Proletarec. [volume], April 24, 1917, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
PROLETAREC
0 LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VS.1 KI TOREK.
— Latin ik in ucUjaltlji —
Jtfaalataaika dalanki tiskovna dmiba
i Cbicifo, llliaait.
Haroinina: Za Am triko $2.00 za celo
Mo, fl.00 ta pol leta. Z» Evropo
»•0 ta celo leto, $1.26 ta pol leta.
Oflmsi f* dogovoru. Pri spremembi
tirmlift s ji poleg novega natnaniti
tudi stari naslov.
Chilh iWtmmkm Nfuiucll« JuimI.
— — laMrtU— itmi v Am»riWi. —
fn pritoibe slad« nerednega pošiljanja
Ihta in drugin nerednosti, je poliljati
predsedniku druibe
Frank Udovich, 1643 Blu« Island Ar.,
Chicago, III.
PROLETARIAN
Owm4 puklitM »»try T»iid«| bf
Saatb Slavi« Warfrnaa's Pubithiag Company
Gbiengo. Mliaaii.
Subscription rates: United States and
Canada. $2.00 u year. $1.00 for half
Kir. Foreign countries $2.60 a year,
2$ for half year.
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
40M W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
ZDRAVSTVO v AMERIKI
Včasi ho dejali, tla je porab«!
mila najboljše merilo za \išiuo
kulture. To ni absolutna resnica,
ampak nekaj resnico je na tem.
Brez suage ne more biti kulture.
Toda snainost ni le stvar okusa
in estetike — dasi ima že s lega
stališča svojo vrednost — ampak
So bolj je lo stvar zdravja. In čt
je resnica, da je človek za člove
štvo najdragocenejši materijah
tedaj je zdravje zadeva človeštva
in organizirana družba bi mu mo
rala posvetiti največjo pažujo.
Amerika — pravijo — je kul
turna dežela .napredna dežela.
Rada se balia > tem. Toda če vza
memo javno zdra\ stvo za merilo,
moramo priti do drugačnih rezul
tatov.
Le devet bolezni ,ki sy najbolj
razširjene v deželi, je pogubilo v
enem samem letu v Ameriki 770,
(HK) ljudi. Najhujša mora, ki po
bere največ žrtev, je srčna Inde
ral), ki je zahtevala v letu 1911
150.000 žrtev, potem pride jetika,
ki je zahtevala 14o,000 žrtev itd.
Vse te bolezni bi se lahko v ve
liki meri omejile, ako bi bila de
žela drugače organizirana, in bi
se bolj skrbelo za ljudsko zdrav
Jc- ...
Kakor pravijo zdravniki, je sr
čno bolezen, ki — kot rceeno --
najbolj mori ljudi, iuog<H;e v veči
ni »lučajev preprečiti.
Druga bolezen jc jetika. ki za
hteva — kot rečeifo — 14.">,0(HI
žrtev vsako letu; — lak«, pravijo
uradne številke vlade Združenih
držav. Ta bolezen bi >e dala v
veliki meri omejiti, ako Iti se skr
belo za zdravstvene reforme, za
izboljšanje delavskih razmer itd.
Sploh se ne sme bolezen v naših
časih smatrati enostavno za šil hi
by ž jo. Znanost spoznava boljin
bolj naturo raznih boleznih; vaz
neje kakor zdraviti, ji1 pa prepre
čiti bolezni, in higiciiiotii napre
dek daje sredstva tudi zato. Se
veda ni dovolj \ sake božje čase
enkrat nabiti kakšen lepak na < i
ty llall iu pozivati ljudstvo, naj
se varuje, ampak treba jc. ustvar
jati razmere, v katerih se jc mo
goče varovali. Cc vemo n. pr., da
jc zoper jetiko dober zrak, poči
tek in primerna hrana najboljše
sredstvo, nam ni s tem znanjem
nič pomagam* dokler niso delav
niški prostori, privatna stanova
nj« itd. taka ,da ima človek v
iJjih res svetlobo in dober zrak tu
dokler ne zasluži delavce dovolj
zase in za svojo družino.
Kaj pomeni umrljivost v Ame
riki, si lahko predstavljamo, če
Vzamemo v potite v dejstvo, da
je vojna v Evropi v enem letu
vzela Franciji 700.000. Rusiji 4.»0.
000, Nemčiji 4&\00O. Avstriji
IJTiO.OOO, Angliji 125.000 mož. Ran
jenci, ki ozdravijo, niso tukaj
všteti, kakor ne bolniki v Ameri
ki, ki okrevajo. Vidimo pa. da po
gi'nc od omenjenih bolezni v A
meriki več ljudi v miru, kakor jih
pobije po evropskih državah \oj
na. .
Ali smo res tako kulturna de
žela, kakor se bahatim?
Boljše razmere, ki bodo obenem
tudi zdravcišo razmere, more pri
boriti le razredni boj.
Ameriški kongres jc sprejo'
vojni kredit v znesku 7 miljard
dolarjev. To je največji vojni
kredit, ki jo bil sploh kdaj v zgo
dovini naenkrat dovoljen.
Spomin na tragedijo.
Dm- 4. maju bo enoilltridcoct let od žalostno
proslavljenega shoda is tragičniiui posledicami ua
t i i»u Ilaymarket v Chit-agi.
V Me (.'oriuiekovi tovarni zu poljedelske stro
je je liila stavka. V Chicagi je bilo veliko giba
nj«.' /a oseiaurui delovaik. Tudi delavstvo pri
iMoCuruihiku se je bojevalo za to zahtevo.
Pred tridesetimi leti.
Kapitalisti niso bili mehkužni. Kil je boj,
in kakor v vsakem boju, je hotela ena in druga
stranka zmagati. Itoji se no vodijo zato, da bo
zgodovina pisala o slavnem puginu, o I)it/.pri
merni požrtvovalnosti in o drugih, s porazom
spojenih lepih rečeh. Boji se vodijo za Kina go.
Namen določa sredstva. Vsaka stranka glc
«la, da doseže in porabi tista sredstva, ki najbolj
zanesljivo obetajo zmago.
Nekatera sredstva so po splošnih etičnih na
zori ii našega pros vet ljenega stoletja nedovoljena.
• Hoj bodi pošten." Ker je naša družba eivili/.i
; rana, ima za vso mogoče predpise, tudi za boje.
"Viteški" dvoboj je do pičiee urejen z natanč
nimi zakoni; strogo je določeno, k< la j in kako ->r
nasprotnik pozove na dvoboj, kako voli orož
je, kakšne funkeije imajo priče, kako se sablja
:n strelja rit kako se napravi zapisnik. "Civili
zirana" vojna je strogo določena z mednarodni
mi (togodbami.
Za gospodarske boje veljajo splošni zakoni
I "mor m u I h i j je vobče prepovedan, torej je tudi
v konfliktih med delom in kapitalom kazniv. Vse,
kar prepovedujejo zakoni in morala v splošnem,
! je tudi v slučaju stavke ali izpora prepovedano.
Ali - l>oj m» vodi za zmago. Zakoni in mo
rala pa lahko ovirajo in preprečijo zmago. Zato
I je ni vojne med narodi, v kateri se ne bi kršilo
i me Inaroduo pravo. Zato veljajo tudi v gospo
darskih bojih zakoni le toliko, kolikor je ena
j ali druga stran prisiljena, da jih spoštuje.
Kapitalistični razred izdeluje in predpisuje
zakone; on jili tudi izvršuje. Kakor legislativni,
I tako je tinli eksekutivnf aparat v njegovih ro
I kali. Njemu je mogoče, da suče zakone tako, da
mu ne delajo ovire; delavski razred sr jim mora
podvreči, ker ga sili kapitalistična eksekutiva na
to. Za najmanjši prestopek preti dcluvcu naj
i strožja kazen, večinoma mu je pa vsak prestopek,
ki 1 »i hi I njemu v prid, onemogočen, ker so mu
; organi kapitalistične pravičnosti večinoma ne le
' za petami, ampak tudi pred nosom.
Kapitalistični razred izdeluje zakone. Naj
| enostavnejša morala bi zhtavela, da sani respek
tira, kar je saiu predpisal. Delavskemu razredu
so zakoni vsiljeni; kdo bi se mogel čuditi, če bi
gledal, du sc j i m uiuuzuc, kjer škodujejo njego
vim interesom?
Kapitalisti ui-so naivni. Zakon v teoriji in
zukou v praksi — to je razlika. In kadar ho mo
gotci v boju, hočejo zmagati; kaj bi vpraševali
za zakone, ako nimajo razlogu, da hi se jili Itali?
In čemu bi se jili bali, ko je izvrševanje v njiho
vih rokah?
(Prt MeCoruiieku je bil štrajk z.i oseimirni
delavnik. Kapitalizem ga je hotel premagati.
Ali hotel je se več. Vse tedanje gibanje za
skrajšanje delovnega Časa, vse gibanje za /boljša
nje delovnih razmer in delavskega položaja je
hotel zatreti. In posegel je po tistih sredstvih,
ki so se mu zdela najbolj uspešna.
Pri Met'oriiiieku so izkušali ubratovuti s
stavkokazi. Temu so se hoteli stavkujoei delav
ei upreti. Tedaj je nastopila policija. Treba je
bilo ščititi kapitalistične interese, in kapitalistič
na policija je izvršila svojo nalogo. Pridrdrali so
patrolni vozovi, polieijske gorjače so udrihale po
delavskih glavah in prolctar>ka kri je tekla. Zu
radi kapitalističnih interesov.
Zvečer je bil sklican uu lla\market protesten
shod. Močan oddelek policije je bil mobilizirali.
Ali nobenega povoda ni našel, da l>i bil interve
niral. Shod je bil miren, dasi je bil povod pro
testa razburljiv. Začelo je deževati in množica
se je jela razhajati. Tedaj je padla zagonetna
bourha.
Potem je sledila karikatura procesu, in tra
gedija se je zaključila na vešalih. Njene žrtve
leže na pokopališču \V aid be i m . . .
Pred tridesetimi leti je bilo. Delavci so se
bojevali za osenmrni delavnik.
Danes, po ennintridesetih letih, sc je .še vedno
v neštetih krajih, v neštetih strokah treba boje
vati za osemurni delavnik. Ali kjer je že pridob
ljen, sc je treba bojevati za druge delavske pra
vice.
Kajti še vedno vlada kapitalizem in še vedno
je delavstvo izkoriščano in zatirano, kakor bo iz
koriščano in zatirano, dokler bo sploh kapitali
zem.
Razredni boj ne pojema, ampak se ostri. In
metode, katerih se je posluževal kapitalizem pred
t remi desetletji, so v veljavi še sedaj. Procesi v
San Francisco in Everett živo spominjajo na pro
ces v Chicagi.
Ali ostrejši lM»ji pomenijo Nižanje odločitve.
V tej mora pasti zmaga na stran delavskega raz
reda; tako sc zgodi tem hitreje, čim močneje ^tr
ne delavwtvo svoje vrste.
Razredni boji v preteklosti.
Davilo preden so se ustanovile delavske orga
nizacije in po vsem svetu razširila socialistična na
čela, so s<« že bili silni iu hudi razredni lx>ji. Zgo
dovina n.»in pripoveduje, da so že v starem Itiinu
i eksistirule mogočne delavske razredne korpora
«*ije. Nmnu 1'ompiliju, ki je bil najbrž prvi orga
nizator delavstva v Evropi, se je posrečilo že v
onih davnih časih prav močno organizirati sko
raj vse stroke delavcev. Organiziral je kotlarje,
, mizarje, izdelovatclje godal, barval*je in čevljarje
vsake posebej, ostale st-roke pa skupno. Značilno
ij bojevitost in vztrajnost so kazale vse te organi
j zacijc. Dolgotrajne stavke, burni shodi in demon
i strarijc po ulicah niso bile nič nenavadnega v sta
> rent liimu.
Ali veliko prej in šč v večjem obsegu so se bili
, razredni boji v drugih krajih sveta. Ko je pre
i vludovnl v Evropi se najhujši barbarizem, so že
| eksistirale na Kitajskem velike iu mogočne delav
ske in kmečke organizacije. Organizacija Kung
I So je združevala miljone delavcev vseli strok.
Imela je s\uj centralni odbor in rezervne sklade.
! Tudi kuietje so bili združeni v Kung-So, katere
ga področje so spadale tudi razne konziimiie in
1 'proizvajalne zadruge. Toda zgodovina nam pri
jiovcdiijc, <la so razredne, kmečke in delavske or
gaui/aeije eksistirale že cclo v babilonski dobi.
Organizacija lesnih delavcev in kainiiolomcev v
Palestini je bila ustanovljena v letu, ko so začeli
graditi jeruzalemski tempelj; 1. 141H>. pr. Kr. so
op?kurji po vsem Egiptu leto dni stavkali. Bili so
i skoraj vsi do zadnjega organizirani in imeli so
j svoj močni rezervni skled; dolgotrajni boj se je
i končal /. najpopolnejšim uspehom stavkujočih.
Ali če primerjamo eiljo hi oblike tedanjih or
| ganizaeij z današnjimi, opažamo veliko razliko.
Medtem, ko so »e te organizacije pač posluževale
j ena kili Itojevnili sredstev kakor sedanje, so vtn
j tlur stremilc seveda po vse drugačnih ciljih, ker
no zastopale tudi različne in drugačne razrede.
Naše. organizaeije združujejo 4e proletariat, t. j.
razred, ki ničesar drugega ne poseduje nego svojo
delovno sposobnost in silo; v tedanjih organiza
cijah pu ni bil zastopan razred neposedujočih, ker
ti so bili sužnji bogatašev iu niso imeli pravice in
ne priložnosti za združitev. Združevalo so te or
ganizaeije le takozvane rokodelce, ki so Ifili v pri
meri z zasužnjenim, neposedujoeini delavcem bolj
neodvisni. Iu kakor se v tem razlikujejo od se
danjih organizacij, takt* so bili tudi cilji in zahte
ve, za katere so se bojevali, pač vse drugačni.
Ni bil ti še proletarijata, ker v tedanjih časih
1 še ni bilo iudustrijalizma. Te prve Uorjjoraeije de
I lavcev, kolikor toliko neodvisnih, niso stremilc po
preureditvi družabnega iu gospodarskega siste
ma; hotele so le razširiti svojo razredno svobodo
in /.boljšati svoj strokovni položaj.
Toda že vse drugačne oblike in ciljc so imele
korporacije rokodelcev srednjega veka. Opaža so
tukaj že vpliv časa iu gtmpodarskega razvoja.
Tukaj si že stopajo nasproti korporacije posedu
jočih in neposedujočih rokodelcev. Prišel ni še na
vrsto proletariat, ker je za to še vedno manjkal
glavni predpogoj: indiibtrializem in tehnika. Ali
srednjeveške korporacije neposredujočih. rokodel
cev m», četudi jim razlastitev kapitalizma še ni bi
la cilj, že približujejo moderni dobi, ker jim gre
lic le /a zboljšanje svojega gosjvodarskega položa
ja, ampak tudi za pridobitev državne pravice iu
moči.
Prvi začetek delavskega, v pravem pomenu
besede, razrednega boja, je menda opaziti na Nem
škem in Francoskem v XIV. veku V tej dobi se
vsi cd vedno naraščajočega števila prebivalstva iu
ved no večjega prilaščanja zemljišč oil strani gra
ščakov množc tmli rokodelski sloji, medtem ko so
znižava število kmetov, kar popolnoma predru
gači ves dotedanji razredni in gospodarski proces.
Razmere rokodelcev postajajo silno neznosne. Za
to skušajo potom svojrh organizacij zboljšati >voj
vedno sla bi, i položaj. Zedhiile so se v tem letu
vse korporacijc na Nemškem in sledil je dolgotra
jen boj proti izkoriščevalcem in za razširjenje svo
bode. V Komam je v XV. veku izbruhnila stav
ka pekov, tkalcev in krojačev, ki je imela obse
žne učinke in nevarne oblike. V šestnajstem in
sedemnajstem veku so stavkali francoski tovarni
ški tkalci, zahtevajoči zvišanje mezd iu skrajša
nje delovnega časa. Prvega maja leta 1530. so
stavkali tiskarji v Lionu, kljub reakciji in gro
žnjam od strani gospodarjev, ki so zahtevali, da
naj država razpusti delavske korporacijc. V letu
1744. je stavkalo v Lioiiu in liunsit 40,000 tkalcev.
Vsepovsod po Francoskem je delavstvo staralo
in demonstriralo P° ulicah. V nekaterih krajih je
gibanje imelo revolucionarne oblike.
Močne organizacije, stavke in nemiri onih ča
sov nam pričajo, da sc jo delavstvo že približevalo
moderni dobi iu se začenjalo zavedati svojega raz
rednega položaja. Tu sc je delavstvo že borilo za
gospodarske in politične pravico Ali moderni
boji in cilji proletarijata so nastali tedaj, ko je
velikanska francoska revolucija predrugačila do
tedanji gospodarski iu proizvajalni sistem na na
čin, da se je iz slojev sužnjev iu ncposediijočih ro
kodelcev razvil rav.red piačenikov. Kapitalizem,
razvoj iiuliisl rij, razširjenje koalicijske svobode in
nova stremljenja, ki jih je rodila francoska revo
lucija, so silile razred mezdnih delavcev, da se
potom skupnega boja skuša duševno in gospodar
sko osvoboditi. Popolnoma razlaščen, neusmiljeno
izkoriščan, prisiljen, da se udaja železnim zako
nom kapitalističnega razvoja, je novi razred uvi
del, da mu je edina opora ona moč, ki je omogo
čila zmago meščanskega razreda nad fevdalizmom
—t. j. gospodarska, razredna združitev in poli
tična zavest. Od razširjenja te zavesti je odvisna
končna zmaga delavstva.
Pctrogradska poročila naznanjajo, da wo
kmetje iz saratovske gubernije izvolili socialista
v zeinstvo. Dobro znamenje.
Berliner Tageblatt naznanja, da je nemška
vlada ukazala municijskim delavcem, ki so na
stavki, naj se v 24 mah vrnejo na delo. sicer bodo
pada ni na fronto.
Fino sredstvo!
Razredna politika.
Polagoma priznavajo tudi na-j
sprotni k i, da ji- delavstvu potreb
na organizacija. Kar je tuko očit
no, da ne ne more skriti nobenemu
količkaj normalnemu očesu, *e je
dalo zatajevati nekaj časa, ne pa
za vednost: Med življenjem pose
dujočili in neposedujočih razre
dov je kričeča razlika. Včasi ni
l>ilu treba govoriti o tem, ker no
lelavei sami kolikor mogoče skri
vali svojo bedo. Bilo jih je sram
lakote, raztrganosti, smrad nega
stunovanja in uesnage. Ce ni bilo
drugače s<» vtopili svoje v
žganju, ne misleči in ne vedoči,
tla ga s tem le poveča vajo. Da bi
bila zoper njih trpljenje mogoča
kakšna pomoč, jim ui bilo zna
no. Kajti videli so razmere, ka
kršne >i> bile, pa se jim je zdelo,
< I a mora biti tako in da ne more
biti drugače. Iz tega -o je poro
dilo nekaj, kar je bilo podobno
/.adovoljnosti; resnična zadovolj
nost pa to ni bila in ni mogla biti.
Topa vdanost v navidezno neiz
prenienljivo usodo, izvirajoča iz
nepoznavanja razmer in neza
upanju v svojo moč je vklepala
proletariat močneje kakor želez
ne verige. Gospodujoči sloji pa
so bili s tem popolnoma zadovolj
ni.
To >e ji- izpreiiieuilo, ko je so*
eializem zdramil delavstvo in um
pokazal, da niso razmere, v kate
rih živi, predpisane od nobenega
božanstva, ampak da ima človek
moč do njih in da jih lahko nado
mesti z drugimi. To delo prebu
jenja se ni dalo izvršiti igraje:
: na eni strani je bila otopelost
j ljud stva prevelika, na drugi pa je
j bij cilj. ki je kazal novi nauk,
i previja jen, prebleščeč. Vladajoči
j sloji so pogreznili množice v tako
J nevednost, da s<> se /dele njih /a
I nemarjenemu razumu uajeno
i slavnejše resnice pretežke. Ali
j socialna demokracija je prema
■ gala tiMli te ovire, in polagoma
ko začeli moderni sužnji spozna
vati, da imajo pravice do življe
nja, katerih pa ne morejo priča
kovati od nobene milosti in no
bene dobrote. Začeli so se orga
nizirali. da sei ustvarijo moč in
! sposobnost za boj.
Odgovor vladajočih jc bilo
kruto preganjanje. Delavsko gi
banje se je smatralo za puntar
1 sko. Kakor na vojni se je zdelo
mogotcem vsako nasilstvo dovo
ljeno. Vsaka stavka je veljala
za rebelstvo. Delavci so postali
"notranji sovražnik". Vsa sred
j stva, s katerimi razpolaga kapi
talistična država, so morala po
magati za zatirajne "družabne
nevarnosti". In ko ni mogla naj
I krutejša uporaba zakona ugono
biti naraščajočega gibanja, so po
stavili socialiste izven zakona. V
Nemčiji so napravili posebno po
stavo proti socialistom, v Avstri
ji so razglasili izjemno stanje.
Ali tudi to ni dovolj zaleglo.
Skoraj bi s»> lehko trdilo, da je
preganjanje socialni demokraciji
tem več koristilo, čim okrutnejše
je bilo. Iu ko je fiasko vsega uni
čevanje pokazal brezuspoSnost si
le, so vladajoči sloji oznanili no
vo vero: Delavci imajo pravico,
da iščejo pomoči, imajo prav, če
se organizirajo, ali svoje organi
zacije morajo postaviti na podla
go obstoječe družbe in ne smejo
pridigati razrednega boja. Kajti
da so delavcem v primeri z dru
gimi sloji slabo godi, je resnica:
zato se jim ne sine prepovedati
stremljenje po zboljšanju.
Tedaj je bilo treba le šc enega
koraka: Da ustanove gospodujoči
samit organizacije za delavce. Tu
di ta korak se je stofil Nastale so
"delavske" organizacije na ver
ski in narodni podlagi.
Ali "vein" in "narodnost" sla
pogostoma le pretvezi za nekaj
dm/ega, kar so no sine glasno |x>
vedati; braniti in odvračati de
lavstvo od razrednega boja, brez
katerega je vsaka resnična reši
tev delavstva nemogoča. Tako or
ganizacije hočejo »biti strokovne:
od politike pa imajo biti ločeno,
ali pa m* imajo uvrstiti v obstoje
če meščanske stranke.
Za kratkovidne ljudi jo taka
vaba mikavna. ('emu naj bi de
lavec tratil čas s politiko, če si
brez nje lahko pomaga? Naj se z
njo ukvarjajo drugi, kt imajo za
njo časa dovolj; saj so delavci
zadovoljni, čo dosežejo gospodar
ske uspehe, in zato bodo menda
zadostovale tiste "strokovne or
ganizacije" i
Zavednemu delavstvu, ki se ne
zadovoljuje s t »»m da ima ?!T? j
premalo plače in preveč napora.
ampak ki pozna tudi vzroke svo
jega položaja, so seveda, ne bo
; moglo s takimi sladkimi bescda
mi dopovedati, da je pametno,
prepuščati izkoriščevalcem ski-l>
' /a izkoriščane. Zaveden delavec
I bo na političnem polju iskal ne
odvisnost, ker ve, tla se gospo*
darska vprašanja ne dajo ločiti
od političnih in da si je kapita
lizem ravno s politiko utrdil svo
l jo moč.
Politika ni nič dru/.ega kakor
zastopanje svojih interesov. In ("e
so interesi delavstva različni <kI
kapitalističnih interesov, tedaj ni
mogoče zastopati o hoji h po enem
kopitu. Vse meščanske .stranke,
pa naj slone na narodni ali cerk
veni ali pa kakšni drugi podlagi,
hočejo ohraniti in ohraniti sedan
ji družabni red. V njem pa ni re
šitve za delavstvo. Kajti to je ra
zumnim delavcem že davno zna
no, da si morejo v družbi, ki je
zgrajena na kapitalizmu, v naj
boljšem slučaju nekoliko olajšati
bremena, nikakor pa ne morejo
uiti izkoriščanju. Tudi če bi limb
ic narodne ali verske ••strokov
ne" organizacije v posameznih
slučajih pridobiti svojim članom
kakšno zboljšanje, n. pr. kakšno
povišanje mezde, hi bil ta uspeh
nezadosten, dokler je zakonodaj
stvo v rokah delavskih nasprot
nikov. Zakaj to, kar si je dela
vec v tovarni pridobil, mu zako
nodajstvo s politiko dvakrat in
trikrat lahko vzame.
Za delavce je samostojna poli
tika najvažnejša potreba že v se
danji družbi, še bolj pa za pi;eiiia
gaujc te družbe. Ako pripada de
lavce stranki, v kateri sede ag
rarei, tedaj ne more pričakovati,
da bodo njemu ita ijulio opustili
visoke agrarne carine, ki um po
dražuje krtih in meso. Gospodje
ga vabijo v svojo stranko le zato,
da jib ne bi motil, kadar delajo
zakone za svoje profite na njegov
račun. Kuako je, če je v stranki,
v kateri odločajo industrijski de
lodajalci. Tudi oni ne bodo sami
sebi rezali v živo; če ho treba
skleniti recimo o skrajšanju de
lovnega časa ali o odpravi nočne
ga dela, bodo gotovo bolj mislili
na svoj profit, kakor na interese
delavcev.
Fraze o .skupni politiki so lima
nice. V stranki, ki ni njegov«, ne
Ito mogel delavce nikdar uvelja
viti svojih zahtev. Zato potrebu
je lastno stranko, in če je to cjroi
/eni, je zdrav egoizem. Tudi ka
pitalisti ne snujejo svojih strank
za to, da bi v njih zastopali inte
rese drugih in izdajali svoje kori
sti. Vsako strankarstvo je c<roi
stieno iu ravno zato, ker zasto
pajo vsi drugi politično svoje iii
, tcr«->e,jih mora tudi delavstvo po
litično zastopati, in sicer kot de
lavstvo, torej v delavski politic?
i ni stranki.
(ieneralni pravilnik (iregorv je
ra/.glasil, da se morajo pripadniki
.sovražnih dežel, ki stanujejo ne
vee kakor ]mi| milje daleč od kakš
ne utrdlic, vojaškega tabora, letal
ske postaje ali munrcij.skc tovar
, ne, izseliti najkasneje do 1. junija,
J ker je tujcem prepovedano, da hi
|se takim objektom približali na
j manj kakor pol milje. Kdor ne
j uboga tejia povelja do omenjene
ga termina, je v nevarnosti' da h<»
. • uternirau. Tudi kdor hi imel po
-4. aprilu strelno orožje, eksplo
i/.ivne snovi in drutro prepovedano
! blago, bo lahko takoj aretiran.
Del aveem, ki morajo na poti na
;svoje delo iti skozi prepovedane
j pasove, se apravi izjema in
lahko dobe certifikate, ki jim d<i
i volijo prehod.
i Delavci IiikIo dobro storili, di
se informirajo, če ni v njihovi bli
žini ali na njihovi poti na delo in
7. dela kakšna laka naprava in
j v.sle«l lega prepovedan pas. ( e je,
naj se čimprej oglasijo za dovolje
nje, da se izognejo sitnostmi.
i Še nikdar se ni o socializmu in
.socialistih pisalo toliko, kolikor
tokom seda'nje vojne, in zlasti izza
i ruske revolucije. Vojna je nare
dila iz socializma tako močan lak
tor, kakor še ni bil nikdar prej.
Da bi |e delavstvo prav razumelo
la veliki čas! Lahko bi iz veli
kanske svetovne katastrofe črpa
li« zase več koristi, kakor v dol
gih desetletjih miru.
Ker pojdeta izjavi večine in
manjšine s st. brniške konvencije
na splošno glasovanje, objavimo
prihodnjič oboje, da bodo imeli
člani v organizacijah podlago /a
razpravo iu glasovanje. >