tla smo glede na eno najvažnej
ših vprašanj aktualne seda j nos t i precej na jasnem.
Ko smo dejali, du so ruski socialisti sedaj /a
nadaljevanje vojne, se nam je indirektno oči
talo, dn se lažeuio. Mi smo sicer /elo previdni s
svojim pisanjem. Neprenehoma upozarjauio, da je
treba v sedanjem času vse vesti zelo skeptii-no ci
tati, ne le zato, ker se sedaj še veliko vee laže,
kakor v norjualnili časih, ampak tudi zato. ker je
kontrola poročil Nedaj mnogo težja. Ce smo v
kakšni vesti zasledili kakšno napako, ki jo je de
lala neverjetno, smo sami opozarjali na to.
Ko sino pisali, da so ruski socialist i sedaj za na
daljevanje vojne, tudi nisoio tejfa kar kriknili, ne
tin bi bili primerjali poročila s kritičnim merilom.
Bilo je sicer samo oh sebi razumljivo, da ne IukI«i
ruski socialisti, ki so igrali \ rtis\i revoluciji
veliko vlogo, meni n»e tebi nič /itvovali pridobi
tev te revolucije zaradi kakšne pacifistične muhe.
Toda nismo se zanašali na to, kar zdi logično,
ampak na potrjene izjave tistih, ki sedaj lahko
govore v imenu ruskih socialistov.
Kljub temu we nam je očitala laž.
Medtem je poslanec Meyer L< ;«l« u brzojav.il
sodrugu t'eidzu, o katerem pač ne more biti dvo- |
»na. da je res socialist, kaj je resnice na vesteh, da '
se prizadevajo ruski socialisti doseči separaten !
mir z Nemčijo. To je bilo zelo dobro, l e ima ao
drug Meyer London avtentičen odgov »• na svoje
vprašanje, se ni treba več zanašati le na časnikar
ske vesti. Odgovor ruskih socialistov je pa ne
dvomno največje važnosti tudi za socialiste.
Sedaj poznamo ta odgovor, Glasi se:
"Odgovarjaje kongresniku Meyer l^ondonu
iz New Yorka, ki je zahteval fakta o vesteh, da
zahtevajo ruski socialisti separaten mir z Nemči
jo. je telegrafiral izvrševalni odbor.
Kakor je bilo naznanjeno razglasu sveta de
lavskih in vojaških delegatov, jje »"če vsa ruska |
revolucionarna demokracija separatnega mirn,
temveč je za mednaroden mir brez fiiaksij in
vojnih odškodnin, dejanskih ali prikritih, na
podlagi svobodnega razvoja narodov, in meni, da
bi moral storiti proletariat vsake dežele, kar je
največ mogoče, ila se dost*že mir na omenjeni pod
lagi."
Ta odgovor daje nam popolno zadoščenje,
ker potrjuje, kar smo pisali.
Ruski socialisti niso za separaten mir; to se
pravi, ila stt sedaj zu nadaljevanje vojne.
Mi nismo nikdar rekli, da :»o oni /.a večno
vojno. Ampak ruski socialisti izjavljajo, na kak
šni podlagi l>i moral liiti osnovan mir. <ia hi ustre
zal njim in po njihovem mnenju interesom v sega
mednarodnega proletariata. Očitno je, tla je da
nes tak mir še neinogočen: in logično >«> ruski so
cialisti za nadaljevanje vojne dokler ne bo tak
mir mogoč.
Zaradi natančnosti je treba vzeti nekoliko
malenkosti v poštev. Sod mg Meyer London je
poslal svoj telegram ki je bil zelo pameten, če
tudi je menda ujezil nekatere vetraradikalee, so
drugu Ceidzn v 1'etrograd. Splošno je znano, da
je leidze vodja socialistične frakcije v dnini, pra
ve socialistične, čeprav vr/.cjo fanatiki sedaj mor
da tudi njega med „soeialpatriotc." Ruski st>oi
alistk in (Vidite z njimi so vedno ustali v na-jodloč
nejši opoziciji zoper carjevo vlado in so vedno
glasovali proti vsem vojnim kreditom avtokratič
ne vlade. O njihovem socializmu ne more biti
dvoma.
Na Meyer Londonov telegram odgovarja iz
vr*evalni odbor sveta delavskih in vojaških dele
gatov. S tem je povedano, da je ta svet socialisti
čen; sicer mu ne bi hill'idzc dal Meyer I,ondoiio
vega telegrama, da odgovori nanj. To je bilo si
cer spoznati po raznih izjavah in sklepih tega sve
ta, ki niso mogla priti od nikogar drugega, kakor
od socialistov. Tod« sedaj nam je to potrjeflo.
Ti socialisti so torej nasprotniki separatnega
miru, a zahtevajo mednaroden mir na podlagi, ki
jo dovolj jasno označujejo. Seveda se ne sine
njihova izjava po sili napačno razlagati, kakor da
bi hoteli status quo ante helium, listi položaj, ki
je bil pred vojno.S položajem, ki je bil pred vojno.
S pomočjo sofist ike bi se to namreč lahko izvaja
lo iz stavke, mir brez aneksij in vojnih odškod
nin.? „ , *
Ampak čez račnn take sofist i ko delajo riiski
socialisti sami križ. ko pravijo, da mora mir slo
neti "na podlagi svobodnega razvoja narodov."
To pomeni na eni strani avtonomijo narodov, ki
bi bila nemogoča, akti bi se ohranil položaj, kak
šen je bil pred vojno, na drugi strani pa odstrani
tev avtokraeije.
Ruski socialisti menijo, tla bi moral storiti
proletariat vsake dežele, kar je največ mogoče,
da se'doseže mir na taki podlagi. Ne, tla se do
J seže mir za vsako ceno, ampak — <la se doseže mir
11» taki podlagi!
Za ultrarariikalce mi storili ruski socialisti v
t o j izjavi cel kupiček grehov. Sicer je uepobit na
resnica, da so ruski socialisti tekom vojne največ
storili. Kajti /. njihovo revolucijo se ne more pri
merjali nobena resolucija, noben protest, nobeno
dogmatiziranje v katerekoli drugi deželi. <Igrom
ne so izprenieinbe, ki jili je revolucija povzročila
v m i Rusiji, ali mogočen je tinli vpliv te revolu
cije. ki se že jasno opaža v drugih deželah.
Ali pacifistični radikalci že vihajo nosove
nad rusko revolucijo. Nekaterim že to ni vAeč,
da je namreč tekla kri, kar jim je strašno zoprno.
Mi pač tudi nismo navdušeni za uboj v nobeni ob
liki; toda v Petrogradu bi bilo tekla kri tudi tedaj
če ne Iti bilo delavstvo in duma storila revoluci
onarnih korakov Razlika je le ta, da bi bila te
kla zastonj, tako je pa krvava setev vsaj oplodila
zemljo, in sicer jo je prav temeljito oplodila.
Velik greh s pacifističnega stališču je tudi ta.
da niso ruski socialisti dvignili glasu, da zahteva
jo mir za vsako ceno, torej tudi separaten mir.
Pacifistični nauk se namreč glasi: "Mir, mir,
mir, pa četudi hudič vse vzame."
Ruski socialisti ne marajo da bi hudič v-e
vzel, in ker Id pri separatnem miru prav veliko
vzel, niso zu tak mir. S pacifističnega stališča to
' ni prav. Pa nič ne de. Prav je s soeialistične
I ga stališča. In ruski sodrugi kažejo - svojim
! sklepom, da so \ prvi vr.sti socialisti. Ker je ta
i hip nadaljevanje vojne v interesu socializma, s<>
, za nadaljevanje vojne.
TUti, ki jih zaradi tega obsojajo, trdijo si
cer sami o sebi, da so socialisti. Pa nimajo prav.
Faktično so v prvi prsti pacifisti, in potem še
malo socialisti. Le malo preudarnosti pokaže, da
j je resnično radikalnejši socializem na strani ru
skih socialistov.
i •
Telegram ruski socialistov obsega še en greh,
bi jim ga rrrradikalci menda ne odpuste. V svo
jem telegramu priznavajo — horrible dietu — na
roda ! Kvangelisti utopije nas uče, da narodov,
ali pa vsaj, da za socialiste ni narodov. To pre
inodro trditev potrebujejo, da izvajajo iz nje ena
ko modri nauk, da nas interesi narodov, avtono
mija, narodna neodvisnost i t. d. nič ne briga.
Vsi pač niso dosledni na tej poti. Opazili
sina to že dostikrat. I'ozn ti mo jih na primer, ki
takoj vzplnmtc, če gre za irsko avtonomijo. I.e
če se kaj izpregovori o avtonomiji Jugoslovanov
ali Cehov, potegnejo takoj rdečo zastavo i/, is-pa,
češ da moramo biti pod njo "samo" socialisti in
nič druzcga ne.
To je v resnici profanacija mednarodnosti in
smrten greh zoper socializem. Tajiti obstanek
ua rodov — četudi le za socialiste -— se pravi, da
siH-ialist ne sme priznavati liribo\ in dolin, ker je
vsa zon I ja ena enota. (V pa so narodi, kakor so
hribe in doline, kakor so v solnčnem sistemu pla
neti in tralianti in obroči, kakor so v gozdn hrasti,
smreke in bori, tedaj se tudi ne more tajit i, da i
majo narodi svoje interese.
Zato je ruska revolucija, ki ni bila utopična,
prinesla Fincem narodno avtonomijo; ona garan
tira, če ostane zmagovita, narodno avtonomijo
Poljakom, Armencem, kavkašk i m plemenom. In
če se ruska revolucija sama ravna po tem načelu,
vedoča, kako je narodno zatiranje na Ruskem
ugrožavalo notranji in 'zunanji mir. tedaj je lo
gično, dn zahteva uveljavljenje tega načela tuili
drugod /a (Hidlago miru.
To jo socialistična zahteva in socialistično de
lo. Vjema se s slovesnimi izjavami Internacio
nale. Vjcma se z načeli socializma. Vjema se s
praktičnimi potrebami zavednega proletariata.
Ruski socialisti izrekajo mnenje, da naj bi
proletariat v vseh deželah postopal v tem zmislu
in gledal, da se doseže mir na taki podlagi.
S tem smo zopet tam, kjer smo bili mi že
davno.
i
Ruski socialisti ne pravijo, da naj bi sociali
sti v drugih deželah delali za mir za vsako ceno.
I'o/, i vajo jih, da naj delajo za pogoje, ki omogoči
jo pravičen in trajen mir. To pomeni, da naj so
cialisti tam, kjer nasprotujejo vlade tem nače
lom, nastopijo zoper vlade "kolikor je le mogo
če'*, torej če je mogoče, tudi revolucionarno. To
, pa tudi pomeni, da naj sc vodi internacionalna
j politika socialistov v vseli deželah v tej smeri.
Vse skupaj pa pomeni: 1'im nastane niož
I nost, da se doseže mir, kakor ga označujejo ruski
socialisti, so oni za mir. Mi tudi. Dokler ni te
možnosti, naj se nadaljuje vojna, da se ustvari ta-v
ka možnost.
Kaj pomeni ruska izjava specialno za Ameri
S sko. pa pretrescino na drugem mestu.
Karlova molitev.
(»j, izkopa jte svoja mehka čuvat va iz fflobo
čine srca! Trdo so postale duše vpričo triletne mo
rit ve in ol> strašnem, krvavem kovaštvu, kateremu
je podvrženo človeštvo, so usahnila ali pa se po
skrila vsa mehka čuvstva.
Toda gode se reči, ki tikajo z zalitevajočimi
prsti na naša srca in hočejo, da se zdrami, kar je
bilo v njili nekdaj blagega in človeškega. Solze
vinjenosti nam stopajo v c.či, ako čitaino poroči
lo o zadnji slovesni služIli božji na Dunaju.
Na Štefanovem trgu .stoji starodavna kate
drala svetega Štefana. Tako krasna je ta histori
čno hi arhitektično krasna gotska stavba, da je
tudi Iiu<hi4ini rdcvkarji ne hi podrli, kakor so kr
ščanski kationi rušili razne druge krščanske stav
be tekom zadnjih treh let.
Vtej katedrali je pel veliko mašo dunajski
nadškof kardinal IMffl. In slavnostne služhe bož
je se je osebno udeležilo njegovo apostolsko ve
ličanstvo cesar in kralj Kari s svojo presvetlo so
progo gr>spo cesarico Žito. Pred oltarjem vsega
mogoenega je njegovo veličanstvo pripognilo ko
lena in kleče prečrtalo molitev kakor čita pred
sednik kakšne republike svojo poslanico parla
raentu.
Prekrasno, milo molitev! (»j, molitev za mir!
Takole so se glasile pobožne besede njegovima
maziljenega veličanst vn:
"Sredi te vojne, ki nam je bila vsiljena, spo
znavamo blagoslov mini. Prosimo te, vsega mogo
čen Bog, poznavajoči svojo slabost, toda zaupajo
či vate, dasi smo pogostoma žalili tvojo milost, o
(Jospod, da vrnefi mir našim deželam!
Vladar in narod Avstrije, klečeč pred tvojim
svetim tronom, obljubuje, da zgradi cerkev, po
svečeno naši presveti devici, kraljici mini, kjer se
bo vsak dan opravljala služba (»ožja v spomin
dneva miru in na dan vseli ventili duš črna maša
za vse vojake, ki so padli za Avstrijo. O (!osp«.d,
blagoslovi to podjetje in podeli nam mir in naših
dneh!"
Tako hlag, tako pobožen je novi avstrijski
vladar!
Ce le ne bi imela njegova molitev nekoliko
malih napak. Malih; toda njih svota je velika.
Predvsem se nam zdi, da je poslaniea, ki jo
imenuje molitev, napačno adresirana. Bog, ki ga
nadleguje njegovo mlado veličanstvo, je vseira
mog<»č, ampak pravijo, tla je tudi vsega vedeti. To
rej mu menda ni treba šele pripovedovati, da je
na zemlji vojna in da bi bil mir lepši. Stari g >spod
v nebesih ve prvi že skoraj tri lota. drugo pa meii
(la vr< komaj. In ker je vsegamogoeen, hi i »i 1 goto
vo lahko ustavil vojno, kadarkoli l>i se mu hilo
zazdelo. Pa jo ni ustavil.
(Sospod Kari hi gotovo več opravi!, t"e lii ( stal
na zemlji, pa se obrnil do svojega tovariša Vilje
ma in se z njim domenil, da gresta oha skupaj v
privatno življenje. Tisti dan, ko hi to Morila, ni'
hi hilo treba najbrže nobene molitve za mir več,
kajti •/. nemškim in z avstrijskimi narodni hi so
takoj lahko oklepal mir.
Zelo neprevidno je tudi od habsburškega
gospoda, da zaVenja svojo molitev z lažjo. Za kaj
mora smatrati Hoga, oe mu pripoveduje, da jo
bila Avstriji v.-iiijenn vojna, ko ve vendar ves svel
torej gotovo tudi nebeški ooe, da jo bila haš Av
strija tista, ki je poslala svoj hudodelski, vojno
izsiljujoči ultimatum Srbiji in ki je tudi prva na
povedala vojno! Težko je verjeti, da ho Ho« zelo
naklonjen prošnji, ki se pripenja že v uvodu s ta
ko debelo lažjo.
Po našem skromnem mnenju je pa tudi po
nrurečeno podjetja,, o o skuša gospod Kari pod
kupi* i Boga. Med ljmlini je pač taka navada, da
se pravi: Stori mi to, pa ti storim ono. Ampak
uporabljati za Boga načelo, da roka voko umiva,
njemu .reči: "Ti lui naklani mir, jaz ti pa sezidam
cerkev," se nam 7.1 li zelo malenkostno in rekli bi
nedostojno. Kajti ve je znal Bog ustvariti ves svet
iz. ni«"-, hi gotovo tudi svoji materi lalvko ustvaril
eerkev, če Iti hilo njemu in njej kaj ležeče na tem.
Kakor kaže, se pa nič kaj ne peha za to, ker ni po
stavil v paradiž niti najmanjše kapelice.
Sicer pa, ee je Kari pobožen, je to njegova
stvar, le revi ne bi smel, da kleči vse avstrijsko
ljudstvo pred oltarjem, ee kleči on tam. Ampak
cesar ima pravzaprav druge naloge, kakor pobož
m.st. Zlasti politične. Njegova molitev pa ne kaže
s političnega stališča nobene modrosti. Razume se
samo ob sebi, da raznese brzojav tako več hipoma
na vse kraje sveta. I11 kaj naj si mislijo sovraž
niki Avstrije, če slišijo take vesti? Ce gre cesar
javno molit za mir in obljubuje Mariji cerkev, ka
kor ji ofliljubuje zaljubljeno ilekle srce iz lecta,
se mora vendar soditi, da je deželi mir že krvavo
i potreben in da mora biti zahteva po miru pred
1 ljudstvom še mnogo večja, kakor v cesarskem
gradu.
To priznava Kari hote ali nehote s svojo mo
litvijo. In za vojskujočo se državo je tako prizna
nje na vsak način zelo kritično.
Nemška socialistična konierenca.
h kodanjskih vesti jo posneti, da je hiln v
Berlinu pred kratkim velika konferenea nemških
socialistov, katere se je udeležilo tudi nekoliko de
legatov iz Avstrije in z Ogrskeg.i. Poročilo o kon
ferenci ima sobotni "Yorwacrts", in i/, njega je
posneti, da se Kcbeidemnnnova frakcija zelo trudi
za dosego separatnega miru /. Rusijo, če ne Iti bilo
mogoče doseči splošnega miru.
Resolucije, ki so bile sprejete na konferenci,
so bilp sestavljene /. določenim namenom, da bi
vplivale na ruski svet delavskih in vojaških de
legatov. Schedcinam i drugi voditelji so izjav
ljali, da so biH Halam" posamezni stavki iz apela
ruskega sve'"x vloženi v resalueije, da bi s<*^nra
vilo tfyn očitneje, da so resolucije od'»0* y na
ruski lipe I. viv
Seheidcniann je tudi ostro olisojal angleške in
francoske socialistične zastopnike, češ da križajo i
o<|po»iljanjem delegatov v I'etrograd nemško na
črte. Izrecno jo Scheidemann dejal: "aNravnn
gre nase stremljenje za -»plodnim mirom, ampak
("e ostane neuspešno, smo za separaten mir".
Vodja nemških socialistov v Avstriji dr. Ad
ler je dejal: "filedati moramo, tla dobimo stike s
svojimi prijatelji pri sovražnikih".
Govorniki so nanašali, da hi hilo želeti traj
nega dogovora z ruskim svetom za skupno posto
panje proti vladam, ki .so trdovratne.
Poslanec Friedrioh Khert je govoril r. H'z ko
lu v stranki in je apeliral na skupino poslanca
Haaseja in na drja. Adlerja. naj hi ji no defini
rali svoje stališče glede na deželno obranih-). "Po
ložili smo odgovornost za brezobzirno stil-trafin
sko kampanjo popolnoma na tiste, ki so j*» pii«"e
li", je dejal, "nihče izmed nas ni bil za:.jo!"
Na podlagi teh sklepov bo baje v kratke:.!
sklican kongres nemško socialno demok.-dlične
stranke, ki se jp doslej ves čas odlašal /.a rad i voj
nih razmer, (tovori na konferenci, ki -.so se ponov
no baviili s stavkami v Berlinu in druRo:!, so p »ka
zali, da se misli na Nemškem na militari/jcijo mu
nicijskc industrije. Nekoliko govornikov je deja
lo. da ho daljše trajanje stavk le podpiralo t<
stremljenje, da bodo delavci v privatnih mtmicij
skili tovarnah postavljeni pod vojaško upravo kn
Uor v vojaških zavodih.
Splošno se je pa naglašalo, da se vztraja na j
takojšnji izvršitvi notranjih reform; če hi sociali- j
sti ne zahtevali, da se h rez zamude izpolnijo kaj
zerjeve ohljuhe, hi po vojni najhrže spoznali, da
-.o hili ogoljufani za vsako resnično reformo.
ScheidemnriTiova frakcija želi separaten mir
r. Rusijo. Pravijo sicer, du želi v "prvi vrsti splošen
mir; ec pa ta ni mogoč, tedaj hoče delati za pose
ben mir v. Kusijo. Ker j«1 popolnoma očitno, da ni
v sedanjem trenotku govora o splošnem miru, kar
je }j > tudi Kcheidemaunu znano, 1 »i bil stavek
o njem sploh lahko odpadel, in zadostovalo hi, 5e
hi se reklo, da hove Seheidemanuova skupina dela
ti za separaten mir z Kusijo. To je nedvomno njen
pravi namen.
Povsem enake namene ima'pa tudi nemška
vlada. To si je treha zapomniti.
Mi nimamo navade sumničita, in ne pravimo,
da so nameni Seheidemannove skupine zaradi tega
nepošteni. !*ae pa je nemška soeialistiena vevina
v zmoti, ker najhr/e misli, da je separaten mir z
Rusijo v interesu proletariata. medtem ko je v
resniei le v interesu nemške vlade. Vedoma ali ne
vedomn opravlja Seheideniaunova skupina sluibo
kajzerjeve vlade.