Proletarec. [volume], April 24, 1917, Page 8, Image 8

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
UTRINKI.
V Washingtonu so dobili iz Petrograda zatr
dilo, da ruska provizoričnu vladu ne bo poslušala
nasveta nemških aocialbtov ter da ne bo sk epa I h
separatnega miru z nemško in avstrijsko vlado,
Ko so dobili zavezniški poslan tki to porodilo,
no -e globoko oddahnili. Že dva tedna so nam m'
živeli vsi zavezniki v strahu, da liodo ruski socia
listi prisilil! rusko provizorično vlado, da sklene
mir s centralnimi državami.
Prav posebno ho se bali socialistične konfe
rence v Stoekholmu. Toda zadnje poročilo na
znanja, da so sklenili ruski socialisti boriti se to
liko časa, dokler ne bosta strmoglavljeni avtokra
tični vladi.centralnih držav. Namesto da bi se
zavzemali za mir, bodo svetovali svojim sodrugom
v Avstriji in Nemčiji, naj strmoglavijo ee^arja
ter naj ustanove pravi republiki na socialistični
podlagi.
-Med eksistence, katerim ni ljuba solcna
luč in ki vtded nenormalnih vojnih razmer ve
dno nesramne je izvršujejo svoj umazani posel, je
prištevati londonske oderuhinje, ki posojujcjo
ženskam brez sredstev in pomoči denar za narav
nost nesramne obresti. Te ženske oderuhinje si
cer ne izvršujejo tega posla v tako velikem obse
gu kakor njih moški tovariši, ker jim manjka
za to oblastvenega dovoljenja, a računajo zato
v skoro vseh slučajih tem večje obresti. Za vsak
šiling, katerega so posodile svojim žrtvam, vza
mejo na teden po dva pence iu v slučaju, da se
jim te obresti redno ne izplačajo, računajo še .i v a
pence več. Ena teh oderuhinj je pred kratkim iz
javila. da se je pred vojno pečala s prodajo maj
hnih predmetov po cestah, da pa je kmalu prišla
na to, da je veliko bolj dobiekanosiio, če se poso ja
jo majhne svote za velike obresti. Ta nova obrt
se jim tako izplačuje, da hi je ne opustile pod ni
kakršnim pogojem. V številnih slučajih so tako
oderuhinje kot njih žrtve udanc pijači in \ečkrnt
skuša žrtev, ki ne mor« plačati olirt-sti, potolažiti
oderulrinjo s tem, da jo zaklada z žganjem, vsled
česar se njeni majhni dohodki še bolj skrčijo.
Ženske oderuhinje pa znajo svoje žrtve še tesneje
prikleniti nase s tem, da jim preskrbujejo kruh
na kredit. Ko je torej dobila /'riev koncem tedna
svojo plačo ter mora plačati dolgove, se ji z.ara
kuna pole* cene še po pol penija za vsak kos kru
ha, katerega je dobila na kredit tekom tedna.
Prav tako nesintpatiena prikazen kakor žen
ska oderuhinja, j«* oderuh, ki ima ponavadi zapo
slenih par žensk za lov klientov ali žrtev. V prav
|k»gostili slučajih vzame tak oderuh do 4.*» od
stotkov obresti, in ženske, ki se vlove v njegove
zanke, ostanejo ponavadi v njegovi oblasti za v se
bodoče čase. Njegovi "uslužbenci" se potikajo po
cestah, gostilnah in javnih prostorih ter pripove
dujejo ubogim, pomoči potrebnim ženskam, "da
poznajo gospoda, ki bi jim prav gotovo posodil
majhno svoto denarja ".Tak lopov je ponavadi do
bro stoječ "gentleman", ki stanuje v elegatni hiši
in ki .se peča poleg tega še z drugimi kupčijami,
katerih sicer ni treba tako skrbno skrivati pred
javnostjo, ki pa dajejo ponavadi tudi zelo mastne
dobičke.
Rusija se je zadnji čas osvobodila ne samo škod
ljive vlade, temveč je izginilo tudi bistvo stare
vlade. V tujini ;<o nekateri kazali na nezavednost !
naroda po guhernijah, zunaj me.st in trgov, na ne
vednost teh miljonov, ki tvorijo več kot šestino
deželnega prebivalstva in so mislili, da bodo le po
lagoma in nepopolno spoznali pravi pomen revo
lucije. Kjer je bilo v prvih tednih potrebno, da se
narodu razloži revolucija, se je pokazala sicer te
žava, in v zakotnih vaseh niso znali ceniti svobo
de, katero so ravnokar prejeli. Danes pa dobivam
poročila iz najbolj oddaljenih okrajev iu odločno
| izjavim, da rusko vasi z velikim navdušenjem po
zdrav I j« jo stalim uničenje monurhije in kažejo
republikansko mišljenje."
O ruski armadi je izjavil sledeč«1:
"Do zadnjega »'-asa sta bil u vojak in 'east d i k
v ruski armadi razdeljena v dva razreda. Kevolu
eija pa je prinesla tok, ki j«* potegnil olmdva ».a
seboj, in ju združil. Izenačenje se ne more izvršiti
t ti ko j in brez upiranja, kajti ruski častnik mora
] prodrug.u it i običaje, katerih je navajen in nau
čen že vet* let. Poglavitna stvar je — in jaz g.i
vorim iz lastne izkušnje, ker sem bil na bojišču
i —da je armada složna v tem, da se vojna nadalju
je in dovede do zmagovitega konca. Naj nihče iz
J ven države ne misli, da so naše izpreiiietubo v 110
t mnji državi opustile in zanemarile, da bi se vse
pripravilo za novo nemško oeftuivo.
Velikanska je bil« korupcija o a rjo ve vlade.
Tedaj ni •»ilo sodelovanja med t'ronto in vlado.
Na vsakem mestu so imele naše armade težavno
stališče. 1'rvo, kar jo storila nova vlada, je bilo
to, da je poslala na bojišče odbor, ki je fazprav
! Ijal s poveljniki, kaj se mora storiti, da se takoj
! popravijo sedanji pogoji.
Kar se tiče naše bojne mornarice, je nova
! provizorična vlada prepričana, da je mornarica
pripravljena vsak čas za spopad z nemško v
Italtiškcin morju, kadarkoli dajo Verne i priliko.
Trajalo je nekaj dalj časa, kakor pri armadi, da
i se je v mornarici vdomačil <!ub svobodnega dr
' /avljanstva.
Ituski državniki, ki tvorijo ministrstvo provi
! zorične vlade v času prehodu«' dobe naše revolu
| eije, pričaktrjejo natančno izražene želje ruskega
naroda.
Oporo imamo na bojnem poljn in v narodu,
poleg tega pa nam še pomaga in nas navdušuje
prijatelj.it vo ameriškega naroda. Bojujemo so
/u načela miru, ki so v zadnjem časti postali sku
pili obema deželama in obema vladama."
Odbor Storthinga. norveškega parlamenta. >
je naročil vladi, naj ne dovoli inozemeem ali kor
poraoijaiu prilastovauja vodnih sil ua Norveškem,
razven v posebno upoštevanja vrednih slučajih.
Nasvet je posledica gibanja, tla se omeji prilasto
vanje industrijskih virov od strani tujezemskega
kapitala na Norveškem. Silo vodopadov na Nor
veškem cenijo 11.1 6.000.000 do 10,000.000 konjakih
j sil. Do zadnega časa so to vodopade vklepali v
službo industrije skoro izključno - pomočjo ino
zemskega kapitala, dihanje za omejitev vpliva
tujezemskega kapitala je izvojevalo svojo prvo
zmago letii liMIfl, ko se je sprejela 'akozvana kott
cesijtska postava ,s katero se omejujejo za .ino
zetuee koncesije za izrabljanje vodopadov in dru
gih naravnih sil. V zmislu te postave imajo le nor- '
vcška vlada, norveško občinske korporaeije in
norveški podaniki pravico prisvojevati si vodopa
de z več kot PHHl konjskimi silami in to brez. pose- '
bitega dovoljenja wlade. Ko pa bo sprejeta nova
predlog, bo tujemu kapitalu še veliko te:": j o prido
biti si ua Norveškem kakšne koncesijo.
O bodoči obliki ruske vlade je izjavil sedan ii
luski zunanji minister Miljukov: "Sedanjo misli
in želje javnega mnenja v lMrogradu, Moskvi in
v ruskih pokrajinah gredo za ustanovitvijo repu
blike. Vse razpoloženje kaže, da mora prepusti
ti ruskemu narodu, da si izvoli pravo obliko vla
de. Hiisijn jo danes republika. Z odpovedjo veli
kega kneza Mihajla Aleksandroviča, da ne sprej
me krone, dokler ga narod ne izvoli, jo monarhija
dejansko republika.
Kdor jo proučeval vladne ustroje, kakor jaz,
I izprevidi, da. jo malo razlike med republiko in ti
! stavno monarhijo; poglejmo samo Veliko Britani
i jo in Združeno države.
O papirju.
Tekom sedanje vojne je tudi papir poslal dra
gocen predmet — v pravem pomenu besede dra
gocen. Bil je namreč eden prvih predmetov, ka
terih se je doteknila vojna draginja, in sicer no le
v vojskujočih se deželah, ampak kakor vemo, da.si
ne na svoje veselje ,tudi v Ameriki.
Kakor draginja kruha, tako tudi draginja pa
pirja ni malenkostna' reč. V naših časih post;ine
pomanjkanje ali draginja papirja lahko usodepol
na. Njene slabe posledice se kažejo na obeh stra
neh oceana. Časopisi in knjige se draže tu in tam;
mnogo listov je prenehalo i/ha jat i — na Ogrskem
prenehajo baje kar vsi — in marsikatera knjiga
se ne more tiskati.
Res je pač, da ni bas vse potreimo, kar se na
tisne. Kakor se govori mnogo nepotrebnega, zla
gancga, škodljivega ,tako se tudi tiska. Z.t marsi
kateri list ne bi bilo škode, če ne bi izhajal in za
marsikatero knjigo ne, če bi se ne natisnila Am
pak nobenega pravila ni, po katerem bi zadela dra
ginja baš take nepotrebne tiskopise. Najhujše u
udarce daje delavskemu časopisju, ki jc najmanj
bogato.
Kakor no se pod pritiskom sile s kruhom vrnili
v pretekle čase in peko mešanico kakor v časih, ko
še niso bile znane moderne metode mlinarstva in
pekarstva, tako l>i bil človek željan, da bi se mo
gli tudi s papirjem vrniti v nckdanjost in si s kak
šnimi odloženimi surogati pomagati iz zadrege.
Žal da to ne gre. Kajti to, kar je bilo pred papir
jem, je za sedanje tiskopise neporahno.
Pisanje, četudi ne v današnjem zmislu, je že
jako stara reč. že davno pred našo civilizacijo so
ljudje čutili potrebo, da si zabeležijo to in ono za
spomin, da si dajejo naznanila, kjer ni bilo mogo
če ustno sporočilo. In ker so ljudje že davno imeli
možgane, so tudi že davno izumili pripomiočke /a
te potrebe.
Preden je človek znal pisati, je risal, kar nam
pričajo 4e danes ohranjene rishe, ponajveč žival
•k«t na Stenah skalnatih brlogov, na kamnih, to
govih i. t. d. Iz te predzgodovinske umetnosti se
je razvilo tekom d«!gih časov tudi pisanje.
Najprej s«» pošali ljudje na kamnitue plošče,
I na les, drevesne liste, im drev.mo skorjo, suhe ži
valske koze in platno, jMtteni na puvmčenc dešči
t ve, na ilnate plošče in na kovinske tablice. V K
giptu so že pred "»(HM) leti iznašli snov, ki so jo
imenovali papyrus, ker je bila izdelana iz stržena
nekega grma enakega imena. Zato se je ohranila
beseda papir po tenkih listih iz papyrovega str
žena. Papyrus so hranili in razpošiljali v obliki
zvitkov.
Iz živalskih, zlasti oslovskih in ovčjih kož so
kasneje zaceli izdelovati pr'rganient. V mestu l'er
gaiiiott v Mali Aziji so baje najprej znali izdelova
ti perganicnt, odtod tu-li njegovo ime. Še v II
veku -sta liila papyrus <in porgament zelo razšir
jena in splošno uporabljana, čeprav je ltil tudi pa
I pir že znan.
l/.najdba papirja se računa že okoli 200(1 let
nazaj, ter je papir iznašel baje nekako '2(M» let
preti Kristusom neki Kitajec, (iotovo je, da pozna
jo Kitajci papir že okoli 2tMHI let. Delali so ga iz
mešanice murviiie skorje, iz raznih trav, odpad
kov svile, homhadn in različnih tkanin. Iz take
mešanice ga delajo v Aziji še dandanes. Ta rt 11 rji
so pridrli v šestem veku na Kitajsko, se seznanili
s kitajskim papirjem in ga prinesli Arabcem. A
rabei so razširili papir po vseh jut rovih deželah
ter ga kot osvojevnlci Španije končno zanesli tu
di v Kvropo. Ko so se vrnili križarji v domovino,
so prinesli s seboj tudi iznajdbo papirja. Prva
papirnica je hila na Nemškem baje v Kavenshur
gn leta 1270.. v Španiji so ga delali že sto let prej.
Brci papirja ne hi bila niti iznnjdha tiska do
bila tiste velikanske veljave, ki j i je. kakor ni
imela iznajdba lokomotive pravega praktičnega
pomena, dokler ni bil i/na jden železni tir. Vse je
v vzajemni zvezi. Tisk in papir sta skupaj < tnogo
čila silno razširjenje ljudske izobrazbe. In sedanje
podraževanjc papirja je nCHramen napad na kul
turo.
Turčija je sloilila avstrijskemu
zgledu in jo prekinila diplomati«"
lie stike /. Zedinjeniiui državami
— Ta reč j«» skoraj sama formal
nost. Dejansko nt* izpri-meni \
dosedanjem razmerju skoraj ni«'*
Wter, ki }ja j«* posojal kapi
jtalizem, že niti jit-lmje, <la Imi žetev
|vihar. Ampak pri žetvi ln» niiv/o«'
, soeialixem.
JAKO VA2NO VPRAŠANJE?
"Ali aem že poslal zaostalo na
roonino za " Proletarca"7
ti ne! —
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVA
NJU BANKE ZVANE "CLEARINO
HOUSE".
Kaj to pomeni ca ljudstvo, te je banka
pod nadzorstvom "Clearing Hour«".
———
Vse luiuki-, ki iinujo rvi'iii * Cliieago
Clearing House, mi |iii<ivržene atrogemn
nadzorovanju od uriidnikov trj^u /avu
| ilu. l'rr|i|ii|ot«iijr rakunov in imetja
mora \ r.iit i najmanj enkrut uu leto.
1 zveden* i iiutani'iiii prci&reju htnnje
vsake banke. Vso gotovino pn-Sti-jejo,
[irr|;liilHju vne note, \ iirAi'ine. vkujižlie
in druge vreilniiKtne listine, he prepri
•'ajo ii fondili. ki mi naloženi v družili
liuiiknh in pregb-dajo knjige in ra'uue.
(e najdejo i/vedi-llri knke »labe nli
dvomljive vrednoMne listine, ne te ru
ble jejo ver kut imovina banke. A ko be
je skrčila vrednost hatu'-negn premole
ii ju. mora limika kazati pravilno vred
mist \ svtijih knjigah. (V banka drzno
Špekulira iu se ji pride iih sled, tin.ru
tu takoj opustiti. Vse, kar je 11
skiraiin, se mora tukoj odstraniti iu uu
domisliti z boljšim. IV vsejjn tega
lianka liilro ne popravi in stori, izgubi
vse nadaljnje ugotlnosti in prnviett, ki
jih vlivajo banke, kater«- so zilruž«'iie v
Clearing House.
Ki-ilar se odvzamejo kaki banki te
ugudiiogti uli i'e ni hpri-ji ta \ Cleraing
House ima uleilnja za to dolier vzrok.
.Na drugi strani pa je o lian ki. ki je
članica te /m/e. že to dovolj jns«-ti do
kaz, da ima dobro imovino, da je njen
kredit duller in da vodi svoj denarni
promet po predpisih, varno in sigurno.
Na'rt /a nadzorovanje liank potom
Clearing Housu j.- i<11 izdelan v Cliiengu
pred deaetirni leti, od katerega časa uu
prej ni bankrotirala uiti ena banka, ki
je bila v zvezi > tem Clearing lloucotu.
Ako je Mo uu uli drugi banki slabo
vsli-il panike ali vojske, so ji takoj pri
skotile na pomoč druge Cl«-aring House
bnnke in ji potnagaie, dokler s<- niso
povrnile zopet normalne razmere. Ta
Clearing House nadzorovala i nai'rt si
je pokazal tako vspeAen, da so povsod,
kjer koli se nahaja kak Cb-urtng House,
sprejeli ta nnčrt. ,
American State Banka je v zveri s
tem Clearing Housom, je pod njegovim
n&ilzorstvom in ima vse privilegije te
banke, kateri podu vsako leto pet po
polnih računov.
Američan State Hauka pa je tudi pod
državnim nrdzorstvom iu o«lda vsako
letu pet de ajliranih rm'-unov u stanju
Banking Departments države Illinois.
Napravite .VAŠO banko za VAŠO
bunko in VaS denar bo varen iu ga
ialiko dvignete, kedar ga želite.
VpraAajte za sezniim miših First f»ol«l
hipotek. Kakor tudi te/nam <1011.00 in
$5011.00 /latih hiprttečnih bomlov.
preilscdnik.
AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Mlin- Istimi.I Ave., vogal I.ootnU in !*•
cente.
oro
Prirepon po načinu, ki jja
je rabil star moder menih
S o r o L
■ie jo izka/.al čudovito uspoS
nem za krča želodcu in
trebuhu, bolan vrat, na
duho, glavobol, izgubo
trka, prehlad v (lavi,
itd. itd.
Priredi »ra iota kompanij*.
k« ilrln h|«vr»i "Pain F.x
lifllor" M aro vredno »red
ni vo ca vdritnenje.
Pameten <*lovek ima #no
Hteklenira vedno pri roknh.
2f»r in f»0<* v vseh lekar
nah, ali pa pri
F. AD. RICHTER CO.
74-80 Wanhintrton Street,
NKW YORK
Central Hotel
Conemaugli, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
ZOravmlk za ootianje balami
1b raaocaLoik
,a4reveitka pr«i*k*ra V-r.npl«* »<►—pt
teti )• I* aJravila 1W24 Blue UU*
An, Cklcafa Urejuj« »d I <W I f»
pol ; mM do K avatar lives 0Wmi
ftivett balatkl saj pileja »laiaaak*
CARL STROVEF
Attorney at Law
Zattopi ti i»b sodtiiih.
specialist /.a tožbe v odškodnin««
kih zadevah.
Si aohe 1009
133 IV. WASHINGTON SfREEl
CHICAGO. II.L,
Telefon: Main 8»C>
Moderno urejena gostiln*
VILLAGES INN
■ prostranim vrtom za izlete
MARTIN POTOKAR,
Ogden Ave., blizo cestno ieioui
»ke postaje, Lyon«, HL
Telefonska 4tev.: 224 m.
Ako želiš citati najnovejše in
dobre novice, potem se naroči na
|"Milwaukee Leader" navečji so
cialistični dnevnik vzhodno od
mesta New York. Stane 25c na
mcsec. Milwaukee. Wis.
LOUIS RAB SEL
moderno urejen mtlun
■i 410 8RAHD AVE., IEI0IHI, WIS. j
Telefon 1199
*-*• najboljših tociaJiitlM)
revi i ▼ angleškem jezikn ▼ kmmi
k? j«: "INTERNATIONAL 8T.
CIALIST 2.EVLEW." — Uht«
mesečno in st&ne $1 00 na leto. —
Ntulov: Int. Soc. Review, S4I 1
Ohio St. Chicago, 111
MODERNA KNIGO VEZNI OA.
Okuuno, hitro in >rp«ino 4«tt
/.a privatnik« in dru&tva. Bprejt
mnmo naročila tudi izven in rati
Imamo moderne ftroje. Hiatal
cene in poitena postrefba.
BRATJE HOLAE,
1633 Bine Ialaai An,
I Atlvor * CUmm* W
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD
PORNI JEDNOTI.
Naročite »i devnik "1'rosvc
ta". Lix"t stane za celo leto $.'{,0(^
pol lcla pa #1.50.
Vstanavliajte nova društva. De
set članov (ic) je treba za novo
društvo. Naslov za list in za taj
niftt vo je 2657 So. Lawndale Ave.
Chicago, 111.
Naiveria cinvanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna —
1IU-M Blue 1» I a ud Avenue, Chicago, l|*.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem. Slovaškem, Češkem
Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naia
posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
1^" ADAR potrebujete druAtvene po
trebičine kot zastave, kape, re
galije, uniforme, pečate iu vse drugo
obrnite se na svojega rojaka
F*. KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejuiete zaatonj. Vte delo garantirano.
| Edini slovenski pogrebnik
1 MARTIN BARET1NČ1Č
\ 324 BROAD STRUT Tli. 1475 JOHNSTOWN.
V teh dnevih
velike draginje
lii Nt* moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike
izdatke za hišo. I'opoina resnica je v pregovoru. "Forewarned
is Forearmed". Slaba prebava glavobol, zguba okusa, splošna
slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da iščete zanesljivega
zdravila — malo pozornosti vašim ere vam, bo vam ponioglo
preprečiti sitne neprilike.
Trlnerjovo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino
je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. Isto
izčisti čreva, odstrani zbrano neporubno tvarino, v kateri se
rode in ninože razni bacil i, pomaga prebavi, povrne okus in
o jar i kri in želodec, ki so potem v.stauu braniti se pred večino
napadajoči!) baeilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ner
voznost, želodčne neprilike pri ženskah <>li času življenske pre
membe, kakor tudi pri premogarjih v preinogarskili okrajih,
itd., je priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih
pripravkov. To vii.o je pripravljeno iz grenkih zeli Sf, kore
ninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, na
ravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj
občutljiv želodec, »'ena V lekarnah.
Trlner|ev Liniment
vam prinese v hišo pravo družinsko zdravilo, de nepreskoljiv
za revniatizem in uevralgijo, je izvrsten pri poiiesrečenjn, za
zvijenje, otekline, okorel vrat, itd. de jako poživljajoč za
utrujene mišice po težkem delu ali dolgi hoji Cena li"» in .">0e
v lekarnah, po posti :15 in fiOe.
Trinerjev Cough Sedative
je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, hripa*
vost. vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment.
1 riiierjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade na
mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: /alta ko
lajna San Franeiseo, 101 ft, (Srand l'rix—Panama, 110.
JOS. TRINER
kemik Isrislov&iec,
1333-1339 So. Ashland Ave. OiIcaflt» ID.
^/ny. sZamskv
Irtijtfčni ^flo-Vanskj
... Fotograf
1 osebno |>ozornost za slike novojiorneencern.
()L»i.ščito na.^, in prepričajte se!
1255 tU. 18th St. Lic.