Newspaper Page Text
IVERJE. t'esur Karl apelira. Posiał je niiiuntrnkemu predsedniku gro fu Clam Martmieu lastoroeno pi miio, ki je pomitisnjeno v uradni "Wiener Zei tuug." V njem pravi "njegovo veKcanstvo "Tretja zima vojne je ntinila z vsemi teźa w.ni, a <lasi imamo Se nekoliko mesecev pred *e boj do nove ietve, veiular luhko privukujemo, «la nam prinese potu lad p«uno<\ Vztrajati mioranio do prihodnje ietve in do tega óasa inna mo prićako vati doati trpljenja." Anipak gospod Karl Habsburg vend a r upa, da prebije ljudstvo vse. Ilvali prebirval*!vo 7.a v*e, kur je doklej stonilo in sra poziva, naj stori nadalje vse za blagor drfcave. <Kl re.sarja se\eda Jtl priffakovst! drugaeue ga miśljenja. Od njega je ie to mnogo, da pozi va ljiulstvo na zrtve "za Ul agor drzave," nainesto "za 1»! ?«5s- dinastije." Tako so vzgajali princa Karla Franc Jozefa, in kar ko napumpali vanj, to daje sedaj od sebe. Not>eno anińljenje ]>a ni znradi tega sveto in nedotakljivo, ker je cesarsko. Kakor so eoarji okaaneneli oslanki pretek'losti, tako je qkamenelo njihovo misljenje. Vse za blagor drzave! To so pravi, da je drzava nękaj, kar <ntora bili. kar se mora oh ra nit i in ohranitl za vsako ee.no in eennir se unnrajo podrediti narodi, raaredi, interest, skra tka vse. Na podlagi te teorije zahte va Karl vse zrtve za Magor driave. Ali teorija je ttapaena, zato je tudi zahteva neutnueljena. Karl zahteva nasprotno. Narodi naj umak la raxnieram primerna. in se mora izpremeniti, ee .se i/premene razmere. Zivi deli elovedtva *w» narodi, lie pa driave. ] t'e no interesi draave v konfliktu z interesi na- , rod »v, se mora uinakniiti drihrva, W pa narodi. K irl zahteva nasprotno. Narodi nap uraak- j nejo svoje interese in svoje pravice na ljubo dr- | zavi. Avstrijska dr/.ava eksistira edino v Interesu halłsiburśke źlahte. Zrtvovati vse interesem dria ve se pravi torej zrtvovati vse interesom habsbur śke familije. To br postało vsaj deliwna nerazuin ljivo, ee hi ta fatnilija kaj dajala nnrodmi; tn da ona le jemlje. I11 eesar jim ni vzeia, to naj bi ji narodi śe prostovoljno dali. ('e izdaja srospod Kari tak apel, je to.zna nienje. da je potreben. To mora bit i 2c z i rad i tega tako, ker eesarji, navdahnjeni od sameea svetega dulia in zastopa joci bo£jega ofeta. g to vo lie store nie nepotrebnega. Ne plecie na to je ]>a po drugih vesteli 'n Avstrije verjet-no, da je bil tak apel potreben. Kar se poroea o draginji, o poiuanjkanju, o bed i vsuke vrsrte, zlastl pa o ne- j zadovoljnost i in o demonstraeijuh Ijudstva. każe, da ni prebivalstvo nie vee kaj poselmo navduse no za żrtve "za blagor drzave". ampak da veli ko glasneje klice po miru. Bilo bi le źeleti, da bi postali er^arjevi apeli j śe "potrehnejśi." obeneni |>a tudi nenspeś.iejśi. Nezadovoljnost v Av.striji ni śele danaśnji pojav; ali siła drzave, kar p«»meni skoraj tfdiko kolikor siła dinastije, je zadr/avala izraze nr'ji<1ovoljno sti. 1'otrebno je, da pirstane nezadovoljnost vse trlasnejia ; te<laj dolii tudi za u pan je sama vase in tedaj je mopoee, da se W. nezad'ivoljnostl v bese di izeimi nezadovoljnost v dejanju. Iz 1'oljske priliajajo za neniśko kajzerstvo ne- J prijetne ves-ti. Nękaj óasa je bila NemfIJa tako | sreena, da je dobivala simipatije v potovih poljskih i kroifih. To je bilo po ustanovitvi takozvane neod visne I'oljske. Preffovor pravi, da je holjśi vrabce v roki kakor golob na strehi, in tako je iinioon Poljakov inislilo, da je bolje imeti kt>s faktieno ne»ulvisne Poljske, kakor obljubljeno a nenrewii eeno neodvisnost eele Poljske. Omenjene sinipatije so se znatno oc»\Tle( ko je tfemśka vlada po svojih zastopnikih v rajhs 1 a«■ 11 in v priv-ikem <leźebiem zboru nekoliko opi >il;; nanieravano "neof|vivnos"t P«.ljske" : i/ tis- j till trovomv je liilo nainiree spoznati, da bo "ne- t odvisna" Polj-ska prav tako ali ixi śe bolj otlvisna od Nemeije," kakor je bila prej od Kusi je. Sedaj postaja ta obrat śe oćitnejśi. Iz Varśa ve poroeajo, baje iz avstrij.sko-poljskih virov. da | je ruska revolueija mosroeiio razvnebi uibanje j proti drzavni ure<lbi ,ki jo nvaja Nemeija. Kuska 1 rev< lneija je oidabila staliśee Nemeiji prijazne , frafceije. Narodni svet, ki je bil prvotno ustanovljen j kot nekakwno parlamentarno telo za po<1poro dr zavnepra sveta pri pripravah xa ustanovltev nove- j jta kraljestva, je pi-isel na zadnji seji popolno nii! v reke. jimtLneinskih "pasivistov". Spreje- j ta je bila resolncija, da je nadabije frajanje dr- | zavnega sveta śko<lljivo in pri vol it v! lzvrfieval- | nejri odhora so ihili zapovoniiki nemśkih na^rtov porażeni. Ta odhor kontn»lirajo sedaj -takozvnni pasivisti, ki odklanjajo vsako podporo nemwke 11111 reżimu in pnporo^ajo, da se poeaka na na-. daljno akcijo Riwije. Iz Stockhoilma pa inia "Kxchansre Telegrafii Company" sledeće poroeilo: "Ćasopis Dagens N.vhf ter javlja, cla se vrse priprave za konferen co zjistnpnikov iz vseh delov poljskih deżel. Polj rki <Mejrati i/. ruske, nemske in avstrij^ke Polj ske so priśli v Stockholm. Me<l njinii so vnjas ki eastniki, pusestniki, politiki, eelo c'ani vlade, ki sta jo ustanovili Avstrija in Nemeija." Tudi to so zmvmenja eaaa. Ko se je prieela vojna, ni ne ena vlada mislila na ustanovitev ne ndvisne I'oljskf. Vw kakor amela hi hila trdrtev, da je iuieJa kat era koli vlada t*«4o tak eilj v svojeni programu. Car je pac obetal Poljakuuu avtono-' mijo po vojni — ili obljuhe za dot to po vojni su zapisane v vodo. NemAka vlada je pozivala Polja ke na upor proti Rusiji, a 1 i njen tedanjl uamcn je bil <*»vojite<y Pcfljske. Ne frlede na ta, kakśni so bili nameni te ali one vlade, je pa xpravila vojna poijsKo vpraAa 11 je ua p<> vritje in sedan i ni vee moći poyrezid- i ti na dno. Poljflko vprasanje spada Rotovo ined najvaźnejŃe problenie v Kvropi. Dokler ni bilo vojne, je povzrocalo trajno polit it-no mrzlieo. Se daj, ko jiiu je vojna povei-ala pomen, je narasla tmli njegova va/.nosl 7j? Evropo. In v* to vpra śauje iit» <-*• ^ulovyljjvi. bo vznemir.lnlo Krro- I, po vvliko l»olj, kakor pied vojno. Velik pouien mu je dala vojna. ^e poveeala pa je rusk a revoiiwija. Vsi ti probierni scdaj 7« Utevajo in dugajo; zabtevajo resitev, in z.utrajo /. , ] upori, z nacionahiimi boji, splob s Irajnhn vzne mirjanjem, **e .se ne reńijo. J Tndi poljsko vprasiinje ni edino v Kvropi; ee lo rajdo jib vidimo nrt vxeh koncih in kra jib. In lttkalkor dru^aće jih ni uiojpoee odpravlti, kakor 7. njih reSit vi jo. Na mznrh socialist'h'nib konfereneah, v so cialistH-nih izjavab in resolueijab je lula tned mirovnimi pogoji izreeena zahteva po enakth pra vicab za vse narode. Taki iclasovi so prihaja-li iz Londona, Skandinavije, 11 a 1 i je, Rnsije, tndi od siv cialisticne manjAine v Xemciji; in tndi Iz Ameri ke. Kdor smatra to za naeionalizani, je kratko viden. V interesu social istirtne Internationale je tak mir, ki odpravi vsaj one vzroke vojue, katere je v sedaoji dmiżbi mo?<*-e odpraviti; io Je v prvi vrsti tueionalno zatiranje narodov. Da se podeli narodom naeionalno neodvisnost, je zaiiteva pra vkhioati, slovesno pr uznana od Intemaeionale; a zahteva jo jo ohemenn intere.si socialist ii^ne lnter nacinmale same, ki pot reh uje prost ejśn pot za raz redni hoj. A t'e hc<"e soeialkzem to dosevi, leda.l je nad vsc vazno, da si prihori irbu-i pri niirovnem popa janju. To je velik a nalotu, v mmngili popledih teź ka naloira, ali oil nje je odvisert velik del lwdo«" nosti Tiarodov in bodofnosti socialistir-nepa i*i banja. t'asopis *'Politifken" v Stockholnm je t-bjavil pimno 7iiane<fra nenwkejra socialisti Franz Mehritt $ra v Berliiru, ki pa je posła I predseuniku rus keva Bveta delaveev in vojakov mmIiiiuu Teidzu. Mehrinp pravi, dn odklanja -fkupina nemskHi i metliutnxlnib soeialistov — to je manjśina — ude leź>bo aa vsaki konferenri. na kateri ho zasfopana ve^.tna nenuśke socialno dennokratHiie stranke. Mehrin?? poziva riuske soeialiste, naj odklonijo po słańca Xuedekuma, elana omenjene vecine, in nje eove tovarise. Mehriiiir za«otavlja, da jfovori tn di v miemi Liebkneehta in Roze Lnksenhnrjrove. ki sta v zapora. Ta izjava se nanaAa v prvi vrsti na nainera vano konfereneo v Stockhokmu in po njej se ny> ra sodjti, da fuuatra nemśka manjśina ve«"ino za ieevrftevalko vladnib na*"rtov. Samo zaradi tepa, ker ima SrheUletnaiwiova frakcija v tein ali cnein ; \*pra6anjn drujjrj>«"*ivo ninenje. ne hi Liehknetdtt-ova skupina Ala tako dalee, da hi odklonilr. ce!o u le leźho nrt skupni konferenei in priporo^jda IJnsi •», naj zavrnejo Stiedekuma in njepove tovar 15c. 17. tepa hi se labko kaj nain'ili tisti sodrntri v Anierrki, ki mislijo, da je raidikabio zacovar jati aeparateji mir med Nemcajo in Husijn. 'er inienujejo "zxlajalee socialbmwi" tivte, ki se !».» jtijejo proti takejuu anini. j Suedeiknmova mlsija inui na-tnen, da pridohi m«ke .soeialiste za se pa rat en luir. A rp.dikalni • Liehkneehtovci klii'ejo Rvisom : I'oka/ite jint wa ta ! Scbeidernomiova .<4kup«na se lioee ttdcleźiti konferenee v StockboWim, kakor je ?e prcj iski. la stike z ruskimi soeialisti, zato, da zaeovatja \ separatem luir. A Liehkneehtovci pravijo: Ne jrremo tja, kjer ; bodo Scbeklemannovci. Loflfieen skilep iz tepa każe, da ni Ijiehknech- i trnva skupiiki nikakor za *eparaten mir. In tisti. ki so vedno slikali Liebkiuechtove pristaAc za cdi ie prave sociaJiste, hi morali ostati dosledni. VidS tno pa, da sof^tMuiinio v te.rn velevainem vprasanju *ni z Liehkneehtovci, ne pa nasi "radikalei." Xem-ska manjśhia ana potovo dobre razlogc Ka svoje staliń<*-e. fleparatni niir je nedvomno ne varen m«ki revoJueiji. Saj ni treb:« mislili. da so vsi rarivti na RiL«kenn nnirli. Oni le ćak ijo na ugodno priliko, da hi dvignili plave; to pv'diko hi jkn podał s«paratni mir. Mfdnarodni socialisti v Netnfiji pa vedo, da ne hi hila zmaea reakeije na Raskeni ne liailen udaive -wi ?»vobod<i v Rusiji.ani pak tudi za deinokracijo v drupih deielati. Seraratni mir hi okrepća< neniśko vlado. Moć, ki hi jo s tern pridubila, hi se pa neizopibno ohmiln zoper soeiailizetu in nicer v pr\"i vrsti zo per tisto stnijo, ki je ov.tala meihiarmlna. Tisti, ki nas izkljm'Mijejo iz Intentnctonah. ker nasprotujemo separatneinu miru. hodo torej morali iakljurnili tudi Mehrinpra, Liebkneehta in Rozo Luksenhurjrovo; in menda vsn neni&kc manjfiino sploh. V take zatratę prihaja radikalizetn, ki nima stvarne po<llape. ŻEŃSKI "RAJ". Prvotno je vladal skoraj pri vseh nurodih matriarhat, .t j. materinska oldast, sedaj pa vlada do malega pov sod patriarhat, t. j. oćetovska oblast. To se pravi, oće ima glavno beaodo v hiśi in v javnoati, żeńska pa mora rrnlćnti. Vendar pa se dohe śe okraji. kjer vlaiiajo żenske. Tak ienaki raj je deżela Menanfrkal>anov na otoku Suniatri. Tukaj so żen^ke i/kljućne gospodarice. Żenske so lastnice zem Ije in hii; po materah se imenuje rod bina. Posestvo podeduje vedno naj starejśa hći. Ce mati nima nob«n« hćere, pa je dedinja hći najstarejśega materinega brata. Ko se dekle omoii, dobi kos zemlje, samo ob sebi je raz umljivo, da jej moi pomaga obdela vati to zemljcM V resnici pa moftki prav mało delajo in skoraj nićesar ne prispevajj za vzdriavanje rodbine. Nasprotno dobe moAki mesoćno goto-! ve zneske za svoje potrebe. V no vejaem ćasu prihajcjo Holandci fc Menan^kabanom ter imajo priliko pri Holandcih kaj zaaluiiti. In od te*a i asa ni izkuśajo mośki pridobiti go spodarsko noodvisnost. Żeński svet menafckubanski je 8 to izpremembo baje popolnoma zadovoljen, kar każe, da ne smatra .svojega staliMa za — raj. Dtłfli mnogomoitv*. Mohamedanci, Mormoni in Je ne kateri drugi na rod i ai smejo vzeti po vti żen. V Tibetu pa je dovoljeno mnogomoAtvo. Tam sme imeti rena po dva ali tri może. Tibetanci no baje lako mirne narave, da se med seboj J oce la dobro rnzumejo, v hiśi vladata prijateljstvo in ljubezen. Możje si le po razdele med aeboj delo in delujo ukupaj. Kar se tiće otrok, odloći że li a, kdo jih ima rediti in kdo se sme imenovati njihov oće. JAKO YAŻNO VPHAŚANJE7 "Ali lem ie posiał zaotUlo na roćnino za "Proletarca"? t« ■•! — ŁANI MTV ĆLANEK O NADZO&OVA NJTJ BANKS ZVANE "CLEARING HOUSE". Kaj to pomani ta ljudstvo. fe Je banka pod nadsormom "Clearing Housa". V*e bankę, ki iinujo zvezo s Chieago Hlenring House, ■<> podvr/ene strogeiyu r.a«l/orovanju od uradnikov tega zavo Ja. Pregledovuoje raiunnv in imetjaj »p oiora vrJiti nnjmanj enkrat na leto. Izvodenei natanOno preiMejo stacje wsake banko. Yso gotovino pre*tejejo,■ pregledajo v»e note, vKrUine, vknjiJbo in druge vrednostne listine, se prepri •ajo o fondih, ki so nałożeni v drugih bankah in pregledajo knjige in rafunc. I'e najdejo izvedonei kake slnbe ali Jvomljive vrednostne listine, se te ne itejejo vef kot iroovina banko. A ko fi le skn'ila vrednost bam'-uega premołe »ja, mora banka kazati pravilno vred »ost v svojib knjigah. Ce banku dr7.no <pekulira in se ji pride na sled, mora to takoj optmtiti. Yse, Lar je słabo, ri tkirano, s« mura takoj odstrnniti in na lomestiti z boljfliin. <*'e vsega tega l>anka hitro ne popravi in stori, irgtibi rac nadaljnje ugodnosti in pravirc, k: jib vii v a jo banke. katere so zdruiene v Clearing House. Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali fe ni sprejeta v Cleraing Houpe ima slednja za to dober vzrok. \a drugi strani pa je o banki, ki .ie r-lanioa te zveze, *e to dovolj jasen do każ, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj dennrni firomet po predpisih, varno in sigurno. Nai'rt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega faaa na-l prej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s torn Clearing Housom. Ako je ilo na ali drugi banki słabo, vsled panikę a ii vojske, ho ji takoj pri skof ile na pomoć drugo Clearing House banke in ji pomagało, dokler se niw povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni navrt ae je pokazał tako vspesen, da so povaod. kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli tn na«'rt. American State Banka je v zvezi s tem Clearing Housom. je j»od njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke. kateri poda vsaso leto pet |m< polnih rafurov. American State Banka pa je tudi pod drJ.avnira nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih rtx'-unov o atanju Banking I>e|iartmentH dr/ave Illinois. Xapravite NAto banko za VAŚO banko in YaS denar lio varen in ga Inhko dvignote, kedar ga ?elite. Vprałajte zu seznnm nałih First Gold hipotek. Kakor tudi acznam $100.00 in t.*K»O.O0 zlatih hipote<"n'h bondov. AMERIÓKE DRZAVNE BANKE Blue Island Ave., vognl l.uomis in 18. ceste. Prirepen po na£inu, ki ga it- rabil star moder menih S O R O L so je izkazal cudovito uspeś nem za krće śalodcu in trebuku, bola nvrit, na duko, glavobol, ixgubo taka, prehlad ? flavi, ltd. itd. Priredi ga i»t« kompanija. ko dels ilavni "Pain Kx prlter" staro vredno sred •tvo la vdrgncnje. Pameten tlovek ima rno •teklenico vedno prl rokah 26c in 60c v vach lekar nah. li pa pri F. AD. RICHTER CO. 74 -MO Washington Street. NEW YORK Central Hotel Conemaugli, Pa. Fred. Mosebarger, LASTNIK. Dr. W. C. Ohlcndorf, M. D jtearaiiu pretakara kreaplalae Mi Je le ad ra vi la 1M4 11m Mill Alt, OUc»|». Uredaje ti 1 it I pi Cd.; *4 T 4* t Brater. Inea Ckiaaf t«M balaiki maj ptłeje eUrwki. CARL STROVE!) Attorney at Law ZubM m mk triKiik. Specialist za Łożbe v odśkodnirw kih zadevah. 8t. sohe 1009 1S3 W. WASHINGTON STREET CHICAGO, IIX. Telefon: Mala 39tt Moderno urejeoa goatttn* VILLAGE INN ■ proetranim rrtom » 1^*** MARTIN ^^7- k Ogdco At*., bliho ewtua t ike poit&je, Lyon*, HL Telefonska itev.: 224 m. Ako ielii ćitati najnovejse in dobre novice, potem se naroći na "Milwaukee Leader" navecji so cialistićni dnevnik vzhodno od mcsta New York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis. Louis rabsel moderno urejen nalun Xi 410 GRAND AVE.. KEIOSHi, VIS. TcJefon 1199 Em najboljlih socialist!^ rerii r angleakem jexiku ▼ Ajufl ki je: "INTERNATIONAL «| CIAXJ8T REVIEW." — Ufa, 1 mesrćno in stane $1 00 na Naslov: Int. Soc. Reviaw, 341 | Ohio St. Chicago, HL MODERNA KNIGOVEZN1QA Okuauo, hitro in 7rp«£no d«i za privatnike in dru&tva. 8pr®J$ mamo naroiila tndi Uvea ImMuc modern^ stroje. Vhfc c«n» in pottena loctraiba. fcRA"JE HOLAS, 1683 Blms Ialaad Aia 1 (Adrw. > **-*i—r\ | " x SLOVEN CI prist<\t>ttjte k SLOVENSKI NARODNI POL PORNI JEDNOTI. Narofile si devnik "Proail ta". List słane za celo loto pol Iota pa $1.50. Vstanavljajte nova drustva. D* sot ?Ianov(ic) je treba za non 'dniStvo. Xnslov za list in za tąj nistvo jo 2657 So. Lawndale An Chicago, 111. Naivecia sinvanska tiskarna v Ameriki je — Narodna Tiskarna = Z1U-M Blue Island Avenue, Chicago, II.. Mi tislcamo v Slovenskem, Hrvaśkem, S!ovaśkem, Ceśkera Poljskem, kakor tudi v Angleśkem in Nemśkem jeziku. Naśa posebnost so tiskovine za druStvo in tr^ovce. "PROLETAREC" se tiska v nasi tiskarni ;; X J^ADAR potrebujete druitTcne po ! I trebśćine kot zastave, kape, re . I {alije, aoiformc, pcćatc in vie drago !! obrnite st aa svojega rojaka F. KERŻE CO., :: 1711 South Millard Avenue. :; CHICAGO, ILL. | Cenike prejmete uitonj. Vse delo gar&ntirano. j ) Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINĆIĆ I 324 BROAI V teh dnevih velike draginje hi se moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki poiueni velike izdatke za hiśo. IN.polna reunion je v pregovorn. "Forewarned i>. Forearmed''. Slaha prehava glavohol, zgnba oknsa, splosiia siahoHt, vsi taki znaki vas opozornjejo, «la iśeete zane>ljivegn zdravila — main pozornosti va*int erevaui, bo ram pomogło preprefiti sitne neprilike. Trinerfovo Ameriśko Zdravilno Grenko Vino je tisto zdravilo, katerega potrebnjete v takih slut-ajih. Ist<> izeisti rreva, odstraiu /brano neporabno ivarino, v kateri rode in inno/.e razili baeili, pomaga prebavi, povrne okns in ojavi kri in żelodee, ki so potem vstann braniti so pred veeino napadajoeih bacilov. aZ gori oznaeene slneaje, nadalje za ner voznost, zelodt-ne neprilike pri żenskah ob »"a>n zivljenske pre niembe, kakor tiuli pri preinogarjih v premogarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo za najboljśe iznu-d vseli enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkib zc-liśó, kore ninic in lnbja, ki imajo znane zdravilne moći in iz eistega. na ravnega, inoenega rdeóega vina. lsto j<* dobro tudi za najbolj oheutljiv żelodeo. Cena #1.00. V lekarnah. Trlncrjcv Liniment vain prinese v hiśo pravo dmźinsko zdravilo. .To nepreskoljiv za revniatizem in nevralgijo, je izvrsten pri ponesreeenjn, za zvijenje, otekline. okorel vrat, itd. Je jako pozivljajo.*; za ntrnjene mifiiee po teźkem deln ali dolgi boji. Cena 2 .'i in .~0<* v lekarnah, po post i 35 in 60e. Trlner|ev Cough Sedative je najltolj zatiesljivo zdravilo zoper prehlade in kaśelj, hripa vost. vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment. Trinerjeva zdravila so dobiła najviije mogoee nagrade na innogih mednarodnih razstuvah. Zadnje nagrade: Zalta ko lajna—-San Franeiseo, 101">, Grand Prix—Panama, 1016. JOS. TRINER keralk lxdelovalec, 13331339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. _/frtłjtićni SlcVanskj ... Fotograf Posobno pozornost za slike novoporotencem. Obiśćite naa, in preprićajte se! 1255 W. 18ih St. ""Jtizz Ll„. V