Proletarec. [volume], May 08, 1917, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
• U» M korist« M>v
•k*«* I|u4«iva. r)»i»v
•I m r»»lt»nl dm
v«*f* kar yrodiiclrtto.
Tk<» p«p*r <• 4«v«lt<(
»• «H* InltrMt* •< ih*
working cUm. Work
•f« «r* miiiM t« aH
what thov pro4uc».
ŠTEV. (NO.) 501.
■ •*•«*« «<M( n»«»*r. Da* •. I»0T tt tb* post rrfMr« .... m x »i kl
-■ -"n-gir in. imii u* *c» 'j(vwiiim «r M»reb it«, um. uiiica. 4008 V. 31. Str., Chicaft,
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ^VEZE.
"Delavci vseh dežela, združite &c!"
CHICAGO, ILL., DNE 8. MAJA, (MAY) 1917.
PAZITE
n* iuvilkn v oklop«|u.
kl m n»h*|* poImt v«>
i*l« naiiovi, prtl*p||«.
n*|u ipodtlAll
nit ovitku. A ko (505)
I* vllka . .
fedal v«in • prllio«ln|»
•rovilko "»»•I« ll«U pO
»•oo namAnlna. Proal
mo, ponovit* |o ttk«).
LETO (VOL.) XII.
Y zveznem senatu je senator Stone izrekel ob
dolžitev, Ju uničujejo skladniške družne velike
množine živil, zato da morejo cone visok« držati.
Priporočal je, da naj vlada sama prevzame upra
vo hladilnic, ali pa naj uvede stroiM in^zorstvo.
Dodal je še, da ima zanesljive informacije, I*> ka
terih nakupujejo špekulanti živila že ;j *ed žetvi
jo in jih mislijo pustiti segviiti na p»/'.ju. Stone j«
vprašal, če ne l»i kazalo »prejeti ddočbo, ki bi ta
ko ravnanje uvrstila med kazniva dejanja.
Pravijo, da buče senat st niti resne ukrepe,
ki naj zubranijo vsako oileruško cp< kulaeijo / ži
vili.
To je lepo in bi bilo skrajno |»otrehiio. l'o na
šem prepričanju bi bil moral kongres že davno
kil j primernega Moriti, kajti oderuška draginja se
ni pričela šele danes in špekula iti so izvlekli že
na mil jo ne krivičnega profita i/ prebivalstva. Ta
deuav ne bo nikdar več povrnjen ljudstvu.
Sedaj. ko je vojna, je začel senat vendar ne
koliko razmišljali o stvari. Co vie bi imel drugega
vzroka, ga bi morula že vojna pvi.s'd*ti na to. Kaj
ti za vojno je treba moči. Ljudje, ki so na boji
šču, morajo biti knpki. a ljudje, ki .ooiaja doma
dol at i. morajo biti tudi krepki. \l« drena vojna
zahteva že sama zase ogromao induct ijo, in
naj Ih> ta uspešna, morajo biti tudi ljudje, ki i •
opravljajo, uspešni. Draginja, ki jemlje človeku
kruli izrpred ust, pa ne pospešuje tega.
Senator Stone pravi, da gred« oderuhi tako
daleč, di» uuičujejo živila in ustvarjajo na ta na
čin umetno pomanjkanje. To nas pro v nič ue pre
seneča. Tako je ta č.e<lria družba že neštetokrat
ravnala i ti če l»o imela p>o>te roke, l»o :udi nadi
Ij«* tako postopala. Profit« se morajo umikati v »i
'drugi obziri.
Ampak če se ne zamaše t»-j špekulaciji šip ni -
nje. fckozi katere neprenehoma uhaja. po*tane la
hko iz proletarskib težav naeiMialna katastrofa.
Ncikaj poročil imaano o draginji v .Kvropi. Tudi
tu veiuo, da so se \V»ltd peman.jki.-ija hrane silno
pvm ložile vsakovrstne bolc/ ii in da se je poveča
la umrljivost. To je .seveda popolne m a razumlji
va in naravna reč. A prav zato. ker je naravna,
morajo enaki vzroki v Auieri-ki poroditi muke po
"'šlrtffcč, kakor wjrtrpjrodft! v Kvrrjri 4—<•
Tisti, ki vladajo na Hide. vedo. da so to stra- '
«ie krize. V Kvropi si že belijo glave, kaj bo po J
vojni, kako nadomestijo tedaj izguito i v.Jenja in ■
okrepčajo zopet pleme. Ali prcbkui -«• lože |Hr.»ta- i
vi, kakot r<*i. Amerika je ti Irko nn tmljšem, i
da ima žalost,ii evrtpski zgled in se lahko izog ie
kalauiitrtaui. katerim Kvn ia ni tucigla uiti.
Pravijo. da je v Zedi njenih državah dovolj ži
vil. oziroma da se lahko divolj pridem ne le za
domače prebivalstvo, ampak tudi za zavetnike.
Radi verjamem^. da je lahko t* ko. /.••dinjeue dr
žave imajo toliko zemlje, da ji- >to m. ,onov pre
bivalcev malenkost zr.njo. Toila ziniljn rodi sama
od .sebe plevel, pa ne pšenice in rži. 1 rebu *u .le
ohklelati, in za tako vellku stalogo nr zadostuje,
če se tupatam kakšen lot v fhi<*agi zasudi s krom
pirjem. Za to jc treiia velikanskega dela in donre
organizacije.
To je pa tivsto, česar doslej ne v idimo.
V južnih državah sade bombaž v krajih, kjer
hi uspevalo imuiilno /ito. Najemniki zemlje — ki
v marsikaterem o/.kru niso na liol.šein <>«« srednje
veških tlačano* - !>i radi sejali žilo. Ampak last
niki zt-miije nc dovolijo. Interesi vsegu naroda za
htevajo. da se pridela čim več žita. Ali kaj so
njim mar interesi vsega narodu, ko so njihovi in
teresi pri bombažu
« T V • W • J« • V
Vprašanje ziv.il.
I\u jo oli i/.ln-iihti vojno \ Kvmpi na>talo in*«
kuj krizo v njihov i Ixmrlta/nii kupoiji, s.> d\ iirnili
i tikk vriše. »lit so jo razlegalo po vmiii svetli. Siri«
Sinu jo mora! pomagati. V ('hii-avi hili po -jlo
»liiliskili vežah rnirsta\ Ijeni ogromni svožnji hum
haža. Na vho iih>k'»oo niioino so jo Niij;orii *u!o Aiiio
rieanom: Kiftpiijtc honrha/' Rešilo h'>:nbii/iio j»: <
tlukeijo!
liilo jo prav tako. kakor rla mora Južnim ba
ronom vsak o as zmanjkati suluua krnlia.
Sfduj ji' strio Sani sam \ zatlrojji tn plometi
ti juj; hi mu lahko pomagal. Toila 1'oMlaSui um -
poiljo pravijo: Vo! IVavzapra v jo to navadna k. -
1 priča. Ampak uiti loj so noocjo inlreoi.
Ali Initio Ze*linjene <lržave mirim gledale na
vm' te poja\ «*.'
V Washing I <»nn -prav i jo, da ur. IVed»"'d lik
\V i i sou bo aiiK'i'iski Katoeki, diktatur za živila
Tu se pravi, da mislijo na nekakšno orgaiiiz.aci*
j«. Le to se nam /ili. < I a je predsednik \ViU .1
firvvri* I'ilwof za tako rw\ Kakor Hamlet w u
kvarja z mislimi, in 0I1 samiii mislili ur pride do
dejamja. Kavno v tej stvari pa nie ni tako polreh
ii". Kakor hitro in oncrjrieiio dejanje. I litru, Kajti
;:iilnr j«- /rte\ />• pred durmi, je prepozno. Keiir
irietri, kajti z. ljubeznivim prigovarjanjem <e nie
ne upravi.
Kaj je treba storiti, je Lj\n>pa vsaj deli.tna
* pokazalii. \«inoiju j«1 « j izdržala s\ n j ne
s«1\oumvo težki položaj, ker se* j«- hitro vs.ij nekaj
naučila otl socialistov. Ifrodln jo lolTUo oi-ianlza
«• i j«*, kolikor jo lo mogla in vlmb jo jo sama \z.e
la r roko.
To je tudi za Ameriko edina juri. In i* it« tr
nieljitešja bo 01 ganizaeiju, trni boljo bo. Nikdar
l>:i •)«• more biti tako temeljit«, kakor če vzame
vlad« vso kontrolo v svojo roke.
Ameri&ko ljudstvo ros ni tako orjja nizi rano,
kakor lii si mi želeli; nniia tako \la«iO, da l>i jo
inoirli smatrati za ljudsko. Ameriški narod jo sam
testa kriv. Toda sedaj nič ne pomaga '• Ihiii teoro
1 ti/irali. Sodaj moramo »-prejeti tulco v!«d«». kakrš
»ia par jr, in od njo zahtevati, da izvrši to. l;ar jc
za ljudstvo potrebno.
S tistim "strogim nadzorstvom," o katerem
se iforori, s«- .nikakjr no moremo zadovoljiti. Se
v normalnih časih pomaga nadzorstvo le malo. Saj
so 1 > i I *• na primer tobačne towime v \'ow Vorkii
pod strogim nadzorstvoni, pa so lani rendtir «m1
kiili ogromen gruft. Uudniki.so pod o adz..: tvum:
prod kratkim jo rudniška nesreča zahto al« llit)
žrtev. Kadar ure za tako velikanske profile, kak m*
jih pričakujejo oderuhi \ s«' !an j« in Uritičm n oa
su, s«> bodo tudi z.nali izognili iadzor>tvu. V Av
striji so špekulanti tokom vojne ukradli «•«•! vlak
orsa mi ilni^fih živil, ki s» :;a bili prodali vojaš
kemu erarju, i»i so um «a še enkrat prodali —
kljub nadzorstvu. Tako "olevor" zna biti ameriš
ki špekuhuitovaki talent tudi.
Zoper to ni drugega sredst va, kakor da se v za
<•!«.* geiitleiuoDoiii vsaka prilika in vska možnost za
špekulacijo in oderušt vo. (V poreč«* strie'Sum:
"Zdaj sem sam go-podai,'' jr vse ali rijfht.
1'riz.nati na moramo, da so nam taka epergi
,ja m- zdi verjetna pri predsedniku \Vil-..nu. Za
h> hi bilo \ prvi vr>ii potre.bno, da sklene kongres
odločne korak«*. A prav tako bi bilo potrebno, da
s o zgane ljudstvo.
Tukaj j<* važna naloga ti\di za socialistično
stranko. Vojne ni mogla preprečiti. Tudi usta
vila je no ho s papirnatimi protesti in aruvlauiini
večinskimi resolucijami. I'ač |>a bi se morala lo
titi tistega dola. s katerim jo mogočo. d«i do.sežr
, kui Prizimiino <i , -e je ^lruuk.i |nv.|
vojno sbiho obnesla, kar se tiče draginje. Hnsi je
v časopisju priznavalo, da je draginj« silna kala
niitota zh delavsko ljudstvo, vendar ui storil« no
bone akeije, ampak je to prepustil« vsakovrstnim
'gospodarskim" organizacijam in privatni volji.
Te napake m* bi smola ponoviti na noben na
čin. Akn prepustimo tudi to a kri jo raznim Public
Ownership Leagaui. no /vabimo nobenega psa i/,
za peči. (.'o pa nastopi strank« v takem praktič
nem vprašanju z delavno oneržijo in pokaže pravu
pot do rešitve, bo ljudstvo to tisočkrat bolj razu
melo. kakor st. brniško resolucije.
Vprašanje vojno špekulacije in draginje jc
stvar, ki spada na javno shode, da se ljudstva
temeljito pojasni. Tu so primerne pHieije,
ne |e ker so opravičeno, ampak tudi zato. kot* ob
ljubil je taka akoija uspeli. In obenem zgradi ta
most med stranko in delavskimi masami, kjer .jr
doslej komaj slaba brv.
I'speli je mogoč, ker ho morala vlada sama
projalislej kaj storiti. Kajti četudi ni v njej uiti
za en < I i m«* soeializma, mora sedaj vendar misliti
mi interese vojno, katerim nasprotujejo interesi
špekulantov. Ali proden bo vlada to utonila, kar
ji soeializom lahko takoj pove, bo ljudstvo lahko
oropano za mil join*. Zato je naloga socialistične
stranke, da pokaže takoj pravo pot in da porabi
t tuli nekaj oneržijo za to..
Svoboda časopisja.
Oster hoj »e vodi v kongresu proti oiiiui do
ločbam takoz%anega -pionažiK^a zakonu, ki so
naperjene zoper svobodo časopisja. L)o tega treno
Ika boj šo ni končan, toda prvotno bosiHlilo, ki je
omogočilo, da bi se časopisju nataknil popoln na
gobčnik, je za eukrat porušeno in precej je upa
nju, lin zmogajo zagovorniki svobode.
Mi nisiuo slepci iu ra/.uineiiio, da se bo vsaka
dežela, zlasli če je v vojni, kolikor le mogoče sku
šala varovati izdajstva. Ta reč je popoluoma lo
čena od staliAča, na katero se kilo postavi glede
na vojno samo. Da so tudi Zeduijene države ka
kor vsaka dru>ra dežela v njih sedanjem položaju,
izpostavljene niožueniiu izdajstvo, se mora priz.na
ti brez ovinkov.
Ali varovati se izdajstva ■/. zadavi jen jem ti
skovne svobode je naj nesrečne jsi rccopt. ki ira je
mogoče izbrati. Kdor namerava storili izdajstvo,
se bo vsakega sred^va prej poslu žil. kakor časo
pisja Zakaj izdajstvo je teman posel, časopisje
pa dela v uajodkritej&i javnosti. Oni. ki morajo
skrbeti Za varnost dežele, >ia čitajo, in morali bi
biti veliki duševni revčki, če ne bi naglo spoznali,
da ima kakšno poročanje namen koristiti sovra/.
uiku.
5*ieer je pa v našem sedanjem položaju nevar
nost, da bi se posrečil kakšen (»oizkus i/.dajstv« s
pomočjo časopisja, prav iluzorična. Iz eentralnUi
evnrpxkib »letžel ne pridejo nobeni ča-o-pisi sem,
tako pa tudi ne prihajajo ameriški časopisi tja. ("e
hi jihh kdo hotel vtihotapiti v Avstrijo ali Nhihči«
jo, bi potreboval zato predvsem veliko ••asu. Kajti
pol iz Amerike v centralno Kvropo je srdaj pro
eej podaljšana. Tih I i Iti bila to zelo drapa pošta.
Tako važne pomoči za sovražnika si v časiiiški no
tivi niti misliti ni, da hi hila vredna takepa rizika.
Itn zim tepa so potniki podvrženi tolikim preiska
vam, «la ne hi prttel list, ki pa smatra ameriška
vlada za nuvariiepu, po tej dolpi poti nikdar do <*i
Iju.
Seveda so š>pioni tudi v deželi. Lahko hi sr re
klo ,da hi oni posneli iz časopisov, kar je koristno
njihovi vladi, pa ji sporočili. Toda tako poročilo
ni of a čez mejo: ves brzojavni in telefonski (»po
met je pa pod zvezno cenzuro. Torej je tako po
ročanje zopet nemopoče.
Strah pred izdajstvom potom časopisja je l<»
rej /notraj votel, /.nnaj pa pa nič ni.
| Na drupi strani je pa v prvotno nameravanih
ven/.nrnih dolorlhali največja nevarnost za konsti
tnionalno svuhmlo ljudstva Vsakrf kritika voj
skovanja hi se lahko zatrla, politika vlade lise
lahko rzneibila kritike, celo o ravnanju z vojaki in
o podobnih rečeh bi se časiHpisjn lahko ukazalo
molčali.
v%e to nima z varnostjo dežele nič opravili.
Narobe. (V smo res demokratični, moramo razu
met i, da ne more biti v Ameriki nobenih absolutis
tičnih lliivdenhiirpov, katerim sr morajo še ob živ
I Ijenju postaviti spomeniki in katerih dejanja se
morajo brezpogojno odobravati < 'elii Napoleon
j jo st rcl jal ki /le. ee jih in- lii Itil, se m* bi I »i 1 '
dal zvabiti n;t («k naein kot zmagovalo«* v Uusijo,
da j<- moral izmubiti v so armado. In <> Snperuapo- [
I c«>ii i li doslej tudi \ A m i'lik i ri it* ne vemo. Teddy
Kou-.evelt mcnda t ud i še m- poseka .loffra. Kitehe- i
: nor ji- t>iI kot vojak fant od 1'aiv: Angleži «a viso- i
! ko ribajo, kritizirajo ga pa vendar. Angleška ko- ;
misija v Washington« jo povedala ,da jo storila
Anglija tokimi vojno nešteto napako in v Zoilinjo- }
1 niti dr/a vidi nimamo »amili nezmotljivih papežev. j
Kritika jo pa zdravilo /.opor /moto, in siooi
tako zdravilo, ki lahko prav mnogo koristi ,110 mo
ro pa škodovali. 1'rav lahko je v kuKsiieni uredniš
tvu talent iu oplojeni j. KiigeU so josieoi v nemški
revolueiji bojeval s stihijo \ roki. vendar ni bil
nikdar general, nikdar elan kakšnega generalne
ga štaba, n razumel jo o vojni ver kakor mnogo
profesionalnih ofieirjov. Kako bi mogla vlada za
govarjati pred s\nji, vestjo, ee bi /ainašila usta
elovoku, ki hi s svojim znanjem iu s kvitieiiiiu s\e
toni niorda ohranil življenje tisoeerih vojakov .'
Demokratični smo in zatrjujejo nam. da ne
mirslij« uvajati militarizem v /.edinjenih državah
t'e jo to res, t<*daj mora vojska ostati pod kriti
ko. Co se godi vojakom kriviea, jim mora biti o
niogmono, da se javno pritožijo. Vojska, tudi ee
bi bila desetkrat bolj demokratično organizirana,
. nego jo nameravajo organizirati v Zedinjenih dr- I
/.avail, jc militarizem, rini jo odtcgnjena javnemu
vpogledu in javni kritiki.
Zedinjcnc državi« pravijo, da se bojujejo za
demokracijo in svobodo. Radi bi videli, da l»i l>ilt>
res tako. I .o s I ukini namenom in ciljem je mogo
če opravičiti ameriško vojno pred zgodovino. IV
ho njena pcrdedien demokracija in sw.'oodu, tedaj
I to opravičena.
Ali boriti se za demokracijo ni mnjjočr /. z.ali
ranjeni demokracije. In brc/. s\ i.bode preprimmju
in besede ni demokracije. Knski car je pravil, da
se bojuje za svobodo narodov; nlli«"e nru in verjel,
nibče liiu ni mogel verjeti, er je v.iit in: 1 svoje lasi
ne narode. Nova Rusija ne dela posebno vidikih
Hcklaraeij. uii dala j< sm I odo Kineenv, Poljakom,
fiiiunerpirala j«1 z.idc, garantirala je svobodo zdru
ževanja, zborov anja, časopisja. pa ji verjame svet,
da se bojuje /.a .svobodo.
Amerika mora storili vse za demokracijo in
s\oIhmIo doma, razširiti in poglobiti jo mora, tedaj
bo lahko rekla, du se bojuje za svobudo in lahko
bo pričakovala, da se ji verjame.
Svoboda časopisja je pa steber politične svo
bode.
Iz. ItHZ.elu v Sviei poročajo: Tovarna za smod
nik v Kurthu, Nemčija je eksplodiral. ."»."d
o>i b je mrtvili. Kliku eksplozija je bila tudi v
Troisdorffu, ki je umurliln W dHaveev.