Proletarec. [volume], April 24, 1917, Page 6, Image 6

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
, \KVHKTI»KM»NT
SLOV. DELAVSKA
UllnilUw M. t«r<*la
IM.
PODPORNA ZVEZA
htwHHnM It ■ »H la ItM
* drl»vi rim,
Sedež: Conemaugl«. Pa.
GLAVNI URADNIKI:
1'RKDSKDNIK: Ivan Prostor, 61 20 St. (.'lair Ave. ClevflamJ, Ohio.
PODPRKDKKDNIK: Josip Zorku, H. F. 1». 2, l»u.\ 113 West New t ou. I'u.
TAJNIK: Bias Novak, 20 Main St., Concmaugh, l'a.
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrich, 170 Fraukliu Main St.. Coneinaugli, I'm
BLAGAJNIK: Josip žele, U502 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank Pa«l«ViU, b. i>-47, Forest City, l'a.
NADZORNIKI:
1. nadzornik: Ivan A. Kaker, 807 Hanover St., Milwaukee, Win
t. nadzornik: Nikolaj Povft«, 1 Cralb St., Nunirer flill, N. S. Pittsburgh, l'a
3. nadzornik: Jakob Kocjan, 1400 E. 62«! St., Cleveland, Ohio.
PO KOTNIKI:
1. porotnik: Aaton Lavrift, box 8, Yukon, Pa.
3. porotnik: Frank Bavdek, 6.103 Glasa Ave., Cleveland, Ohio.
3. porotnik: Anton Welly, box .vi, Superior, l'a.
VBHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:
Frank Skufca, 485 2nd St., Coneroaugh, l'a.
Ivan Jagcr, b. 543 Woodland Ave., Concmaugh, l'a.
Frane Ko«, Concmaugh, l'a.
Mikael Flek, R. F. D. 7, b. 14;»-a, Johnstown, l'a.
Jakob Rupert, b. 238, South Fork, Pa.
Ivan Hribar, 709 Brood St., Johnstown, l'a.
GLAVNI URAD v hiši St. 20 Main St., Coneuiaugh, l'a.
Uradao Glaailo: PROLETAREC, 400S W. 31*t St., Chicago. 111.
Ooajana društva, oziroma njih uradniki, ao uljudno protoni, pošiljati vse
dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na se pošilja
edino potoiu Poštnih, Expresnih. ali Bančnih denarnih nakaznic. nikakor pa ne
dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošilja
potom privatnih čekov. Nakaznice naj so naalnvlja: Rln* Novak. Concmaugh
Deposit Bank, Concmaugh, Pa., in tako naslovljene pošilja z mesečnim poroči
lom na naslov gl. tajnika.
V »lučaj :, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kak*
pomanjkljivoati, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se ▼ pri
bodnj« popri« i.
ZBOLJŠANJE DELAVSKEGA
POLOŽAJA.
Dandanes se delavci bojujejo v
prvi vrsti za uživanje sadov svoje
ga lastnega dela. Rudi tega je po
pol n i »m a opravičeno, da narava
delavsko gibanje in dr/i korak z
naraščajočim modernim kapitaliz
ijHim. da tako poželjenje p,. plod,,
de avskega deJa prodira v
J° *ir™ ljudske kroge. obenem
st> ,,u zv'»nje plodovi tost človeške
ga dela.
Me*caii.Nki e&nmmi so skušali
<K>r»iti v naraščajoči produktivj
teti sredstvo, s katerim Iti dali da
našnjemu .socialnemu gibanju po
vsem drugo »mer. Napredek na
Polju proizvajanja ljudskega i
metkn, ki se ne da utajiti in ki se
vedno ponavlja, oniogočuje. da l.j
■se laliko /boljšal kulturni iu
spodarski položaj delavcev. To
je po mnenju meščanskih ekono
mov točka, ki bi lahko zedinila in
terese delavca in delodajalca vsaj
za sedanjo dobo.
Priznamo, da so delavci nekate
rih delavskih strok dosegli Indjše
delavske pogoje. Ali za to se i
'""jo zahvaliti le samim sebi svoji
organizaciji, pa nikomur druge
mu. Strokovna in politična orga
nizacija je najboljši pripomoček
proti obli božanju delavske množi
ce,za katerim stremi kapitalizem.
Kdor trdi. da so delavci tudi de
ležni naraščajočega dobička po
kapitalu, postavlja direktno res
Jiico na glavo
Kj<; je pa iskati vzroke za na
raščajoče bogastvo v današnji
človeški družbi? Ko, gonilni sili
vidimo dvoje pojavov: tehnično
mehaničnega in socialno psiholo
gičnega. Tehnični pojav vidimo
v toni, da se je čas za proizvod
njo izdelka izdatno skrajšal iu
zvišal nad vrednost izdelka, ker je
znižal stroške za izdelovanje-. Te
mu pa zopet sledi naglo osredo
točevanjc kapitala v rokah pešči
ce kapitalistov — trustjanov. |>,f
«e ta bajeslovno naraščajoča pr.f
izvoduja res vrši. nam priča mo
derni stroj ki izvrši v par urah
toliko, kolikor sto pridnih delav
skih rok z ročnim delom tekom
vsega dne.
žc pred leti je bilo niogoče izde
lati par čevljev v uri in pol. Tu
dokaz iz čudežev moderne pro
izvodje dokazuje, kako se je pu
množila proizvajalna sila.
S teui pa niso izčrpana vsa sred
stva za naglo in posiljeno proiz
vod njo- V mnogih tvornicah. pre
mogokopih in rudnikih cvete š<
delo ua akord. Delavci so plačan
o«l komada ali tone. Akordni si
stem sili delavce .ako hočejo po
množiti svoj zaslužek, da uapuo ii
porabijo pri delu svoje zadnje si
le. Ze v akorduem sistemu vidiuu
socialno p-sihologičen pojav. Te
mu sistemu se pa pridružuje dan
danes tak oz van i premijski sisten
ali "bonus", ki je v navadi že <
mnogih podjetjih.
AmeriSki kapitalist ima za de
vizo: "Time is money." (("as j<
denar.) Ako izvrši delavec izde
lek pred določenim časom, dob
posebno premijo, pit m- dozvedu,
»lit se jt dela veil pomnožil zaslu
žek. V resnici |>a zasluži delavec
manj. kar dokazuje naslednja pri
mera.
Dela ve«* rabi za izdelovanje iz
delka recimo 40 ur in zasluži na
uro 4<» eentov. 40x4O=$lt>- l)el:*
vee pa v>lfd premi jskega sistemu,
z v pora bo vseh sil zgotovi izdelek
v IS urah, Ako ra
niiianio m prihranjene ure za vsa
ko :{() eentov premije, dobi za 2*2
prihran jenih ur ••tyi.'JO. Vsega sku
pa.i Jfsl• t.120. Dozdevno j«' delavec
zaslužil več. v resniei je pa kapi
talist se posebej zaslužil pri dotič
! nem izdelku v primeri s prejšnjim
delovnim časom £N.80. To je naj
boljša primera za izsiljeno proiz-j
I vajanje.
Kapitalisti nuiož.e in izsiljujejo
z raznimi sredstvi intenziteto člo
veškega dela- <KI leta 1 H!»4 do 1!HCJ
je narastel profit ameriških želez
niških magnatov za U."> odstotkov,
delavske plače so se pa pomnožile
le za 4ti odstotkov. Zadnjih štiri
najst let je to razmerje še bolj
kričeče. Dobički kapitalistov so
narasli zopet za najmanje 6"). zad
nja leta za skoraj 1(H) odstotkov,
plače uslužbencev komaj za 1"»
procentov. Polohno je v rudnis
tvu in v drugih industrijah.
Vsa tendenca, ki j<> vidimo v
kapitalistično delovnem razvoju. •
se zrcali v tem, da se delavce tem
bolj izkorišča in odira, čim bolj
narašča njegova plača .da se čim
dalje bolj odstranjuje od uživanja
; sadov svojega dela. Moderni pro
i letariat je podoben Tantalu, ki sc
hoče otešiti. inejtem ko se umika
jo sadovi od njega \ nepregledno
J daljavo, da mu jih j<> nemogoče
I doseči.
Važna iznajdbe.
Prvi parni stroj sc jc uvedel v
Zcdinjcnih državih let* 1814.
Električni magnetizem so izumili 1.
1819.
V poraba električ nega toka za pre
mikanje, ali gonilno silo se je pri
čela I. 1821.
Prvi potniški vlak sc je uvedel 1.
! 182.-,.
1 Žveplenke s-o bile i/.najdcne !.
' 1827.
Kloroforum 1. 18111.
Urzojav leta 1832.
MeCormikov stroj za iotev I. 18.14.
Električni motor I. 1834.
Pisalni stroj I. 1834.
Električne arktične svetilke 1. 1844.
i Šivalni stroji 1> 1846.
Bessemer jeklo I. 1855.
Električne strojne baterije I. 1860.
.1 Antiseptična kirurgija I. 1815.
Telefon I. 187f>.
fj Fonograf I. 1877.
Bacili legarja, pljučnice, »etike k>»
lore, stekline in difterije od I. 1871»—
1884.
Rocntirenovi žarki 1 1895
Nreaiični brzojav K 1896.
Praktični aeroplan I. 11)01<
Wrightovi letalni stroji 1. 1906.
Barvno fotografiranje I. 1906.
Hydro aeroplan I. 1911.
Hilly Sunday izganja zopet mi
iliča v New Yorku. Ljudje sc
drenjajo pri njegovih Ulovnskih
predstavah. Po našem mnenju bi
videli v cirkusu več za svoj denar.
MILJ ON 8EB0V JE FOOIX1LO.
Kaj slori vojna elovečtvn, liani kaže najbolj
, razumljivo usoda malih uartdov, Ki m> prizadeti
I v tej tragediji. f'c čitamo statistična pormiila -j
I splošnih izgubah, ki .gredo v iniljone, se nam jk>
bigt-mn razblinjajo pojmi, ker nimam«« za te
: ogtsvnwic številko »Hraruo ipred..iave. IV IhhVuh »
«l«d>iti jasnejšo slaka potrebujemo že primer«. To
pa imamo, da si nam je !>olj plastične if ni treba
želeti, čo pogledamo >itn primer človeške žrtve, ki
jih je doprinesla Srbija vojnemu bogu.
Prav o tej deželi si Iniiko napravimo preeej
zanesljivo predstavo, ker so av.\rijski uradi v za
sedenih krajih izvršili ljudsko štetje in njega
rezultati sedaj objnvi jeni.
Pred vojno je imela Srbija okrog petih ■mi
IjiMiov prebivalcev. Od tega jih je bilo po urad
nem štetju it leta 1 ?* IO v devciih. sedaj »hI Avstri- |
je zasedenih okrožjih 1,5(>0.000. Ta okrožja so
Belgrad, l'ačae. Kragujevae, Kruševac, MHano
vae. Šwbae. Seiiiendrija, l žica in Valjev«, t e *e
računa poamoževanje prebivalstva od leta 191U
dalje normalno, je moralo znašata pravo število
prebivalstva v teh severozapaduUi okrožjih leta
1914 pred vojno okrog 1,700.000. I*o fcietju
avstrijskih oblasti pa znaša v resnici l.lIliMKJO
oseb. V primeri •. stanjem v lotu 1910 je to izguba
za *.»:'» odstotkov, v primeri s stanjem v letu 1914
pa za 28 tlo 29 vxlsto'i kov.
Vzejuhno za podlag«) uradne številke iz b*ta
1?» 1 *>. Tu vidimo. «la >e je znižalo ži n>ko prebi
valstvo za 5.JI odst »tka, moško pa za iJH.M odstot
ka. V Belgradu je padlo mrško prebivalstvo o«I
51.111! na 17.575; spbmno prebivalstvo' Bel grada
* prcdmeviji se je znižalo od 1-1.000 aa 73.000.
Avstrija ima Srbije zaseda ne nekaj malega
več kakor tretjino. \' krajih, ki jih je zasedla
Bulgarska, je prebivalstvo, kakor v.e kaže. še
bul j padlo, že zaradi tega. ker >o tam najbolj raz- ,
sajale nalezljive bolezni. Ampak če se vzame le
tista izgubil za podlago, ki so jo dognale avstrij
ske oblasti, se mora spbišrto znižanje prebivalava
v Srbiji ceniti na 1,150.000 .nož.
Na balka uskeui bojišču, na Kri'u. na l'ram o
škem. \ Angliji i'i v Švici računajo* da je okrog
HOO.tMM) Srbitv. V ijnib vjetuiko\ je v Avstriji in
na B«dgarskom tudi oklug itHUHHI. t'e i»e teh
UHMHMt "iRlsteje o«l naved<".»e svote. je 'zgubila
Srbija 750.<HMt duš. Toda %piaša se .koliko izmed
vojnih vjet'iikov in koliko izme«I vojakov se š<
vrne domuv. V Srbiji .u tirajo vo. nc vjt.nike ::u
izgubljene. Tudi če ji* !<> pretiran >. pa ni skoraj
nič preveč i sini'stično, ako »e računa, tla s«* <>d
v je t iii'-:ov. t d vojak tv la boj"jč'h .11 <>d invalidov
po zdraviliščih ne vrne.
Tedaj pa kaže lačun en miljon i/guldj« .lili
ljudi za Srbij««. To je ena petina i:j miga prelil
valstva pred v\»juu.
Ampak vojne še ni konec. 'n če I »o še kaj ča^a
trajala, ne \e nihče, kako >e la >lrušiii miljon
lahko šc povee'-a.
t«
lir/.ojuvi i t Amsterdama poročajo, du je \
sredo v Bruslju umrl general Uk»uig, nemški ge
neraliii guverner za Belirijo. Bissing gotovo ni uio
gol vladati v Belgiji popolnoma na svojo' pest.
auipak jc bil večalimanj «*Jviseu ml centralne vla
de v Berlinu.-Toda vgotoveui okvirju je bilo nje
govo delovanje somostojno in razun tega je mo
ral biti tudi njegov vpliv na državno vlado zna
ten. Zatu je bil tudi brez dvoma zelo odgovoren M
vse tisto nečloveško ravnanje, «. katerim so se nem
ške oblasti v okupirani Belgiji odlikovale. Zlasti
velja to za brezštevilne smrtne "kazni." med ka
terimi je bil cel kup navadnUi umorov, komaj za
silo odetih z jiutt ičniin plaščem, potem mil jonske
vojne kontrilnioije, nasilno deportirauje Belgij
cev itd. Zgodovina Bi*sukgovega guvemeuatva
spada med najtemnejše točke vojnega goapodstva
in za velik del sovraštva, ki :*e je nabral zoper
Nemčijo po vsem »vetu, se ima dežela zahvaliti
bas svojemu vojaškemu sistemu v Belgiji, (o pri
tle za Bissrngom kaj boljšega, je seveda še vpra
šanje.
Vsakovrstne vesti prihajajo iz Kvrope, ki
vzbujajo sinii>jo, da se vrše v psihologiji ljudstva
i/preniembe, ki niso sedaj brez pomena, ki pa
lahko postauejo gonilna sila v razmere, o katerih
se začestnikom sedanje vojne niti sanjalo ni.
M i lože se poročila o nemirih. Nemške vesti, ki
so dolgo zatajevale položaj v Berlinu, so napo
sled vendar priznale, da se je tam zgodilo marsi
kaj z« vlado neprijetnega. Ondotni telegrami
namreč pravijo, da so štrajki v Berlinu večino
ma poravnani in nicer da so delavcem dovoljene
koncesije. I'rej so > ladni jeziki molčali kakor
grobovi, poluradni sO pa trdovratno tajili, da so
v Nemčiji kakšni resni štrajki.
Ta taktika je popolnoma podobna zagovoru
Šmula, ki ga je bil Aron za t ožil, da mu je »"»Kbii
posojen lonec. Na sodnikovo vprašanje, kaj mo
re povedati v svoj zagovor, je dejal: I'rvic mi
ni Aron nikdar dal nobenega lonca ; drugič som
mu ga že davno vrnil in tretjič je bil že razbit, ko
mi ga jc dal.
.Med koncenijanii, o katerih porooča "We*er
Zeituug", je t m 1 i to, da bodo imele strokovne or
ganizacije za ii a p rej po vseli mestih po dva zastop
nika v živežnih'komisijah. S tem jc tudi prizna
no, tla je bilo živežuo vprašanje eden glavnih
razlogov stavke. Nekatere vesti tiuli pravijo, da
je bilo sklenjeno znižane krušne poroijc zopeta
povišati.
To morda lahko za nekaj časa potolaži prc»
veliko nezadovoljnost, lahko pa tudi povzroči za
pozneje še nevarnejše krize. Kajti čini večje *o
porcije, tem prej jih lahko zmanjka. In če jih
slučajivo zmanjka, preden pride nova letina pod
strelni ' . . . V-sak hip *e ne moro osvojiti kak
šna Poljska ali Uttuiimija. Poleg štraj-»v so bi
li zaradi pomanjkanja hrane tudi "izgredi". Ce
je ljudttvo že aedaj pripravljeno ;ia lake "nere
de", tedaj je mogoč*, da nastopi še nekoliko dru
gače. ako zmanjka kruha «pl«li.
T —- ■" ■
j Ziuini netnaki ea:»nika.r Hattleu piše v *v»iji
reviji "Zukuuft," tla jo vae upanje Netarije od
rbtuo od lega, da fimprpj ir.vede ustavne refo;*
me; ako tu stori, bodo po njegovem mnenju »10
««ča mirovna podajanj«, če mill ena obeh straneh
i upanje v popolno a mu go.
Obenem oporeka Harden trditvi. da je k ij
i Ker ?.r ob začetku vojne uk a/.a I storiti priprav«
ustavne reforme. l'o njegovi sliki je položaj Nem«
1 čije preoej neugoden; »ni ni*ke .revolucije iip pri
čakujc nobene podpore /a Nemčijo, ampak uiis'i.
da Ih» Ruuja nadaljevala vojno.
Harden ni ■bil pravzaprav nikdar retoinei
onar. Njegova politična vera je bila vedno umu:* •
hična: če je vodil v svojem llntu nekoliko opozi
I eije proti Viljemu II., je to prihajalo odtod, ker
je bil Harden izredno velik oboževaloe pokojni
Hisurareka. s katerim je prinel sedanji kajzet uu
tnk navili navskriž, da se inu je z niefteanskejn
stališča lahko očitala nehvaležno.«!.
V" žaretkn sedanje vojne je aHrdeu š«> pieeej
trobil v šovinistični raf. Zahteval je, da naj Nem- (
čija kar naravnost prizna, da je pričela vojno, in
s iver zato, ker je razumela, da je bil od nje izlirnu
trenotek »ajirgodnejši.
Tekom vojne se je pa tudi llardeiiu marsikaj
zjasnilo. Prej kakor marsikdo je .{poznal, da ni
majo vojaške zmage Nemčije trajne vrednosti
Njegov gla^ je postajal bornbolj svarilen in nj«
K ova sedanja zahteva, ila se t»ikoj izvrSe reforme,
je le naraven razultat njegovega razvoja.
Toda zdi se, da se s to zahtevo, ki hi se hilu
š«* ob začetku vojne zdela, radikalna, danes ni
kamor več ne pride. Razmere xilijo od dne do dne
bolj v to, da morajo segati reforme do trona in
če z iron. S Hardeiiovega stališča je položaj Nem
čije lahko neugoden; z demokratičnega je čim
dalje ugodnejši, ker gredo dogodki v smeri, du s«*
Nemčija reši svoje dinastije.'To ..poznava menda
zopet Viljem 'bolj kakor Harden. In odtod prilia- 1
ja njegova sedanja naklonjenost za reforme. Har
den ima prav, če trdi, da ni Viljem ob začetku
vojne mixlil na nikakršne reforme: takrat je upal.
da zutre vojna še tiste sledove demokracije. kar
jih je bilo v Nemčiji. Sedaj vidi, da prihaja nje
gov« krona v nevarnost in zato je pripravljen po
metati marsikaj v razburkano morje, le da bi re
šil barko avoje dinastije. Zato koketira cc|-» z rus
ko revolneijo. Ampak kadar dela kronanec revo
lucije prijazen obraz. tedaj mu nu»re le otrok
verjeti.
Med Zcdiujcnini državami in Avstro-Ogrsko
m* jc »losloj sklenilo osem pogrnili in konvencij.
Prva trgovska in navigacijska se jo pro
glasila dne 10. februarja letn 18:11. Zadnja pa jc
bila razsodiščua pogodba, ki določa tribunal /a
rešitev gotovih jurističnih spornih točk. Ta po
godba se je oklenila dne 1H. maja leta iiHMt. Nobe
na izmed vseli pogodb z Avstro-Ogrsko pa ne vse
buje določb, ki Iti bile slične onim v pogodbi z
Nemčijo ali Prusijo, s katerimi se ugotavljajo go
tove pravice tudi za slučaj, če izbruhne vojna med |
obema državama.
Avstrija se ne nahaja med strankami, ki so
sklenile s tedanjim državnim tajnikom Brvanom
pogodbo, da se bodo edinjene države in nasprotne
»tranke vzdržale za dobo enega leta vojne v slu
čaju, da bi se sporne točke ne mogle rešiti diplo- '
matičnim ali kakim drugim mirnim potom. No
beden izmed zastopnikov centralne zveze, to je
Nemčije, Avstrije, Bolgarske in Turčije ni hotel
sprejeti teh proizvodov pacifističnega gibanja.
Na drugi strani p« so zavezniške iVžave sprejele
te predloge, in med temi -se je nahajala tudi Ru
sija. Tu dejstvo meče preccj čudno luč na izja
vo Prusije, da su zavezniki pravi napadalci in da
so oni na vsak način iskali vojno. V resnici so ->i
zavezniki zavezali roke, vsaj v kolikor so prišle v
poštev Zcdiujcue države. Nemčija in njeni sedanji
zavezniki pa so bili med uarndi, ki niso hoteli .
pustiti iz rok možnosti hitrega in odlujčujočega 11
darca proti nepripravljenemu nasprotniku.
Kongres inskega delavskega in vojaškega
sveta jc sprejel sledečo resolucijo: —
1. Pruvizorična vlada, ki se je mini revolu
cijo postavila z dovoljenjem delavskega in voja
škega sveta, je razglasila svoj program. Ta pro
gram vsebuje princip demokracije in vlada je o
stala zvesta svojim obljubam.
*2. Kongres poziva vso revolueijonarno de
mokracijo, da ><e zbere okoli delavskega in voja
škega sveta, ki je središče organizirane demokra
tične moči, in bo v r.vezi z drugimi naprednimi
silami preprečil vsako protircvolueijo in utrdil sa
dove revolucije.
H.Kongres priznava potrebo stalnega politi
čnega nadzorstva. Kongres mora izvrševati svoj
vpliv na.provizorično vlado, da jo podpira v boju
proti vsaki protirevolueionarni sili. Delovati mo
ra na to, da se dcmokratiizra ves ruski narod in
mora izravnati pot do splošnega mini brez osva
janja in vojne odškodnine na podlagi svobodnega
razvoja vso h narodov.
4. Kongres poziva.demokracijo, da podpira
provizoriču« vlado, dokler poskuša utrditi in raz
vijati sadove revoluoijc in dokler njena politika
ne poželi tujega ozemlju.
.*>. Kongres poziva vso revolucionarno demo
kracijo, da se zbira okoli delavskega in vojaškega
sveta, da uduši vvtafc poizkus vlade, da in se opro
stila demokratičnega nadzorstva, ali pa, da bi o
pustila izvrševanje svojih dolžnosti.
h Kodanja poročajo, da j« Berlin poln turškega
vojaštva. Pravijo, da ga tam shirajo za xnpndiio
fronto. Kaj pa, če pa zbirajo za — berlinsko de
lavstvo?
Medtem ko napolnjujejo Berlin s turškimi
vojaki, jc ('ar i grud poln nemških vojakov. Zakaj
ne pokliče Nemčija raj« svojih vojakov domu, pa
puati Turke na Tmškemt — Zdi se nam, da
uganka ni teika.
ČLANOM J. 8. Z. NA ZNANJE.
Izjave večine in manjšine o voj.
; ui in militarizmu, kakor tudi vse
izpreinembe pravil in nova plat
foruia, sprejeta na St. Louiški
konvenciji socialistične stranke,
gre v kratkem na splošno glasova
nje in stopi v veljavo, ko bo o
predlogah odglasovano. Dotlej
so v veljavi vse stare izjave in
pravila.
Toliko na znanje, da ne ho zme
šnjav«.
Tajništvo J. S. Z.
Klubom v uv&sev&nje.
I)a se delo med tajništvi klubov
in tajništvom Zveze vrši v koli
kor mogoče enotnem in pregled
nem sistemu, lii bilo želeti, da se
tajniki klubov ozirajo na sledeče:
1. Vsak klub naj poskrbi, da do
bi uraden pismen papir. Sedaj pri
hajajo na tajništvo papirni od rez
ki vsake vrste, in če nima tak od
rezek klubovega pečala in imena
tajnika (kar se dogodi če* t o I, vza
me tajniku mnogo časa, dokler i
dentifieira naročilo ali razbere
mesto, odkod prihaja ta ali ona
želja. Uraden papir in kuverti se
naročajo pri upravništvih listov,
"Radnički Straži" in "Proletar
eu." (.'ene so na>vadno za 200 pa
pirjev in 100 kuvert $2.50 do
+.'1.00. Isto velja za pečat. Vsak
klub naj si nabav pečat Pečat sta
ne 70e iu se naroči pri tajništvu
S. Z.
2. Z naročilom za članske znam
ke je treba poslati vedno znesek.
Vse drugo daje Zveza dobrostoje
čim klubom na kredit.
Tajništvo ,J. S. Z.
Chicago, IU.
Jugoslovanski socialistični klub
štev. 1 priredi v nedeljo 27. maja
v Cicero, III. ,veselico z
gledališko predstavo.
na kateri se uprizori glasovita t• •»
gol jeva komedija ' Kevizor'. Pri
jateljske organizacije prosimo, tla
ne prirejajo svojih veselic ta dan.
kakor m> tudi naš klub rad ozira
ua take želje. "Kcvizor" je tako
sijajna komedija. <bi bi bilo goto
vo mnogim rojakom žal, če je lic
bi mogli videti, ako hi bili vsled
kakšne druge \eseliee zadržani.
Louis Trugar, tajnik.
| &iratiKfi
La Salle, 111.
\ r/c uir dolžnost, da upo/orini
se enkrat vse elane tukajšnjega
soeialistiencga k 1 iištev. 4, naj
zanesljivo udeleže seje, ki lio
dne (J. maja v Frank Špiemilerjc
vi dvorani. Na dnevnem redu je
volitev vsega klultovegu odboru
in premestitev klubovih prostorov
v Slovenski dom.
Zdi so mi zelo žalostno, da je
tako težko spraviti skupaj neka
tere že tako napredne elane. Če
ravno je že stara pesem, moram
i vendar ponoviti, da ni s kvodrom
na inesee še vse opravljeno, lii
v interesu kluba obžalujem, da se
nekateri elan i še plačevanju pri
spevkov tako radi i/.ogibajo. Vsa«
si labko misli, da mu dolu le tem
bolj raste, eini dalje izostaja.
Tiste, ki st* jih tiče, posebno
vabimo, naj se udeleže seje fi. ma
ja in poravnajo zastareli greh, pa
ne / novim pristopom, kakor se je
že večkrat /godilo.
Morda temu ali oiiemtt odbor
lili po volji. Zato bo ua prihod
i nji seji lepa prilika, da se izvoli
'tak oil bor, kakšnega si žele eln
ni. Tre>lm je za to le, da se res ude
leže seje in volijo. Pustite izgo
vore na stran, ker s;> vsi votli.
Saj je -prestara reč. Kden mora
vrt prekopati, drugi kurnik po
i praviti, tretji kiHiiarce saditi, «V
j • rt i |K>teliuH pasti — ampak vse
i to «e vendar lahko opravi ob dru
I geni času, pa ne ravno takrat, ka
dar je seja. Kdor ima res kaj
socialističnega dr.ha v sebi, pride
, gotovo na sejo.
S soe. pozdravom
Veneri Obid. organizator.
Breezy Hill, Kan3.
Društvo "I'rvi Maj št. '*>•»
N. P. J., in ,1. S. siM'ialiatieiii k'ub
št. .'{0 priredita skupno ve'iko P'1'
slavo prvega majnika. Pro-law«
se vrši v Mreez.v Hill, Adoll 'Nl1'
ranlovi dvorani. Velikega pome
na je tudi ,ker bo obenem draštvo
"Prvi Maj" št <»."» SNP-f '« <l'»
.praznovalo 10 letnico svojega ob
stanka.
Cljudno vabimo vsa tukajšnja
j-lovenska podporna iriistva v
U'lawford in Cherokee 'ountiju,