, \KVHKTI»KM»NT SLOV. DELAVSKA UllnilUw M. t«r<*la IM. PODPORNA ZVEZA htwHHnM It ■ »H la ItM * drl»vi rim, Sedež: Conemaugl«. Pa. GLAVNI URADNIKI: 1'RKDSKDNIK: Ivan Prostor, 61 20 St. (.'lair Ave. ClevflamJ, Ohio. PODPRKDKKDNIK: Josip Zorku, H. F. 1». 2, l»u.\ 113 West New t ou. I'u. TAJNIK: Bias Novak, 20 Main St., Concmaugh, l'a. POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrich, 170 Fraukliu Main St.. Coneinaugli, I'm BLAGAJNIK: Josip žele, U502 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank Pa«l«ViU, b. i>-47, Forest City, l'a. NADZORNIKI: 1. nadzornik: Ivan A. Kaker, 807 Hanover St., Milwaukee, Win t. nadzornik: Nikolaj Povft«, 1 Cralb St., Nunirer flill, N. S. Pittsburgh, l'a 3. nadzornik: Jakob Kocjan, 1400 E. 62«! St., Cleveland, Ohio. PO KOTNIKI: 1. porotnik: Aaton Lavrift, box 8, Yukon, Pa. 3. porotnik: Frank Bavdek, 6.103 Glasa Ave., Cleveland, Ohio. 3. porotnik: Anton Welly, box .vi, Superior, l'a. VBHOVNI ZDRAVNIK: F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI ODBOR: Frank Skufca, 485 2nd St., Coneroaugh, l'a. Ivan Jagcr, b. 543 Woodland Ave., Concmaugh, l'a. Frane Ko«, Concmaugh, l'a. Mikael Flek, R. F. D. 7, b. 14;»-a, Johnstown, l'a. Jakob Rupert, b. 238, South Fork, Pa. Ivan Hribar, 709 Brood St., Johnstown, l'a. GLAVNI URAD v hiši St. 20 Main St., Coneuiaugh, l'a. Uradao Glaailo: PROLETAREC, 400S W. 31*t St., Chicago. 111. Ooajana društva, oziroma njih uradniki, ao uljudno protoni, pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na se pošilja edino potoiu Poštnih, Expresnih. ali Bančnih denarnih nakaznic. nikakor pa ne dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošilja potom privatnih čekov. Nakaznice naj so naalnvlja: Rln* Novak. Concmaugh Deposit Bank, Concmaugh, Pa., in tako naslovljene pošilja z mesečnim poroči lom na naslov gl. tajnika. V »lučaj :, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kak* pomanjkljivoati, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se ▼ pri bodnj« popri« i. ZBOLJŠANJE DELAVSKEGA POLOŽAJA. Dandanes se delavci bojujejo v prvi vrsti za uživanje sadov svoje ga lastnega dela. Rudi tega je po pol n i »m a opravičeno, da narava delavsko gibanje in dr/i korak z naraščajočim modernim kapitaliz ijHim. da tako poželjenje p,. plod,, de avskega deJa prodira v J° *ir™ ljudske kroge. obenem st> ,,u zv'»nje plodovi tost človeške ga dela. Me*caii.Nki e&nmmi so skušali r»iti v naraščajoči produktivj teti sredstvo, s katerim Iti dali da našnjemu .socialnemu gibanju po vsem drugo »mer. Napredek na Polju proizvajanja ljudskega i metkn, ki se ne da utajiti in ki se vedno ponavlja, oniogočuje. da l.j ■se laliko /boljšal kulturni iu spodarski položaj delavcev. To je po mnenju meščanskih ekono mov točka, ki bi lahko zedinila in terese delavca in delodajalca vsaj za sedanjo dobo. Priznamo, da so delavci nekate rih delavskih strok dosegli Indjše delavske pogoje. Ali za to se i '""jo zahvaliti le samim sebi svoji organizaciji, pa nikomur druge mu. Strokovna in politična orga nizacija je najboljši pripomoček proti obli božanju delavske množi ce,za katerim stremi kapitalizem. Kdor trdi. da so delavci tudi de ležni naraščajočega dobička po kapitalu, postavlja direktno res Jiico na glavo Kj<; je pa iskati vzroke za na raščajoče bogastvo v današnji človeški družbi? Ko, gonilni sili vidimo dvoje pojavov: tehnično mehaničnega in socialno psiholo gičnega. Tehnični pojav vidimo v toni, da se je čas za proizvod njo izdelka izdatno skrajšal iu zvišal nad vrednost izdelka, ker je znižal stroške za izdelovanje-. Te mu pa zopet sledi naglo osredo točevanjc kapitala v rokah pešči ce kapitalistov — trustjanov. |>,f «e ta bajeslovno naraščajoča pr.f izvoduja res vrši. nam priča mo derni stroj ki izvrši v par urah toliko, kolikor sto pridnih delav skih rok z ročnim delom tekom vsega dne. žc pred leti je bilo niogoče izde lati par čevljev v uri in pol. Tu dokaz iz čudežev moderne pro izvodje dokazuje, kako se je pu množila proizvajalna sila. S teui pa niso izčrpana vsa sred stva za naglo in posiljeno proiz vod njo- V mnogih tvornicah. pre mogokopih in rudnikih cvete š< delo ua akord. Delavci so plačan o«l komada ali tone. Akordni si stem sili delavce .ako hočejo po množiti svoj zaslužek, da uapuo ii porabijo pri delu svoje zadnje si le. Ze v akorduem sistemu vidiuu socialno p-sihologičen pojav. Te mu sistemu se pa pridružuje dan danes tak oz van i premijski sisten ali "bonus", ki je v navadi že < mnogih podjetjih. AmeriSki kapitalist ima za de vizo: "Time is money." (("as j< denar.) Ako izvrši delavec izde lek pred določenim časom, dob posebno premijo, pit m- dozvedu, »lit se jt dela veil pomnožil zaslu žek. V resnici |>a zasluži delavec manj. kar dokazuje naslednja pri mera. Dela ve«* rabi za izdelovanje iz delka recimo 40 ur in zasluži na uro 4<» eentov. 40x4O=$lt>- l)el:* vee pa v>lfd premi jskega sistemu, z v pora bo vseh sil zgotovi izdelek v IS urah, Ako ra niiianio m prihranjene ure za vsa ko :{() eentov premije, dobi za 2*2 prihran jenih ur ••tyi.'JO. Vsega sku pa.i Jfsl• t.120. Dozdevno j«' delavec zaslužil več. v resniei je pa kapi talist se posebej zaslužil pri dotič ! nem izdelku v primeri s prejšnjim delovnim časom £N.80. To je naj boljša primera za izsiljeno proiz-j I vajanje. Kapitalisti nuiož.e in izsiljujejo z raznimi sredstvi intenziteto člo veškega dela- odstotkov, delavske plače so se pa pomnožile le za 4ti odstotkov. Zadnjih štiri najst let je to razmerje še bolj kričeče. Dobički kapitalistov so narasli zopet za najmanje 6"). zad nja leta za skoraj 1(H) odstotkov, plače uslužbencev komaj za 1"» procentov. Polohno je v rudnis tvu in v drugih industrijah. Vsa tendenca, ki j<> vidimo v kapitalistično delovnem razvoju. • se zrcali v tem, da se delavce tem bolj izkorišča in odira, čim bolj narašča njegova plača .da se čim dalje bolj odstranjuje od uživanja ; sadov svojega dela. Moderni pro i letariat je podoben Tantalu, ki sc hoče otešiti. inejtem ko se umika jo sadovi od njega \ nepregledno J daljavo, da mu jih j<> nemogoče I doseči. Važna iznajdbe. Prvi parni stroj sc jc uvedel v Zcdinjcnih državih let* 1814. Električni magnetizem so izumili 1. 1819. V poraba električ nega toka za pre mikanje, ali gonilno silo se je pri čela I. 1821. Prvi potniški vlak sc je uvedel 1. ! 182.-,. 1 Žveplenke s-o bile i/.najdcne !. ' 1827. Kloroforum 1. 18111. Urzojav leta 1832. MeCormikov stroj za iotev I. 18.14. Električni motor I. 1834. Pisalni stroj I. 1834. Električne arktične svetilke 1. 1844. i Šivalni stroji 1> 1846. Bessemer jeklo I. 1855. Električne strojne baterije I. 1860. .1 Antiseptična kirurgija I. 1815. Telefon I. 187f>. fj Fonograf I. 1877. Bacili legarja, pljučnice, »etike k>» lore, stekline in difterije od I. 1871»— 1884. Rocntirenovi žarki 1 1895 Nreaiični brzojav K 1896. Praktični aeroplan I. 11)01< Wrightovi letalni stroji 1. 1906. Barvno fotografiranje I. 1906. Hydro aeroplan I. 1911. Hilly Sunday izganja zopet mi iliča v New Yorku. Ljudje sc drenjajo pri njegovih Ulovnskih predstavah. Po našem mnenju bi videli v cirkusu več za svoj denar. MILJ ON 8EB0V JE FOOIX1LO. Kaj slori vojna elovečtvn, liani kaže najbolj , razumljivo usoda malih uartdov, Ki m> prizadeti I v tej tragediji. f'c čitamo statistična pormiila -j I splošnih izgubah, ki .gredo v iniljone, se nam jk> bigt-mn razblinjajo pojmi, ker nimam«« za te : ogtsvnwic številko »Hraruo ipred..iave. IV IhhVuh » «l«d>iti jasnejšo slaka potrebujemo že primer«. To pa imamo, da si nam je !>olj plastične if ni treba želeti, čo pogledamo >itn primer človeške žrtve, ki jih je doprinesla Srbija vojnemu bogu. Prav o tej deželi si Iniiko napravimo preeej zanesljivo predstavo, ker so av.\rijski uradi v za sedenih krajih izvršili ljudsko štetje in njega rezultati sedaj objnvi jeni. Pred vojno je imela Srbija okrog petih ■mi IjiMiov prebivalcev. Od tega jih je bilo po urad nem štetju it leta 1 ?* IO v devciih. sedaj »hI Avstri- | je zasedenih okrožjih 1,5(>0.000. Ta okrožja so Belgrad, l'ačae. Kragujevae, Kruševac, MHano vae. Šwbae. Seiiiendrija, l žica in Valjev«, t e *e računa poamoževanje prebivalstva od leta 191U dalje normalno, je moralo znašata pravo število prebivalstva v teh severozapaduUi okrožjih leta 1914 pred vojno okrog 1,700.000. I*o fcietju avstrijskih oblasti pa znaša v resnici l.lIliMKJO oseb. V primeri •. stanjem v lotu 1910 je to izguba za *.»:'» odstotkov, v primeri s stanjem v letu 1914 pa za 28 tlo 29 vxlsto'i kov. Vzejuhno za podlag«) uradne številke iz b*ta 1?» 1 *>. Tu vidimo. «la >e je znižalo ži n>ko prebi valstvo za 5.JI odst »tka, moško pa za iJH.M odstot ka. V Belgradu je padlo mrško prebivalstvo o«I 51.111! na 17.575; spbmno prebivalstvo' Bel grada * prcdmeviji se je znižalo od 1-1.000 aa 73.000. Avstrija ima Srbije zaseda ne nekaj malega več kakor tretjino. \' krajih, ki jih je zasedla Bulgarska, je prebivalstvo, kakor v.e kaže. še bul j padlo, že zaradi tega. ker >o tam najbolj raz- , sajale nalezljive bolezni. Ampak če se vzame le tista izgubil za podlago, ki so jo dognale avstrij ske oblasti, se mora spbišrto znižanje prebivalava v Srbiji ceniti na 1,150.000 .nož. Na balka uskeui bojišču, na Kri'u. na l'ram o škem. \ Angliji i'i v Švici računajo* da je okrog HOO.tMM) Srbitv. V ijnib vjetuiko\ je v Avstriji in na B«dgarskom tudi oklug itHUHHI. t'e i»e teh UHMHMt "iRlsteje o«l naved<".»e svote. je 'zgubila Srbija 750. pretiran >. pa ni skoraj nič preveč i sini'stično, ako »e računa, tla s«* <>d v je t iii'-:ov. t d vojak tv la boj"jč'h .11 <>d invalidov po zdraviliščih ne vrne. Tedaj pa kaže lačun en miljon i/guldj« .lili ljudi za Srbij««. To je ena petina i:j miga prelil valstva pred v\»juu. Ampak vojne še ni konec. 'n če I »o še kaj ča^a trajala, ne \e nihče, kako >e la >lrušiii miljon lahko šc povee'-a. t« lir/.ojuvi i t Amsterdama poročajo, du je \ sredo v Bruslju umrl general Uk»uig, nemški ge neraliii guverner za Belirijo. Bissing gotovo ni uio gol vladati v Belgiji popolnoma na svojo' pest. auipak jc bil večalimanj «*Jviseu ml centralne vla de v Berlinu.-Toda vgotoveui okvirju je bilo nje govo delovanje somostojno in razun tega je mo ral biti tudi njegov vpliv na državno vlado zna ten. Zatu je bil tudi brez dvoma zelo odgovoren M vse tisto nečloveško ravnanje, «. katerim so se nem ške oblasti v okupirani Belgiji odlikovale. Zlasti velja to za brezštevilne smrtne "kazni." med ka terimi je bil cel kup navadnUi umorov, komaj za silo odetih z jiutt ičniin plaščem, potem mil jonske vojne kontrilnioije, nasilno deportirauje Belgij cev itd. Zgodovina Bi*sukgovega guvemeuatva spada med najtemnejše točke vojnega goapodstva in za velik del sovraštva, ki :*e je nabral zoper Nemčijo po vsem »vetu, se ima dežela zahvaliti bas svojemu vojaškemu sistemu v Belgiji, (o pri tle za Bissrngom kaj boljšega, je seveda še vpra šanje. Vsakovrstne vesti prihajajo iz Kvrope, ki vzbujajo sinii>jo, da se vrše v psihologiji ljudstva i/preniembe, ki niso sedaj brez pomena, ki pa lahko postauejo gonilna sila v razmere, o katerih se začestnikom sedanje vojne niti sanjalo ni. M i lože se poročila o nemirih. Nemške vesti, ki so dolgo zatajevale položaj v Berlinu, so napo sled vendar priznale, da se je tam zgodilo marsi kaj z« vlado neprijetnega. Ondotni telegrami namreč pravijo, da so štrajki v Berlinu večino ma poravnani in nicer da so delavcem dovoljene koncesije. I'rej so > ladni jeziki molčali kakor grobovi, poluradni sO pa trdovratno tajili, da so v Nemčiji kakšni resni štrajki. Ta taktika je popolnoma podobna zagovoru Šmula, ki ga je bil Aron za t ožil, da mu je »"»Kbii posojen lonec. Na sodnikovo vprašanje, kaj mo re povedati v svoj zagovor, je dejal: I'rvic mi ni Aron nikdar dal nobenega lonca ; drugič som mu ga že davno vrnil in tretjič je bil že razbit, ko mi ga jc dal. .Med koncenijanii, o katerih porooča "We*er Zeituug", je t m 1 i to, da bodo imele strokovne or ganizacije za ii a p rej po vseli mestih po dva zastop nika v živežnih'komisijah. S tem jc tudi prizna no, tla je bilo živežuo vprašanje eden glavnih razlogov stavke. Nekatere vesti tiuli pravijo, da je bilo sklenjeno znižane krušne poroijc zopeta povišati. To morda lahko za nekaj časa potolaži prc» veliko nezadovoljnost, lahko pa tudi povzroči za pozneje še nevarnejše krize. Kajti čini večje *o porcije, tem prej jih lahko zmanjka. In če jih slučajivo zmanjka, preden pride nova letina pod strelni ' . . . V-sak hip *e ne moro osvojiti kak šna Poljska ali Uttuiimija. Poleg štraj-»v so bi li zaradi pomanjkanja hrane tudi "izgredi". Ce je ljudttvo že aedaj pripravljeno ;ia lake "nere de", tedaj je mogoč*, da nastopi še nekoliko dru gače. ako zmanjka kruha «pl«li. T —- ■" ■ j Ziuini netnaki ea:»nika.r Hattleu piše v *v»iji reviji "Zukuuft," tla jo vae upanje Netarije od rbtuo od lega, da fimprpj ir.vede ustavne refo;* me; ako tu stori, bodo po njegovem mnenju »10 ««ča mirovna podajanj«, če mill ena obeh straneh i upanje v popolno a mu go. Obenem oporeka Harden trditvi. da je k ij i Ker ?.r ob začetku vojne uk a/.a I storiti priprav« ustavne reforme. l'o njegovi sliki je položaj Nem« 1 čije preoej neugoden; »ni ni*ke .revolucije iip pri čakujc nobene podpore /a Nemčijo, ampak uiis'i. da Ih» Ruuja nadaljevala vojno. Harden ni ■bil pravzaprav nikdar retoinei onar. Njegova politična vera je bila vedno umu:* • hična: če je vodil v svojem llntu nekoliko opozi I eije proti Viljemu II., je to prihajalo odtod, ker je bil Harden izredno velik oboževaloe pokojni Hisurareka. s katerim je prinel sedanji kajzet uu tnk navili navskriž, da se inu je z niefteanskejn stališča lahko očitala nehvaležno.«!. V" žaretkn sedanje vojne je aHrdeu š«> pieeej trobil v šovinistični raf. Zahteval je, da naj Nem- ( čija kar naravnost prizna, da je pričela vojno, in s iver zato, ker je razumela, da je bil od nje izlirnu trenotek »ajirgodnejši. Tekom vojne se je pa tudi llardeiiu marsikaj zjasnilo. Prej kakor marsikdo je .{poznal, da ni majo vojaške zmage Nemčije trajne vrednosti Njegov gla^ je postajal bornbolj svarilen in nj« K ova sedanja zahteva, ila se t»ikoj izvrSe reforme, je le naraven razultat njegovega razvoja. Toda zdi se, da se s to zahtevo, ki hi se hilu š«* ob začetku vojne zdela, radikalna, danes ni kamor več ne pride. Razmere xilijo od dne do dne bolj v to, da morajo segati reforme do trona in če z iron. S Hardeiiovega stališča je položaj Nem čije lahko neugoden; z demokratičnega je čim dalje ugodnejši, ker gredo dogodki v smeri, du s«* Nemčija reši svoje dinastije.'To ..poznava menda zopet Viljem 'bolj kakor Harden. In odtod prilia- 1 ja njegova sedanja naklonjenost za reforme. Har den ima prav, če trdi, da ni Viljem ob začetku vojne mixlil na nikakršne reforme: takrat je upal. da zutre vojna še tiste sledove demokracije. kar jih je bilo v Nemčiji. Sedaj vidi, da prihaja nje gov« krona v nevarnost in zato je pripravljen po metati marsikaj v razburkano morje, le da bi re šil barko avoje dinastije. Zato koketira cc|-» z rus ko revolneijo. Ampak kadar dela kronanec revo lucije prijazen obraz. tedaj mu nu»re le otrok verjeti. Med Zcdiujcnini državami in Avstro-Ogrsko m* jc »losloj sklenilo osem pogrnili in konvencij. Prva trgovska in navigacijska se jo pro glasila dne 10. februarja letn 18:11. Zadnja pa jc bila razsodiščua pogodba, ki določa tribunal /a rešitev gotovih jurističnih spornih točk. Ta po godba se je oklenila dne 1H. maja leta iiHMt. Nobe na izmed vseli pogodb z Avstro-Ogrsko pa ne vse buje določb, ki Iti bile slične onim v pogodbi z Nemčijo ali Prusijo, s katerimi se ugotavljajo go tove pravice tudi za slučaj, če izbruhne vojna med | obema državama. Avstrija se ne nahaja med strankami, ki so sklenile s tedanjim državnim tajnikom Brvanom pogodbo, da se bodo edinjene države in nasprotne »tranke vzdržale za dobo enega leta vojne v slu čaju, da bi se sporne točke ne mogle rešiti diplo- ' matičnim ali kakim drugim mirnim potom. No beden izmed zastopnikov centralne zveze, to je Nemčije, Avstrije, Bolgarske in Turčije ni hotel sprejeti teh proizvodov pacifističnega gibanja. Na drugi strani p« so zavezniške iVžave sprejele te predloge, in med temi -se je nahajala tudi Ru sija. Tu dejstvo meče preccj čudno luč na izja vo Prusije, da su zavezniki pravi napadalci in da so oni na vsak način iskali vojno. V resnici so ->i zavezniki zavezali roke, vsaj v kolikor so prišle v poštev Zcdiujcue države. Nemčija in njeni sedanji zavezniki pa so bili med uarndi, ki niso hoteli . pustiti iz rok možnosti hitrega in odlujčujočega 11 darca proti nepripravljenemu nasprotniku. Kongres inskega delavskega in vojaškega sveta jc sprejel sledečo resolucijo: — 1. Pruvizorična vlada, ki se je mini revolu cijo postavila z dovoljenjem delavskega in voja škega sveta, je razglasila svoj program. Ta pro gram vsebuje princip demokracije in vlada je o stala zvesta svojim obljubam. *2. Kongres poziva vso revolueijonarno de mokracijo, da >. Kongres poziva vso revolucionarno demo kracijo, da se zbira okoli delavskega in vojaškega sveta, da uduši vvtafc poizkus vlade, da in se opro stila demokratičnega nadzorstva, ali pa, da bi o pustila izvrševanje svojih dolžnosti. h Kodanja poročajo, da j« Berlin poln turškega vojaštva. Pravijo, da ga tam shirajo za xnpndiio fronto. Kaj pa, če pa zbirajo za — berlinsko de lavstvo? Medtem ko napolnjujejo Berlin s turškimi vojaki, jc ('ar i grud poln nemških vojakov. Zakaj ne pokliče Nemčija raj« svojih vojakov domu, pa puati Turke na Tmškemt — Zdi se nam, da uganka ni teika. ČLANOM J. 8. Z. NA ZNANJE. Izjave večine in manjšine o voj. ; ui in militarizmu, kakor tudi vse izpreinembe pravil in nova plat foruia, sprejeta na St. Louiški konvenciji socialistične stranke, gre v kratkem na splošno glasova nje in stopi v veljavo, ko bo o predlogah odglasovano. Dotlej so v veljavi vse stare izjave in pravila. Toliko na znanje, da ne ho zme šnjav«. Tajništvo J. S. Z. Klubom v uv&sev&nje. I)a se delo med tajništvi klubov in tajništvom Zveze vrši v koli kor mogoče enotnem in pregled nem sistemu, lii bilo želeti, da se tajniki klubov ozirajo na sledeče: 1. Vsak klub naj poskrbi, da do bi uraden pismen papir. Sedaj pri hajajo na tajništvo papirni od rez ki vsake vrste, in če nima tak od rezek klubovega pečala in imena tajnika (kar se dogodi če* t o I, vza me tajniku mnogo časa, dokler i dentifieira naročilo ali razbere mesto, odkod prihaja ta ali ona želja. Uraden papir in kuverti se naročajo pri upravništvih listov, "Radnički Straži" in "Proletar eu." (.'ene so na>vadno za 200 pa pirjev in 100 kuvert $2.50 do +.'1.00. Isto velja za pečat. Vsak klub naj si nabav pečat Pečat sta ne 70e iu se naroči pri tajništvu S. Z. 2. Z naročilom za članske znam ke je treba poslati vedno znesek. Vse drugo daje Zveza dobrostoje čim klubom na kredit. Tajništvo ,J. S. Z. Chicago, IU. Jugoslovanski socialistični klub štev. 1 priredi v nedeljo 27. maja v Cicero, III. ,veselico z gledališko predstavo. na kateri se uprizori glasovita t• •» gol jeva komedija ' Kevizor'. Pri jateljske organizacije prosimo, tla ne prirejajo svojih veselic ta dan. kakor m> tudi naš klub rad ozira ua take želje. "Kcvizor" je tako sijajna komedija. lm je za to le, da se res ude leže seje in volijo. Pustite izgo vore na stran, ker s;> vsi votli. Saj je -prestara reč. Kden mora vrt prekopati, drugi kurnik po i praviti, tretji kiHiiarce saditi, «V j • rt i |K>teliuH pasti — ampak vse i to «e vendar lahko opravi ob dru I geni času, pa ne ravno takrat, ka dar je seja. Kdor ima res kaj socialističnega dr.ha v sebi, pride , gotovo na sejo. S soe. pozdravom Veneri Obid. organizator. Breezy Hill, Kan3. Društvo "I'rvi Maj št. '*>•» N. P. J., in ,1. S. siM'ialiatieiii k'ub št. .'{0 priredita skupno ve'iko P'1' slavo prvega majnika. Pro-law« se vrši v Mreez.v Hill, Adoll 'Nl1' ranlovi dvorani. Velikega pome na je tudi ,ker bo obenem draštvo "Prvi Maj" št <»."» SNP-f '«