Proletarec. [volume], April 24, 1917, Page 3, Image 3

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
O Albdticih;
Albanija ni bilo oficielno hue v turški upra
vi, uiti enoten državnopravui organizem, uiarvee
h- geografski in etnografski pojm za vilajcte Ska
* der, Janina in /.u zapadno (»I Ohridskega jezera
ležeče »lok- bitoljskcga vilajetn, kjer .stanuje glav
na masa Albancev, hroječa uad 7.~»0 tisoč ljudi.
Albanci pa stanujejo tudi i/.v en svojega ozeiu
Ija, namreč \ Stari Srbiji in .Makedoniji, koder
jili jv s kuro že oOO.lHMt, in .segajo preko celega Ko
sovega Polja noter v srbsko kraljevino.
Toda ti niso tod domačini, marveč priseljen
ci, ve«*jidcl potouiei onib rodov, ki so v zadnjem
stoletju moreč in ropajoč vdrli v te kraje, pre
gnali prejšnje posestnike Srbe ter se tako polasti
li zemlje in imetja.
Iva/ume *e, da *<> ti rodovi po veliki večini
(nad :>0 odstotkov^ sajni inohaiuodaiiski. Razen
teh je precej Albancev v Južni Italiji. Drugi so
raztreseni po Balkanu.
Jezikovno in plemensko je smatrati Albance
(Arnavtc, Aibauase) <— sami se imenujejo S kipe
tare iskijt: orel; Skipetari: orlovski rod) — za
potomce dveh starih ilirskih rodov, oziroma jezi
kovnih skupin. Severni, gorski rodovi ali <>egi se
od južnih Toskov zelo razlikujejo, bodisi jezikov
no, pa tudi antropološko.
Dočini so severni ohranili čisto albansko kri
in značaj, se južni niso mogli odtegniti tujim
clcmcutnm in vplivom, zlasti grškemu in slovan
skemu. v sled česar so luiltitrno nekoliko na bolj
šem.
Narodni plemenski značaj zlasti severnih Al
bancev je izrazito bojevit. Že pod Aleksandrom
Velikim je zaslovela njihova hrabrost in ta sloves
jili je spremljala tudi v poznejše čase. Kljub te
mu uiti \ starem, niti v srednjem veku niso tvori
li sknpue države, pogrešajoč širšega kulturnega
obzorja, enotne narodne ideje, ki je velik drža
votvorni moment.
Za Albanca eksistira samo njegovo ph me,
njegov rod. Zato se plemena pogostokrat niti
pod vtisom zunanjih nevarnosti niso mogla zdru
žiti. Tu uegalivua stran njihovega "narodno*"
čuvstvovanja" m* ko tudi tlanes kaže.
I'o rimskem, bi/ant inskeni in bolgarskem g«»
spodstvu, ki je v 10. in II. veku sesulo preko Ma
keduuije tja gori do Driven, so Albauei koncem 12.
stoletja prišli pod vrhovno oldast srbskih carjev.
Značilno je, da j«* ravno v srbski dohi Albani
ja dosegla najvišjo .stopnjo kulture, kar prizua
vajo tudi nemški kulturni zgodovinarji. O Ska
tiru, ki s<» mu gospodovuli vojvodi kot srbski va
zali, se izrecno poroča, da je bila Iti doba zanj naj
sijajnej.ša, saj je bil poleg gospodarskega sretliSča
severne Albanijo tudi ognjišče srbske kulture, ki
se je razširjala tja doli do Rpira.
(o še poiiiisliuio, da se je že v l.">. stoletju u
stanovila za severno Albanijo srbska tiskarna, to
rej v času, ko smo se komaj v srednji Kvropi do
dobra seznanili s to (Jutenbergovo iznajdba, jo
jasno, kako velikega pomena je bila kulturna mi
sija srbst v a v Albaniji, ki bi se bila tmli /.avršila
z uspehom, tla niso Turki vsega poteptali v prah
ter /.a poltisoeletja zavrli vsak napredek.
Kmalu po katastrofi na Kosovelu (ltl89) j«'
padla tudi Albanija. Junaškemu -I uri ju Kastrioti
tu, imenovanemu Skemlerberg, se je sicer posre
čilo vsaj deloma /družiti albanske rodove, s ka
terimi je nekaj desetletij, olN-iuluvan od vse Kvro
pe, hrabro hranil svojo domovino. Toda kmalu
po njegovi sinili je tudi Albanija za vselej legla
v grob. (174!», to je 20 let po popolnem propa
du Srbije.) •
l)a je turško gospodstvo pogttbonosiio vpli
valo na javno življenje albanskih rodov, je izven
dvoma. Že precej razcepljeno življenje se je od
slej še bolj delilo.
Dočiui se je v mestih in njihovih okolicah na
selila turška vlada, so se prebivalci goratih kra
jev, posebno pa katoliški rodovi na severu, tesno
zaprli pred zunanjim svetom ter stoletja kljubo
vali turški oblasti. Živeči dejansko sami zase, so
v so dobo ohranili svojo vero, svoje patriarluilno j
življenje, šege in pravo.
Kes jt- pa tudi marsikatera stran že ituk div
ji'ga značaja rodov vsled neprestanih bojev *
i Turki puntal;) ko iHisilneJša, kakor je tudi turška
krvoločnost in ropaželjnost \pli\ala na poinolia
medunjene južne dele dežele.
Ni čudno, da je torej Albanija, živeča pud
različnimi verskimi, kulturnimi, narodnimi, poli
; tK'liimi in kriijovuiiiii vplivi, |Kitala vela /moh na
sprotujočih si idej in stremljenj.
■Poinudinio se /.a liip pri javnem življenju ka
toliških malisorskih rodov.
Malisori stanujejo po gorah all>aiiskih. "Ma
li" se imenuje po albansko gor«. "lualeija" —
gorovje; odtod Muleori. Malsori in Malisori; po
naše bi jim rekli "liorjanei" ! .
Organizaeijo "naroda v kolikor ni spailulo
pod turi?ko mestno upravo in potem pod "uibretu
vo" oblast, dokler ui ta junaško pobegnil, tvori
| jo plemena (rodovi), to je skupjna družin, ki iz
| liajajo vsaj po svoji trditvi - od skupnega pra
tleda. l'e sta nuje jo \se te družine skupno na i
steni ozemlju (v isti vasi), tedaj tvorijo tudi po
litično enoto, imenovano "barjak". Ako pa ži
vi roti ali pleme raztreseno v ver krajih, razpade
I tudi politično v več "barjakov".
Vez, ki druži barjake hti'KA plemena (ifa pr.
Mirdiie ali pa Miridite) je torej daluje sorod
stvo, kar zabraujuje pa«'- uiiHlsebojiio ženitev, ni
kakor pa ne izključuje sovraštva. Miriditi so nuj
' mirnejši med katoliškimi rodovi.
"Mirdita" se pravi dober dan. Po stari baj
ki je neki oče svoje premoženje razdelil med svo
je tri sinove. I'rvenm je dal sedlo, drugemu silo,
za tretjega ni nič ostalo; voščil mu je pa dober
dan "mirdita". On ravno ta je bil začetnik rodu.
Po drugi pripovedki pa je nekoč poveljnik
lega rodu od sultana Murada I. dobil častni na
slov "mir »lita", dober »lan. Sultan ga je namreč
nekega dne svaril, naj ne /,a«*Mie bitke, ker je bil
tisti dan "nesrečen" dan. Poveljnik je odgovo
ril, da je za zmago vsak duu dober, je začel boj in
tudi zmagal.
Škof MirKlitov j»* inoiis. Primož. Diei, l.i ji*
liil pred vojno zelo vpliven mož v Albaniji, v lli
iiiii ju na Dliuaju. Njegov sedež je v Omši. p« hi
va večinoma v Skadru, če ni na potovauju.
O «I veli mrodnili barjakih plemena, Duka&di
ui, ki stanujejo na južnem lirt'KU Driua. |HiroOa
teniški potopise«- Siebertz, da sta si rolo smrtno
auvražiia. kjerkoli se namreč dobe njiju člani, se
pozdrav Ijajo s kroglami.
Najvišji organ plemena ali Imrjaka je bar
jaktar (zastavonoša), čigar oblast je dedna. On
ureja javne zadeve svojeev, narekuje kazni, zbira
iluvke prej za tur&kega valija, izza baHianske voj
ne pa največ haul zase in ukrepa o važnih vpra
šanjih, pri renter se posvetuje /. uglednimi mož
mi. V vojni poveljuje celemu harjaku.
Nižji organi so mirovni sodniki in biriči, ki
i/.vWmijejo kazni. Veejulel je imel vsak rod pri
tui-^ki vilajetui vladi svojega zastopnika, ki je
posredoval med vlado.in rodom v davčnih in de
loma v sodnih zadevah: to je bil edini znak sulta
nove oblasti nad rodovi. Kajpada se je tudi to
prenehalo, ko ji' postala Albanija "neodvisna dr
žava."
Sicer pa žive gorski prebivalci po svojem sta
rodovnem nepisanem pravu (kamin lok Dukadži
nit), ki živi v ustnem izročilu skoro vseh a Ihan
škili rodov skadrskega vilajeta iti so jo ohranil
po nekem Leksi Dukadžimi — Diikadžiču! — so
dobniku slavnega Skcnderbega.
Ta kamni ureja v glavnem kazensko pravo:
umor, uboj, rop, ranitev, poškodovanje tujega
blaga, | »osi | n| v o, zatem poroštvo in dedno pravo.
Iv lina kazenska institucija jo krvna osveta kol
samopomoč, po reku: Kri za kri . . . Izključena pa
tudi ni mirua poravnava na podlagi denarne kaz
ni in odškodnine.
Sedaj je Albanija teoretično spojena z zavez
niki. večji tlel je okupiran oil Avstrije. Kaj bo z
njo po vojni, jo nerešeno vprašanje.
Alkohol in vojna.
Ameriški pioliibicioni-sti pozdravljajo vojno
iz posebnega razloga. Smatrajo jo namreč /a
sredstvo, ki naj l>i .jim pomagalo ilo popolne zina- ;
ge \ /edinjeidh državah, tako da l»i se povsem
uničila vsaka produkcija alkohola.
Da imajo prohibieionisti veliko uspeha v A
nieriki, se ne da tajiti. To pa vendar ne dokazu
je, da imajo prav. Dolgo časa je imela avtokra
eija po vsem .svetu nuj večje uspehe; to vendar ni j
noln-n argument za avtokraerjo.
Covorili smo že večkrat o raznih napakah j
prohi-bieije. Ampak če se »k lie nje na struja na voj- ;
no, je vredno pogledati njen pomen tudi s tega sta
lišča. R(s je, dn se je poraba alkoholnih pijač v \
nekaterih vojskujočih se deželah večalimauj o>me
jila. Ali alkoholno vprašanje ima več strani, na
katere pn.hibieionisti radi pozabijo. Pa ne bi
smeli pozabiti nanje, ker se delajo patriotične in
zahtevajo uničenje vsega alkohola i/, pretvezno
pa t riot i'mi i h razlogov.
Alkohol ni le pijača, ampak igra znatno vlo- ;
go tudi v industriji.
Destilerije, ki so sposobne, dacirajo na leto
r.O iniljoiiov galon alkohola, so vslcd agitacije pro
hibicijonistov zaprte ali pa so se izpreinenile v i
druge obrate. S tem so se zmanjšali dohodki zve
zne vlade za kakih 1K» miljonov dolarjev na leto.
(»ti 1. januarja l'.UT naprej je prodaja dena
turiruiiega alkohola, ki je /a človeka neužiten,
prosta, kur znači, da ui treba plačati na tak alko
hol nobenega domačega davka več. V tej obliki
m- uporablja alkohol v »tevilnih industrijah, kot
polit ura pri barvah, klorolormu, medicinskih pre
paratih, žveplenem etru, pri eksplozivnih snoveh
in tako dalje.
Zelo važno vlogo igra denat trrirani alkohol
tudi v avtomobilski industriji kot zmes v hladil
nih aparatih, da se po/i i ti i prepreči /.iiir/iienje vo
tle, da se odpravi i/, cilindrov ogljik in nko bodo
eene gazolimi rasle v dosedanjem razmerju, se
bo kmalu v* širšem odsega uporabljal kot gonil
na sila pri motorjih, hljuli temu pa je v različnih
državah produkcije alkohola v katerikoli obliki
post a v n<» prepovedano.
Alkohol je gorljiva in eksplozivna snov, ka
tero je mogoče izdelovati v naravnost neizčrpnih
množinah, ker dobavlja narava vse potrebne sno
vi un naravnost razkošen način. Iz vsake rastli
ne, ki vsebuje sladkor ali škrob, je mogoče desti
lirati alkohol, in če se je dosed a j v tej deželi le
zmerno uporabljajo kot goriva, ima to svoj vzrok
v dosedanji zmerni ceni gazolina. Tega pa je
sedaj konec iu čim dražji bo gazolin, tembolj se
In> uporabljal ceneni alkohol, ki ima kot kurivo
j razventega š<> wliko prednosti pred nevarnim ga
I /oliiiom. Alkohol jr brez duha iti veliko manj ne
varen kot gazolin.
Problem cenoga kuriva, ki ni nevarno, so bo
bre/. dvoma rešil v najk^ajx-m »-asu s pomočjo al
kohola.
S čim pa ><• bo pokrilo vrtino rast ura potreba,
če lwi ena drstilerija za drugo ustavila svoje o
bratovauje vsled nezniiselne agitacije prohibiti
on is*tov T Produkcijska zmožnost vseli destilerij
v Zcdiujenilt državah je primeroma majhna. Vse
te dctitilerijc m- izdelajo niti toliko alkohola, koli
kor m- rabi gajcolina edinole v mestu Xew Yorku.
Vsled nozmiselne in kratkovidne zakonodaje \
ra/ličnih državah pa se produkcija alkohola še vo
I dno zmanjšuj^ter deloma tudi popolnoma ustavi.
V teh dnevih vojne bo vse to občutiti na pre
cej o pa sen nariu. Amerika se «dxTožujo in
i potrebuje velikanskih množin inunicije. Alkohol
; pa je zelo važna sestavina brc/dimnega smodnika
! ki se v muuieijski industriji sedaj izključno upo
rablja. Za izdelanjc vsakega funta smodnika se
potrelnijc dva funta alkohola in pri vsakem stre
j lu iz enega velikih možnarjev s(- konstituira ."»0 ga
lon alkohola ali cel sod.
V nekem članku, ki je izšel dne 8. maja 101G
! \ "New York Americanje obrazložil polkovnik
H. «1. Mooe, «la l»i sedanju produkcija alkohola v
Zediiijenih državah niti ne zadostovala, da l>i se
v enem letu izdelala t retina brezdiinnega smod
j nika, katerega se je izstrelilo \ neki 4 dni trajajo
či bitki pred Verdunoiii. '/. drugimi besedami rc
i ceno, se ne more z letno produkcijo vseli v Zedi
njenili državah nahaja jočih se destilerij izdelati
niti toliko lire/dimnega smodnika, kolikor l>i se ga
potrebovalo pri teden dni trajajočem velikem spo
*pa<iu. O bi si liotele Zedinjeno države v sedanjih
| razmerah nabaviti toliko brezdimuega smodnika,
kolikor se je pri težkem obstreljevanju Verdu
' na porabilo le v enem dnevu, bi trajalo pet let,
preden bi bila izdelana ta količina.
Koliko smodnika porabi Amerika v najbliž
jem času, in kje bo vzela alkohol za izdelovanje
I teira smodnika* Destilerij ni mogoče zgraditi v
par dnevih in spričo sedanjih razmer l;o trajalo
d\a do tri leta, dokler m- more pričeti z obrato
vanjem v dcstilcriji, opremljeni z vsemi moderni
mi aparati in stroji.
1/. vsega tega sledi, du ni " patriotični argu
ment za ekstreunio prolipbieijo nikakršen argu
ment.
O novi socialnt filosofifi.
Najprej nekolik«! opomb o filozofiji sploh.
Dandanes ni enotne definicije filozofije; zato je
I »olje. da karakteriziramo filozofijo s tem, da pov
dariino njene poglavitne naloge in povemo, v čem
da se razlikuje od strokovnega znanstvenega dela.
I'o so metafizika, vedoslovje in priprava novih
strokovnih veil.
Metafiziku je panoga mišljenja, ki je bila si
eer od razvoja ved diskreditirana," ki pa baš dan
danes, po prirodoslovnega materijalizma, do
biva zoper veljavo in east, seveda le pod predpo
gojem, da se i/.ncbila stare dialektike in obstala v
ognju najstrožjih izkušenj empiričnih naukov.
Metafizika je stremljenje po znanstveni zgradbi
svetovnega nazora, s katerim dopolni in dovrši
svoje znanstveno spoznanjem ki nam naj tudi
praktično koristi, da bi namreč na njem mogli
zasnovati tudi vse svoje življenje. Dobe, ko je Ji
lozofij i bila kraljica ved. so že minile; takšne ari
stokračne vzvišenosti današnja demokratična or
ganizacija znanstvenega dela ne dopušča. Danda
nes mora tudi filozof iti skozi šolo nmoruega znan
stvenega dela, sam se mora podvreči trdi discipli
ni znanstvene delavnice, če naj bo filozof v moder
nem pomeiui besede. Metafizika predpolaga znan
stveno pripravo ,on« je nadaljevanje ved, ona ho
če dognati, kani meri vse naše spoznanje, in izkuša
izraziti zadnje približuje zaključke, od katerih
siucruje zanstveno mišljiije. Metafizika se tedaj
naravno razvija z vedami, in kakor se poglablja
naše pozitivno spoznanje, tako narašča tudi resni
čnost naših metafizičnih špekulacij.
Vedoslovje je razmolrivanje vsebine (noeli
nhiio se, Kakšne so predpodlage in postave našega
kak in oblike (logika) i urnega spoznanja. Vpra
mišljenja, ali je vse naše spoznanje zgolj čuvstvo
ali zgi Ij raznm. oziroma kdaj in v kakšnem raz
merju črpa naša misel iz obeh teli virov, kdaj je
naše mišljenje pravilno itd. Dočim torej metafi
zika išče zakljuwkov in možnih posledic našega
spoznanja, pa išče vedoslovje le njegovih predpo
hg, pčetkov, pogojev in zakonitosti. Tako me
tafizika in vedoslovje občujeta vse vsebino našega
mišljenja in s tem tudi vsega življenja in sveta,
kajti «vet se odseva v niše m mišljenju, in filozo
fija raziskuje, kakšen smisel in red ima to mišljen
je, ki je slika vsega fizičnega in duševnega bistva.
Najti enoto in sovisnost vsega našega spoznanju,
da l)i imeli tuili /a praktično življenje nekakšen
idealni ra/.log, da l»i /avedno mogli smerovati k
nekakšnemu višjemu iiiravnemu smotrn, to jc
pravzaprav smisel vsega zuastvenega filozofir
vanja.
Nele za prakso, titdi za teorijo ima filozofi
ja pomen: edam naj kaže, kje kaj ostaja v eelo
tneto svetovnem nazoru nejasnega, uedoguanega,
iu kje je torej trelia osredoeiti znanstveno delo,
da Iti ved« v življenju koristila. Kilozoflja mora
torej izhajati od znanstvenega spoznanja in se vra
cat i zopet k njemu /. novimi vprašanji, mor« pri
pravljati nove strokovne vede.
A ko hoeeino seda j govoriti o socialni filoaio
f i ji, moramo v njej dohiti odgovor iih ta-le vpra
šanja : 1. Ker je dandanes sprejemljiva zgolj fi
lozofija, utemeljena na vedah, — ali izpaja social
na filozofija i/, znanstvenega spoznanja? 2. Ali
ta sooisiln« filoaofija gradi znanstveni svetovni na
zor, oziroma, ali je dandanes možna soeialna ine
tafizika? II. Ali socialna filozofija razuiotriva
predpolage naiega vodenja, ali govori o zakoni
tosti naseda lupljenja in odgovarja na vprašanja
o izviru in značaju našo/a spoznanja, l! Ali daje
vprašanja strokovnim vedam T
Preden odgovorim, navedem nekaj historič
nih, psiliologičnili in soeiologičnili opomft za sploš
no orientacijo.
Razvoj znanstvenega mišljenja je liil pospe
šen sobi t o v 1!». stoletju. Vpliv verskega dogiua
tizina je bil oslabjeu, in vobče je bil na vseh stra
neh viden ra/.mab kulturnega .narodurga, politič
nega življenja po prrporodnem vplivu revulucij
skega francoskega prosvetljmtstva izza konca 18.
stoletja. Duh svobode je pronical v vse javno živi
jenje, in znanstveno mišljenje je l>ilo v tem novem
svobodnejšem ozračju le okrepčano. Veda za ve
do je postajala samozHivestueji*, samostojnega,
ampak tudi strožja napram sami nebi; kajti nehali
*o verovali v dogma! ičuo tradicijo in znanstveni
dnb je tedaj tem večjo pozornost obračal na stva
I V E R «J E.
Ogrski ministrski predsednik Ti*za jo odsto
pil. Tn vost, ki so zdi sodu j potrjena, spada med
najvažnejše, kar jih jo zadnji ras prišlo i t habs
burško monarhijo. Žal, da jo spremlja polno u
gank.
Na Avstro Ogrskem imajo iiifamno navado,
da niti 1odnj, kadar kaj poročajo, no povodu vzro
kov. Skoraj nikjer na svetu niso vladajooi krogi
tako provzotni in tako nesramni. Tekom vojne so
bilo ministrsko krize v Angliji, na Kranc'-.«k«Mii. \
Nusiji. Povsod se jo kaj izvedelo o razlogih. V Av
striji so se lani ministrstva menjala kakor vre
me v aprilu, toda o vzrokih niso uradna poročila
orkniln nobeno l>osed«\
Matadorji habsburškega »ultimata najbržc
mislijo, da bo svet smatral avntro ourske notra
nje razmere za ugodne, ee se ne bo povedalo, za
kaj dn padajo ondotni ministri kakor snopi. To
je seveda velika zmota, ki prihaja odtod, da ho
avstro-ogrski uradni krogi domišljavi do skraj
nosti. Oni smatrajo svojo politiko za najtmejio
i •* "• ' v.>*'
umetnost, politiko vvteh drugih deael hi vkc dmgr
državnike pa ojnalovaitijejo. kakor «1» so sami di
letanti in kakor da ho nebesa sesula vko politlono
modrost sploh lo nad avutro-ogrsko monarhijo. V
resniei je prav in monarhija i« celo veemwt brc*
državnika, ki hi imel .široko politično obzorje in
ki bi l»il kos problemom izrednega •'•»»hi.
Kntnur jo v drugih-deželah politika resna
stvar, pa lioee poznali vzroke dogodkov. te jih
tisti nami ne naznanijo, ki bi jih* morali poznati,
se mora pn ugibati o njih, in znamenj, Ui omogo.
rajo ugibanje, je dovolj. Na Ograkcm sr> viharno
vstali glasovi, ki zahtevajo splošuo volilno prnvi
eo. Odmevali pa niso le v parlamentu. iiinpnk so
morali pa«" precej krepko doneti tudi po etvtah,
siccr ne bi bilo.v eHi vrsti oftnakih most razfflače
no obsedno stanje. TeJko je dvomiti, ria je Tiszo
vn dem i si j a r *ver.i h tem.
Ti«* je bil najraoencjfti steber nt-Mlokrati^ne
oligarhije na Ogrskem; njegov padec naznanja,
da se tudi tam drami demokracija.
ri, kakršne so v resnici, in ne k«»I dogma veleva da
naj vanje veruje. Votle so tako postajale avto
nomne, t. j. klasificirale, razvrščale so se strogo po
strokah in se osredotočevale na svoje lastne štu
dijne predmete. Dočim so se vede prej istovetile
s pojiiom filozofije in verstava, so se sedaj otresa
le vezi nepotrjene, avtoritativne metafizike. Stvar
no in historično so se edc tako ra/.vjitlc, da so se
najprej ustanavljali iuorganizirali oddelki, razi
skutoči svet ueorganičnih pojavov, ncorgauično
pri roti o: fizika, kemija. Od gmotne prirode se je
nailalje razlikovalo življensko dogejaiijc, svet or
paničnih pojavov: biologične vede. V drugi po
lovici preteklega stoletja so dospeli do eksaktnega
spoznanja duševne delavnosti do študija subjek
tivnih duševnih stanj, U fa U t ti individualne zave
sti v psihologiji. Naposled se je koncem stoletja
znanstveno pokazalo, da nad individualno zavestjo
ekzistira Se višja in kompliciranejSa zavest, ka
ter« se ne da razložiti le i/, naše subjektivitete,
ampak kije pnseluia sinteza vseh iiulividualnih za
vesti, namreč kolektivna zavest. Ta je predmet
sociologije kot abstraktne vede, v kateri obseženo
konkretne vede kot primerjalne vede o verstvih
dobno, in v katero spadajo tudi stroke socialne
in nravili. o pravnih in gospodarskih faktili, in po
prakse: Državna, narodna, gospodarska, socialna,
kulturna (verska, šolska) politika itd.
Sosedstvo psihologije in sociologije v časov
nem in stvarnem razvoju še dandanes povzroča
mnogo nesporazumijenja o samobitnosti socialnih
pojavov iu torej sociologije kot vede. Običaji,
uravi, verski nazori, gospodarska in pravna nače
la sprejemamo h kratic z vzgojo in z n*o kulturo, v
katere ozračju živimo. To so utvare, predstavi
jajoče sisteme pojmov in običajev, ki določajo, de
termi u i rn vse naše mišljenje, hotenje iu delanje.
Ti utvari, li verski, nravni, pravni in gospodarski
sistemi so vziiiknili pred nami iu se nun podajajo
kot gotove stvari, ki smo jih posamezni Iti priieo
imni — četudi z od porom sprejemati. In te
socialne verske, nravne, pravne in gospodarske in
stitucije, ki se individiju vsiljujejo iu prihajajo
kakor od zunaj, iz nekakšnega nadindividuelnegn
ozračja, so predmet sociologienegu študija.
(Koncc prihodnjič.)