Newspaper Page Text
PROLETAREC LIST ZA 1NTSVE" E DtLAVSKECA LJUDJTVA. IZHAJA VS.l Kl TOREK. -— JLa$toiV in udijiltlji Japsiavaaika dalanka tiskovna dmiba ł Chicaga, Illinois. Naroinina: Za Armriko $2.00 ta celo toto, $1.00 r.a pol 1ft*. Z* Erropo I• celo leto, $1.26 xh pol lets. : Oglaii /<* dogovot u. Pri sprtmemfii \ Htaltfi'a jt polrg ttovtga naznaniti tudi stari naslov. Chill* »Ui liikt •riujiftc i it Juaocl. • — aacUHctltM tnu » Ameriki. — ▼••pritoibe Kiedo ncrodnega po*iljanja Usta in drupih nerednosti. je poiiljati ! predaedniku drużbo Frank Udovich, 1643 Blue Island Av., Chicago, 111. PROLETARIAN OvMd ud publlthrd ty Tucxlar br Saatb Slavia Wari nan's Pubisbtng Cimpiny Chicng#, Illinois. Subscription rates: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half y«ar. Foreign countries $2.60 a year, pl.tf for half year. Advertising rates on tigrerment. NASLOV (ADDRESS): -PROLETAREC" 400a W. 31. STREET CHICAGO. ILLINOIS NAPAD NA ĆASOPISJE. V kouKresu je iiicil drugim \ razpravi tu«li naert, da se puvisa post unia za easopise dvuzega raz reda. Prist ojbi no euega vent a lio eejo zvisati na dvii venta, pules tega pa nvesti pasove, tako da hi se pnśtniua draźila, vim dalje se posil ja list. S tein lii l»ilo silno prizadetv raźne revije, uajholj pa par delav sko easopisje, ki j'- itak /!• pud vreeuo najteżjim i/knśii.jam. Veli ki kapitalist ii'ni list i so wr-iiiomu lokalnega poniena. Kar sr proila kaksiivga newyorśkega t-asi^iisa drugod po Ameriki, ne śtvje >ko raj niv v prinieri s lem, kar »<• ga prod a v New Yorku. Nasprutno so delavski li»ti, pa naj bod o politirni ali strokovni, nanicnjeni YtV-inomu odjenuilepiii po vseJi kraj iii deźele. ('e lii se jim postuina tako zvisala, kaknr liamerava pretlloga, ld kratkoma v svojem niestu ne mu rej o imeti ilosti naroćnikoy, v oddaljenili krajili lii pa vena postała vnostav no neznosna. •Neki senator je dejal, da je v Ameriki mnogo uuigaziuov, za Ua tere ne hi bilo prov niv skoda, ve bi prenehali. Temu pritrdimo. Ali kdo ima pravivo presojati, kateri listi so kuristni in kateri ne! Nili ve drugi ne, "kakur njihovi odje inalci. i'e ima list tul i ko narovni kov, da z 11 jimi normalo lali ko izhaja- tedaj je lijegov obstanek opraviven. A tudi ve bi se iiasel kak^eu kljuv, po kalerem bi s»» niosło avtoritativno doloviti, kateri list je dober, kateri pa ne — kar se faktieno ne more — nv l>i bili z visoko post nimi udarjeni najsłab si list i, aurpak labko lii to naj boliśe najobvntneje zadelo. Ce bi kongres sprejel to dolor bo, hi izvrsil i is to plutokrativno dejanje. Pomagał bi bogatim li stom, da uiiicijo uboźuejśo koiiku renco. Pod navidezuo fiskalnim ukre |»oiu se v resniri skriva napad na svoliodo rasopisja. ('e nisi dovolj bogat, lie sineś pisali iu iz.iaźati svojega iiMieuja. Ta napad je ta ko absurd en da si je teźko inisli ti bolj ahsnrdnvga. .Dchrota ali skodljiiivost kakśiuga lista ni od visna od njegovega bogastva. In easopisje se ne more smatrati za navaduo kupt'-ijo. Cetiidi jv kapi talizem iz mnogili lis1o\ napravil navadn.i dobiekarska podjelja, so vendar ne morv tako soditi o Oa.so pisju sploli . V nasili vu.sili je va&opisje ne izOgiben prlpomorek javnega źiv Ijetija in kulturę. A ve je Anieri ka demokrativna de/.ela, mora u red it i razmerv tako, da se ta pri pomoeek labko rałii v vim i/dat - nejai ineri. ('e je dcmokrutieiia, mora prepustiti ljudstvu, da sańmi •łemokrativna, ne sine zatirati svo ibode ćasopisja po oviukih. V Washington priliajajo pru testi prut i uanieravani postni po drazitvi. To je razumljivo. ("aso pisje priliaja itak v wduo veeje stiske. Że bogati c.hica.śki ćasopisi , so podvojili svojo eeiK>. To je za- j dosteu dokaż, da vodi inanjśe ea 1 Mupisje obupeii boj za svoj oh "stanek . Bilo bi treha- da pride v Wa shington toliko protesto\, da na pravijo res vtisk. Za vsak slućaj poravnajte ta koj, da se Vam ne ustavi lirt! Avstrlja ~ problem svetovnega mira. Po ov'mkili spoznavaino, kako so v Avstriji "rcformira." Oineaiili smo ze, da ni o politiónih reformah ne duha ne sluha. Kdino vpraśnn/(\ ka terepra so so ponekod. lotili, jo naoioiiakiio; to pa reiujcjo, da so Bog usmili. Svoji-as siuo sporoeali trkaz, ki >ja je mwpod Ivorl, veliki 'bo$; ernonuue liih tbiiokuwikih pctolizeev v New Yorku, izdal o uvedbi inc.mi3keRa driavnega joztka. Avstrijakan tovska sodrga seveda moloi o toj lunipaiiji, ker l»i Ae v njetiih ljudeih zavrelo, oe bi sprrcnali, ka ko izkazuje stara habsburska vlaeuga praktivuo ljubezen Slovcaieoni. Kako hooojo reśit i iianxino vprasmijo Slo venoev, smo povedali zndujió, ko siuo navodli na liieii. da so ustauovi "Juźua Avstrija." v katori hi bili Slovonci śo boUj brezprnvni kakor «1«»-»loj. Kuako modro uiislijo ravnati ua Cewkom; tain na meravnjo sploh vso deźelo razdeliti v sauuo okra jo, ki hi so lueili v eeflke, ueinśke i<n meftane. Xa 11 w 11 1 o lażirefoitue je ocivklen; Colli naj so kot narod raztrgajo in njth imrodno-laiJturno zivlje . lijf naj so óimbolj onemogoui. . Kolikor jo nioRooe izvcdoti, so javlja mod óe3 kiuii in jmioslovuii.^kimi posiano i volika opozioi ja zopor to naertc, pa żupiijo, da oddoie >vojc man date, oo bodo sprojoti. Tako <»dlaga>iije inandatov seveda oe bo fi zW-no hololo vlado. Ali v sodanjili rn/.tnerali hi bil to najinoenejśi izraz. protesta in bilo Id lo źole ti, da pride do lejra. Taka alkeija hi morula vou dar huoti nekaj vplhaiya ljudstvo in voter hi kaj lahko odpihal zadnje ostanke praznoglavo vla nost i do Avstrijo in eesarja. Kaj pomeni avstrij^ki problem /a ves svot, ) jo razvidno iz toll naortov. Co hi irael i v ban krot ni. k'vinaj za >Uo zliuiani drzavi koliókaj driav nSko soli, hi jih bila morda sedanja vojna | iiauoiti, da ie v nreditvi notranjih razmor odi'i i resitov. In sioer bi morala bhi to taka ureditev, ' ki bi bila /a vso dole praviPna. Xarodna avtono iiiij2i na podlajri politione'demokraeije bi bila edinn fblika, ki bi oiuogoóila svol>odno zvozo naro dov oh Dnnnvi. Nainosto tejra \idi<n<» oliupno poizkus<\ da so uuieijo śo /aduji slabotni ostaiuki narodnHi pra vio in da so pripravijo tla za silovitejSo jrerma nizaeijo. Xe vprasnjfrmn.kaj pomoiii to za pri/.adete av xtrijske narodo. Ali vpro&ati nioraino, kaj pome nijo ti oksperinienti za ves svot. In 'c nsrledamo stvar nekoliko natanonejo, spoznanio, da so tn priprave za novo vojno. Xobeu narod v Kvropi ni danes tal<o slab in iiaeionalno tako indifereuten, da bi si dal me;.i nie tobi nie vzeti svojo narodnost. Vsi tl (ęermani zjitorióni (in na drupi strani niadjarizatori<"ni i naerti inorajo neizoprbno poroditi najsflovitoiso naoionalno Iwtjo, v katerih I xxi o strasti ta'io raz paljene, da IhhIo ljudje slopi za vso dniire ]»ro hlenie. * Avstrija, kakrśno liaanerarata ofieiekui Du naj in ofieielna Budinrpeśta, mora lioeoś tn»eeS po : stati toriśóe r.bupnih naoion: lnili bojov in, ker bo to so bolj kakor doklej oviralo ves njen gospo darski, kultunni in sooialni napredek, postano iz uje v srednjo Kvropo proneśena Turóija, predmot, ki jra ImhIo vsi soMtljo sniatrali 7.a dober j»Ien, vsled óosar so bod<» vsi pripravljali, da si odre/.e jo ikI njc svoje koso, in to pripravljanje mora ab Kolutno dovesti do novo vojne — za rad i tesa nlona. Knj tn poineiii 1 < ►bstauiok Avstrijo sain na v Iti jo |n>*»1 ?iI za proka svotovnojrn mini. In komin* j«' res na mini kaj loźoóp, mora vpraSati, kako hp odstranijo za prpko miini. 7.a trajnost mini je Iroba razbiti Avstrijo. (V so hi lie izvrsi, bo Avstrija vojaski tabor, kor hi* bo moirla !iit/. vodno prtpravljpnp pusko zati rati noiiwsrihnih naeionalnih nomirov. Militari zoni v Av.striji mora provooirati militrri 7Piii |»ri sosodib. Tn milit-arizcnn po vsoj Kvropi nn> ra projailisloj Vzzvnti novo vojnn. (V pride <lo to«ia, bo pa vojno hp veliko obsoź nojśa in straśnejśa od sedanjp. Da so to proproCi, jo troba odpravili rim vre pwodov vojno. Kdcn pogdavitnili povodov jo ob ! sianok Avstrijo. I'uii'onjo Avstrije jo to roj vso ua broponoiija vroden oilj no lo za naiMo po«| • źozloin habsbursko źlabto, atnpak za vos iniroljiib | 11 i svp4. In logicno so to tndi v jem a s potrobami ! in intprosi modnarodnejra sooializnnn. Zakaj so Avstrija no bi ymola raz.biti? Kdo bo 11a ifctfiibi, op so ratztrpa? Habsburska familija. Avstrijskc krorto no bo voo todaj. An i pak izza ruskc revolucije so sp Slo ; vpAka srca z.o toliko utrdila, da np trppooojo do ? I'stavni odbor noinśkojfa rajlista;;a, ki jc iz \ tlil ftobordomanna za jrrezidonta, jo sklenil no koliko ustavnih rpform .aipd katorrmi bi bila naj YażnojŃa ta, da nc>moro kajzpr zanaprej avtokra tiiino tudloóati o vojni in mini, ainpak da bi imol tndi parlanipnt no>kaj bespdc pri tpin. Konscrva tivoi so so tomu na vso moc tipirali. Sevoda jo to dosloj lo odliorov sklop; niti v rnzpravo parlamonta śo ni priśol, in prodon ]*>sta 110 iz topa zakon, jo so dolga pot do oilja, na ka | tori so lahkoóo marsikaj z.^odi. V Pctrogradu jo za 20. maja sklioan kongros 'Minkili strokovnili or^anizaoij, ib'i katoroin bo za stopana vsa doźola. Takejra konjjrosa So nVkdav ni bilo na RiMkem. Caristioiia vlmla na no bi bib. nikdar dovolila, tndi fo no bi bilo drufrib zaprok Da jo tak konjrros laojjfoo wodaj, srodi vojno, jo zolo z.naóilno in zopot dokaiznjo, kako zolo so pp mot i li tisti, ki so trdili, da mi ruska rrvoluoij.i r.ió druzoga kalkor moaoaiuski upor in da jo lo na most o ene vlado stopiła drupra, ki ni ni6 boljSa od prvp. .Stvar se np bi smola podconjpvali niti todaj, Kiur'i ob uiiali na krone, położono v iituzej. l>o waya /. velioanstri! Odvwdili miio so Miiatruti za zasługo, će .se je kdo pot rud il, da jc bil rojon. Kjo jc thsta vclika razlika med kronanim in na vadntiu clovckoui, da bi so nioraK v pralni po 1 re buhu valjati prod prvtm? Kor love płonice, ?etudi nokoliko drazje, so ravno tako izglodale kakor porilo kateregakoli otroka. .Icsti in pit i mora, spa tija jo potrclion. će «a stink a v ielodou, so kromzi, in óo srn tflava lxiii, no spravi za gro« pamctncga iz njo. Stoletja so varali .svot, da jo pod krouio nokaj ho/anskoga, pa jo noe»i voasi navatton tepeo. V sliramho pojdejo śo nokaterc cringe krono; n«j uro tudi Kurlova tja. Xaradi ono samio fainili jo, tu<li oo no iii bila tako malo vredna kakor halłsluirska, 110 inorojo svotonni proMomi ostati norohoni. Narodi no iz^ubo nióesar, óo dohi vsak svo jo ncodvisiiost. Zatiranje Sloveneev n. pr. ni v in teresu noinsko^a naroda. Tistili par graaoakov in tiradnikov, ki igrajo velikc ^onjkxK- na Xloven skoni, 110 i*oprczentira noiii.śko;;a naroda. Ta .to i/ ffiibi nit i i|ro4itino svojih pravio, će dobo tiuli Slo vonoi, Colli, Ruimini itd. enake pravioo. Laliko hi so rcklo, da 'bi bila voiidar skoda, óo bi so loćili uarodi. ki so toliko stolctij zivoli skupaj. \' tom jo prooojson kos rosnioo. Ampak zaradi toya ni troba sol/a, kajti v klatkom ćasu bi hili ti narodi tako zdrużeni, kakor śo nikdar niso bili. Cim bi vsled pridobljeno neodvisnosti i/.gi i«i 1 struli za narodui olKstanok, hi so ■/. vso moo jo o<ilasila realna vprasanja, in gospodarsko, ki jo mod it j im i najinoóiiejśo, ł»i priirnalo raźnieronia niajhno sknpino narodnv, da poiśćejo voójo :>ku piuo v .svohmlni zvozi. Baś Donuva s svijimi prito ki jo mo^ocna gospodarska voz in tam, kjer jo da nos habsburska mouarhija, mora zaradi pot robo vsoli. nastati zvoza nannlov, ki bo veoja od se dan jo Avstro (>srrsko. Taki v.vezi so hroz straliu laliko pripoji ves donmkrat irni Balkan, ćiirar irow podarski interest ko (»oo^rafióno tosiio spojeni s podonavskimi kraji. Ako so pmlobna vprasanja onako resijo v druyiii dr/.avab, jo s toin tnno^oóoiia podlajra za Z«*diiijcne dr/.ave ovr«»|»sko in v nadaljnl posle dioi za zvozo vsoli narodov. Seveda jo rwzdelitev Avsirije le ena stran problema. I'stanovitev nov'tb cnot je dru&a stra.u, nie niaiij vjiy.na od prve. TinIi ta nreditov ni broz poniona za hodoći mir, kakor ni brez pomenn za narode. ki ImhIo prizadot i z njo. Velika ra/.lika jo na primer mod Yeliko Si<ł»ij«» in .lugostavijo. IV va bi so prifcla z not raiijinii probierni, mod ka teriini bi zopol naoionaini silił na prvo nie«to. Co ni ineni ni*" na toni Irżwe, ali mo imenujejo Slo vonoa. llrvata ali Krba, jo pa mnoźieam vefliko ]ei.efe na tom. Verjauiimuo, da jo .limosTovanoiii iiamenjeno, da postanejo 011 narod, ali ta prooes doslej 11 i dovrśeai in so tudi no moro pre'omiti fez •kolciui. Nit i njetrova metoda »*e ni definitivno do lofena. kajti zodinjenje .Tniro^lovannv so no mo ro iavmiti jk> sabhtui. j>o kateri so jo zedir.il kak Ś011 drup: narod v povsom drutrafnib razmerali. Izza vpokojitve no«q>>da Nikołaja Komanova so mora tudi nebati vsaka Npekulaeija z. Juuoslo vanskimi kronami. JuRoslovansko vpraSanje so ne xmo mii at rat i za vpraxanje razśirjenja kak.śne kra Ijcvsko oblasti. <0 K it a j«*i lahko izliajajo l»rez vo lifanstva, 110 bodo niti dutruslovani nosro^ni brez njejra. Za starosra gospoda I'etra Karadjonljevi<*a I so lahko toliko p<wki«hi, da 11111 110 ho treba strada ti zad 11 jo dni y.ivljenja, njouovi fant jo naj pa «»lc , dajo, da ImkIo ziwuli kaj korwtnejja delalt. Vsaka dina-stija 'hi povzrofila spore mod J11 ; proslova-ui. Yelik do! llrvatov in Xlovpiioev so no i bi eufil zdruźone, ainpak anoktirano. Hazirn to«ra | pa ni monarhijc brez monarhtstifnc politike, lit ta hi bila v JugosiNviji onako novarna kakor v Av striji. Ovirala bi tudi bałkańsko federncljo In zvo zo z drugimi obodonavskimi narodi. Ne lo za soeia lista, ainpak za vsakojja demokrata sploh jo no spojeniljiva. Vsi ti probierni so voliki, ampak tofavo niso lake, da se ne bi moujle reśiti. l.e polituVn dilo tantizem se jib no «ine lotevati. I11 nelzogldno jo. ; da so pri renevanju ne jomljojo lo tosni iiacio nal:ii intero.si, ampak svetovino razmere v poste v. IVisol jo fas, da so 'bo moral tudi sr,e!a1izem j mt«nzivno >baviti « teini probierni, no To zaradi : dotvfnih narodov, ainpa'k v svojem lastnem Intere su. Zavedati so nioramo, da so to vitalnl !ntnro ( si sooializma. I'o odstrauit vi svet v/.nendrjajofib ; naoionialnib probbinov prrdo razrodni boj po vsoli doielab do popolno veljavp. In socialna revoluei i ja stopi v tlsti (itadij, ki so konfa 1. njono zmapo. oe bi Itila revoluoija res lo burzvazne^a znafaja; viajti oilstranitov vladarskeea absoluti/.ma In moz nost konstituoinnalnejra zi vi jonja poinent samo ob sobi velik napredck in je p<»troj za krepko delav sko gibanjo. Toda vsak dan prinasa .novo dokaże, da 'li bilo śe v nobeni rovoJueiji, kar jib poz.na zpodo vina, toliko prolotarsko^a clementa. kolikor \ zadnji rus-ki. To 110 volja le v torn zmislu, da jo itiralo dolavstvo v vstaji sami veliko vIoro ; vo liko znafiluejse jo <0, da je potitalo dolavstvo mo Km'en faktor v drzavi in da pu-tlaja iijopov pi as od dno do due bolj odlofujof. St rokovni konuros bo za bod of i razvoj ruskih iiizmer velike^a pomeiia. Nomśki dikta>tor za zivila Adolf von Hatoeki bofo bajo rosi^nirati. Njotrovo jKtrofiln o zaloijali żivoź.a jo bilo od flanov nomśkoifa rajlistaffa o.<łio kritlzirauo in to jo tako lijffeilo, da bi liajrajśi vrgel v«e Nkupaj v ko«.* Mojpofo jo fMi tiihli, «la bi so von Bat00ki ra<l iznobil odgovoi^ndbtti tisti fas, ko bo pomanjkanje najhujśe in «a4pvo!}no«t vsled 1ejfa najvefja. D a v k i. Vojiia volj;i in donarja /a Auie > riku ni nolu-lie izjeine oil toga jpravila. Moderna vojiia je vcliko Idrużja o«I Vturiii bojev in Auieri ka bo mora 111 ixisebno globoko poseói v Żep, ker ni v njenein pro gramu le skrb /a lastue potrcbe, ainpak tudi jHidpora za zavezni 1 ke. To jo vse ra/.iiinljivo. Vprasa ■ n.jo pa je, kjc so dobi <lcnnr. Y kongresu £t. m/pravljajo o tein problemu, toda villi se że, koko 5ta mislijo reśiti. Naórt j«» gotov, le definitivno wprejet' Se ni. Ainerika je deżela finanenili \oleumov: rodila je Ijndi, ki so /aóeli z n K*. pa so nabrali mil jo in*, preden so zapnstili la svet. A li v novem tlaWtiem naertu, s ka iterini misli vlada pokrivati svoje vojne pot rebw-ine, ne najdemo I iii»' żeuialuega. Iztlelan je po naj starojśeni fiskalncm ko))itn in oe bi kongres /astopal interose anie j; rMktga Ijudstva, ne lii nikdar niogel postati zakon. Memla śe nikdar niso imeli vo I lilci v lej dożęli lake prilike, da >o preprieajo o velikanski napit ki, ki so jo izvi<.ili s svojimi gla Isovnicaiiii, kakor sedaj. To jim pokaże jo novi davki, re 'bo pred ion tako sprejota, kakor je bila 1prod I ozena. I'ii naertu .se paó pi i visa direkt jni davek na doiiodke in kapitali sfieni profit i bodo nekoliko zado |ti. Ali ee se pregleda vsa predlo jra, bi olovek dejal, <la so je to xgodilo le i/ sramezljivosti, ker lii bilo veiular prevee izzivalno, ("e >>»• in- bi vsaj kośćek breinena naprtil tiuli kapitalistom. Ali kaj je to v priineri z indi reklniiui davki, oil katerili prióa kujejn najveeje doiiodke in ki jib bo najvi'c nosiło delavsko ljud stvo! Nt ga skoraj pretFnieta, ki ostano po tem naertu neobdaeen: povrli pa 5e ii i izkljurcna nevar nnst, da se prodela naert in sieer na slaliśc, kajti velekapitalisti >e każejo svoj pat riot izem s tern, da so vsiljivo npirajo davku na dobi eke, in pritisk na kongresnike je tako velik, da bo treba luoóncga profit laka, óe so boóe prepreóiti pogreśanje. \ rosnioi in iioben davek tako opravioen, kakor davek mi profi le. Skoraj veeina velekapitalistov jo prixla tokom vojne do svojih ogromnih <lol»ióko\* kakor v lote riji. .Mnnieijskini fabrikantoni ni bilo troba nie druzega, kakor Mprejeniati naroóila. Nió ni bilo treba poiuijati. Zavezniki so sa mi pośiljali svoje agente seni in kapitaiist jo laliko lepo sedel v svoj i pisami in óakal nanje. Ra óunsko in |Miilirbiie pośle so potem opravili njegovi nratlniki, nielia nióiui dolo pa ilolavei. Potem je moral kapitaiist zopet lo spraviti jdobióok in mprejeniati nova naro óila. V toll profitih tioo ogromni do la vski donoski. O so uunjo nalo żi ilavek, so lattiko pravi, da ga noposrodno plaóajo po ogrouini jvot'ini dolavoi. I if to je: To donosko so dolav oi że plaćali in na milieu naoin se | ji in no vrnojo. Co jili vlada ka pitalistom v/amo v podobi dav ka, in* bodo dolavoi bolj ośkodo jvani, kakor so źo. Toda kongresov naćrt boee do la vstvu polog toga ualo/iti śo in idiroktno davko. Zakaj tako davko jvedno plaouje masa. Co bo spro ijota taksa za żolezniśko voznje, I jo no bodo zoloKiiiśki magnati pla jeevali iz svojega ź«*|ia, anupak si jo bodo vzoli od potnikov. I Vi toni iinajo indiroktui davki I krivionost sami v sebi. Sto niilj jo sto mil j za dolavca kakor za I Morgana. In za sto niilj bo dela vce iz svojoga rar.trganega /.epa prav toliko plaóal kol i kor Mor jgan iz *voje pronapoliijoiio listni oc. Toll indiroktnih davkov, ki jib |mislijo vpoljati polog diroktnib |in polog zvisano oariiio, bo pa oe , In rajda. Naslodnji proglod kaźo vrsto davka in lotni tlobodok, ki ga prióaknjojo od vsnko vrsto: Pivo Zganjo 8:1,000.000 f'ist spirit 12,,>00.000 Vino 7,000.000 Avtomobili 7.\000.<H)0 ; Vo/niiiH na żeleznici 80,000.000 Tovorna voznina . .. 75,000.000 Vitz.niiia v Ptillinanii . 7,<H)0.000 Oljno covi 5,000.000 Zdravila 6,5000.000 PoŃtnina II. razroda . 20,000.000 Pofttnhia I. razrcda . 70,000.000 (Moda lis*" a 75,000.000 Rwrno, kolki 51 ,()00.000 Huiodku . . , 10,000.000 Cigarctc 17,000.000 Tobak na drobno .... 2Ó,(XX).00Q Tubak na dobolo . .. 7,:i00.000 Godbeni instrument i . 7,000.000 Dragulji, zlatnimi . .. 10,000.000 Ra/.un toga predlagajo sedaj śe davck nu ćaj in kavo iu nekatere druge prcduieto. Zlasti mbdućonjc toh potrcbŃćin I je razburljivo. Oasi ho sc v Aiuc jriki tcinoljito izpromenili. N'ckdaj jc veljalo /.a amcriśko navado, da so je trikrat na dau meso. Kvro pejee, ki jc prinosel s sabo da popije /jut raj Salico kavc in pojó kos krnba, jo bil zasniebovan in marsikdo si- jo odvadil tv amcriśki okuliei. Spoznal jc, da je duller steak prod dclom prav ko ' risten. Polagouia sc jc i/preiueui!o in Anierićani so «lx>ijiiibolj spreje mali evropske *cge, ne ker so jim bolj ngajalc, am pak ker jc stano vitno naraśćajoća draginja vidno znizevala vrcdnost njihovega de narja. In liiarsikod nadonieść* że kava nekdanji steak. AinerlAki ol)ićaj, da je gostilna loćena od saloona in razśirjajoća se prohi bk'ija sta vplivali na to, da na doiueśća kava ali ćaj titdi pri ko siln in vecerji drugo pijaćo. Ni pa trobn ravno z lućjo iskati liiśę, v katcrili jc kava sploh veccrja. V boga till kropili sla kava in ćaj zclo post ran ski nżitki. In mi ljonarjn se kaj mało pozna, ćc plaća za śalieo kavc ló ali pa 20 centov. V dclavskili obitcljib je to brara, in će tut pri vsakcin fun tn troba plaćati davck, bo to ob ćiitno brenie. l'u slari metodi slnźijo indirek tni davki vedno za "zaokroże nje'' cen. To sc pravi: Konsu mentom sc podraźijo prcilmeti vedno nekoliko bolj, nego l>i bilo zaradi sainega davka potrebim. Namcsto energićnih ukrepov pro ti draginji vidiino torej śe pospc sevanje draginje. ('e bi l>iii amcriśki volilei lani izvolili petdesef soeialistov v kon trres, najbrźe tndi ne bi bili nio liili pre»preeiti vojne. Ali njiliov jglas bi bil mogocno svarilo, in će tndi ne hi bili mogli prisiliti zbor nie <*1 toga, da bi bili sprejeti pr<> gresiven dobodninski davck v so cinlistićncni zmisln, bi bili veudar jluibko prcpreeili dober del brc I men, ki jib mislijo sedaj navaliti Ina bi'bet delavskega ljndstva. I Kajti petdesot soeialistov ne bi bilo le petdeset glasov v zborni ci, ampak tndi velik vpliv na ma so i z ven parlanienta. Sedaj no more |>riti protestni a pel Yf. konirrcsa. Ali fflas delav skega ljndstva bi bil veudar zelo potrclwn. Kdo ga pozove? jini»» so, da bodu vsi ti davki sprejeti, predon so zgane delnvstvo in t ir:t!, ki bi bili poklicani, da mu da jo navodilo. Nekoliko glasnili, dobro utoineljenili protestov bi morda ki'j zaległo, će bi gospodje kon grosniki iz nJib s|)oznali, da k<>ii trolira delavstvo njili dejanja. Slovcnskih dclaveev ni dovolj. da bi njih protest napravil vtbk; drugi so pa praktićno źal prepu śćeni — Gompersii. V* Wa»liin«rtonu eenijo, da zado iio zakon o vojjiiki tinhorih, po ka torom so nioski od 21. do *?<•. I o hi zavezani /a vojaśko slużlio, okrop lo dcsot niiljonov moź v Zodinjo nib drzavah, kar jo skoraj dosot odstotkov vsojra probivnlstva, <*o njonoiga mod 10.J do 104.00<).000 ljudi. I\> uradni oonitvi bo imola 1. julija drzava Xoiv York 1,(I8H, 000, Pennsylvania 874.000, Toxas 420.000 mo/ v naboru i starost i. \' osnyh mestih, ki so stola lola l!Mo [>o voć kakor ])ol mil jona prebi valeev, eenijo stovilo naltornikov naslednje: .Vow York 624.70IH), Chicago .{00.800, Philadelphia 171.800- St. Louis 84.JKK), Moston 77.8(H). Cleveland 82.fi00, I»a11i more 57.600, Pittsburgh ł)7.'_iM>. Ali sto /.o povedali svojim ziian coni, da so igra v nodeljo. 27. t. iii. v ohioaśkom prodinostjii Cieero Gol i je v "Kovi/.or"? Ali sto jili n pozorili .kakśori jhiiiioii ima ta ko niedija ? Pri prehladih ▼drgalto ml Ib prsa, kakor tudl »top*l» t ! * Dr. Rlchtcr-Kvem PAIN-EX PELLER t7iMnkiiJ« Ukoj nlijilJlTO la prljolno. Jedino prtrl * mi-strono znamko *ldr«. IS«. In JOc. t lek»rn»h In n»r«Too«t od F. AD. RICMTEK * CO. 74-BO Wulitoftoo SlrNt. Ne» York. N. V.