IVERJE.
t'esur Karl apelira. Posiał je niiiuntrnkemu
predsedniku gro fu Clam Martmieu lastoroeno pi
miio, ki je pomitisnjeno v uradni "Wiener Zei
tuug." V njem pravi "njegovo veKcanstvo
"Tretja zima vojne je ntinila z vsemi teźa
w.ni, a <lasi imamo Se nekoliko mesecev pred *e
boj do nove ietve, veiular luhko privukujemo, «la
nam prinese potu lad p«uno<\ Vztrajati mioranio do
prihodnje ietve in do tega óasa inna mo prićako
vati doati trpljenja."
Anipak gospod Karl Habsburg vend a r upa,
da prebije ljudstvo vse. Ilvali prebirval*!vo 7.a v*e,
kur je doklej stonilo in sra poziva, naj stori nadalje
vse za blagor drfcave.
<Kl re.sarja se\eda Jtl priffakovst! drugaeue
ga miśljenja. Od njega je ie to mnogo, da pozi
va ljiulstvo na zrtve "za Ul agor drzave," nainesto
"za 1»! ?«5s- dinastije." Tako so vzgajali princa
Karla Franc Jozefa, in kar ko napumpali vanj,
to daje sedaj od sebe. Not>eno anińljenje ]>a ni
znradi tega sveto in nedotakljivo, ker je cesarsko.
Kakor so eoarji okaaneneli oslanki pretek'losti,
tako je qkamenelo njihovo misljenje.
Vse za blagor drzave!
To so pravi, da je drzava nękaj, kar <ntora
bili. kar se mora oh ra nit i in ohranitl za vsako
ee.no in eennir se unnrajo podrediti narodi, raaredi,
interest, skra tka vse. Na podlagi te teorije zahte
va Karl vse zrtve za Magor driave.
Ali teorija je ttapaena, zato je tudi zahteva
neutnueljena.
Karl zahteva nasprotno. Narodi naj umak
la raxnieram primerna. in se mora izpremeniti,
ee .se i/premene razmere.
Zivi deli elovedtva *w» narodi, lie pa driave. ]
t'e no interesi draave v konfliktu z interesi na- ,
rod »v, se mora uinakniiti drihrva, W pa narodi.
K irl zahteva nasprotno. Narodi nap uraak- j
nejo svoje interese in svoje pravice na ljubo dr- |
zavi.
Avstrijska dr/.ava eksistira edino v Interesu
halłsiburśke źlahte. Zrtvovati vse interesem dria
ve se pravi torej zrtvovati vse interesom habsbur
śke familije. To br postało vsaj deliwna nerazuin
ljivo, ee hi ta fatnilija kaj dajala nnrodmi; tn
da ona le jemlje. I11 eesar jim ni vzeia, to naj
bi ji narodi śe prostovoljno dali.
('e izdaja srospod Kari tak apel, je to.zna
nienje. da je potreben. To mora bit i 2c z i rad i
tega tako, ker eesarji, navdahnjeni od sameea
svetega dulia in zastopa joci bo£jega ofeta. g to
vo lie store nie nepotrebnega. Ne plecie na to je
]>a po drugih vesteli 'n Avstrije verjet-no, da je bil
tak apel potreben. Kar se poroea o draginji, o
poiuanjkanju, o bed i vsuke vrsrte, zlastl pa o ne- j
zadovoljnost i in o demonstraeijuh Ijudstva. każe,
da ni prebivalstvo nie vee kaj poselmo navduse
no za żrtve "za blagor drzave". ampak da veli
ko glasneje klice po miru.
Bilo bi le źeleti, da bi postali er^arjevi apeli j
śe "potrehnejśi." obeneni |>a tudi nenspeś.iejśi.
Nezadovoljnost v Av.striji ni śele danaśnji pojav;
ali siła drzave, kar p«»meni skoraj tfdiko kolikor
siła dinastije, je zadr/avala izraze nr'ji<1ovoljno
sti. 1'otrebno je, da pirstane nezadovoljnost vse
trlasnejia ; te<laj dolii tudi za u pan je sama vase in
tedaj je mopoee, da se W. nezad'ivoljnostl v bese
di izeimi nezadovoljnost v dejanju.
Iz 1'oljske priliajajo za neniśko kajzerstvo ne- J
prijetne ves-ti. Nękaj óasa je bila NemfIJa tako |
sreena, da je dobivala simipatije v potovih poljskih i
kroifih. To je bilo po ustanovitvi takozvane neod
visne I'oljske. Preffovor pravi, da je holjśi vrabce
v roki kakor golob na strehi, in tako je iinioon
Poljakov inislilo, da je bolje imeti kt>s faktieno
ne»ulvisne Poljske, kakor obljubljeno a nenrewii
eeno neodvisnost eele Poljske.
Omenjene sinipatije so se znatno oc»\Tle( ko
je tfemśka vlada po svojih zastopnikih v rajhs
1 a«■ 11 in v priv-ikem <leźebiem zboru nekoliko opi
>il;; nanieravano "neof|vivnos"t P«.ljske" : i/ tis- j
till trovomv je liilo nainiree spoznati, da bo "ne- t
odvisna" Polj-ska prav tako ali ixi śe bolj otlvisna
od Nemeije," kakor je bila prej od Kusi je.
Sedaj postaja ta obrat śe oćitnejśi. Iz Varśa
ve poroeajo, baje iz avstrij.sko-poljskih virov. da |
je ruska revolueija mosroeiio razvnebi uibanje j
proti drzavni ure<lbi ,ki jo nvaja Nemeija. Kuska 1
rev< lneija je oidabila staliśee Nemeiji prijazne ,
frafceije.
Narodni svet, ki je bil prvotno ustanovljen j
kot nekakwno parlamentarno telo za po<1poro dr
zavnepra sveta pri pripravah xa ustanovltev nove- j
jta kraljestva, je pi-isel na zadnji seji popolno
nii! v reke. jimtLneinskih "pasivistov". Spreje- j
ta je bila resolncija, da je nadabije frajanje dr- |
zavnega sveta śko<lljivo in pri vol it v! lzvrfieval- |
nejri odhora so ihili zapovoniiki nemśkih na^rtov
porażeni. Ta odhor kontn»lirajo sedaj -takozvnni
pasivisti, ki odklanjajo vsako podporo nemwke
11111 reżimu in pnporo^ajo, da se poeaka na na-.
daljno akcijo Riwije.
Iz Stockhoilma pa inia "Kxchansre Telegrafii
Company" sledeće poroeilo: "Ćasopis Dagens
N.vhf ter javlja, cla se vrse priprave za konferen
co zjistnpnikov iz vseh delov poljskih deżel. Polj
rki <Mejrati i/. ruske, nemske in avstrij^ke Polj
ske so priśli v Stockholm. Me<l njinii so vnjas
ki eastniki, pusestniki, politiki, eelo c'ani vlade,
ki sta jo ustanovili Avstrija in Nemeija."
Tudi to so zmvmenja eaaa. Ko se je prieela
vojna, ni ne ena vlada mislila na ustanovitev ne
ndvisne I'oljskf. Vw kakor amela hi hila trdrtev,
da je iuieJa kat era koli vlada t*«4o tak eilj v svojeni
programu. Car je pac obetal Poljakuuu avtono-'
mijo po vojni — ili obljuhe za dot to po vojni su
zapisane v vodo. NemAka vlada je pozivala Polja
ke na upor proti Rusiji, a 1 i njen tedanjl uamcn je
bil <*»vojite<y Pcfljske.
Ne frlede na ta, kakśni so bili nameni te ali
one vlade, je pa xpravila vojna poijsKo vpraAa
11 je ua p<> vritje in sedan i ni vee moći poyrezid- i
ti na dno. Poljflko vprasanje spada Rotovo ined
najvaźnejŃe problenie v Kvropi. Dokler ni bilo
vojne, je povzrocalo trajno polit it-no mrzlieo. Se
daj, ko jiiu je vojna povei-ala pomen, je narasla
tmli njegova va/.nosl 7j? Evropo. In v* to vpra
śauje iit» <-*• ^ulovyljjvi. bo vznemir.lnlo Krro- I,
po vvliko l»olj, kakor pied vojno.
Velik pouien mu je dala vojna. ^e poveeala
pa je rusk a revoiiwija. Vsi ti probierni scdaj 7«
Utevajo in dugajo; zabtevajo resitev, in z.utrajo /. , ]
upori, z nacionahiimi boji, splob s Irajnhn vzne
mirjanjem, **e .se ne reńijo. J
Tndi poljsko vprasiinje ni edino v Kvropi; ee
lo rajdo jib vidimo nrt vxeh koncih in kra jib. In
lttkalkor dru^aće jih ni uiojpoee odpravlti, kakor
7. njih reSit vi jo.
Na mznrh socialist'h'nib konfereneah, v so
cialistH-nih izjavab in resolueijab je lula tned
mirovnimi pogoji izreeena zahteva po enakth pra
vicab za vse narode. Taki iclasovi so prihaja-li iz
Londona, Skandinavije, 11 a 1 i je, Rnsije, tndi od siv
cialisticne manjAine v Xemciji; in tndi Iz Ameri
ke. Kdor smatra to za naeionalizani, je kratko
viden. V interesu social istirtne Internationale je
tak mir, ki odpravi vsaj one vzroke vojue, katere
je v sedaoji dmiżbi mo?<*-e odpraviti; io Je v prvi
vrsti tueionalno zatiranje narodov. Da se podeli
narodom naeionalno neodvisnost, je zaiiteva pra
vkhioati, slovesno pr uznana od Intemaeionale; a
zahteva jo jo ohemenn intere.si socialist ii^ne lnter
nacinmale same, ki pot reh uje prost ejśn pot za raz
redni hoj.
A t'e hc<"e soeialkzem to dosevi, leda.l je nad
vsc vazno, da si prihori irbu-i pri niirovnem popa
janju. To je velik a nalotu, v mmngili popledih teź
ka naloira, ali oil nje je odvisert velik del lwdo«"
nosti Tiarodov in bodofnosti socialistir-nepa i*i
banja.
t'asopis *'Politifken" v Stockholnm je t-bjavil
pimno 7iiane<fra nenwkejra socialisti Franz Mehritt
$ra v Berliiru, ki pa je posła I predseuniku rus
keva Bveta delaveev in vojakov mmIiiiuu Teidzu.
Mehrinp pravi, dn odklanja -fkupina nemskHi i
metliutnxlnib soeialistov — to je manjśina — ude
leź>bo aa vsaki konferenri. na kateri ho zasfopana
ve^.tna nenuśke socialno dennokratHiie stranke.
Mehrin?? poziva riuske soeialiste, naj odklonijo po
słańca Xuedekuma, elana omenjene vecine, in nje
eove tovarise. Mehriiiir za«otavlja, da jfovori tn
di v miemi Liebkneehta in Roze Lnksenhnrjrove.
ki sta v zapora.
Ta izjava se nanaAa v prvi vrsti na nainera
vano konfereneo v Stockhokmu in po njej se ny>
ra sodjti, da fuuatra nemśka manjśina ve«"ino za
ieevrftevalko vladnib na*"rtov. Samo zaradi tepa,
ker ima SrheUletnaiwiova frakcija v tein ali cnein ;
\*pra6anjn drujjrj>«"*ivo ninenje. ne hi Liehknetdtt-ova
skupina Ala tako dalee, da hi odklonilr. ce!o u le
leźho nrt skupni konferenei in priporo^jda IJnsi •»,
naj zavrnejo Stiedekuma in njepove tovar 15c.
17. tepa hi se labko kaj nain'ili tisti sodrntri
v Anierrki, ki mislijo, da je raidikabio zacovar
jati aeparateji mir med Nemcajo in Husijn. 'er
inienujejo "zxlajalee socialbmwi" tivte, ki se !».»
jtijejo proti takejuu anini. j
Suedeiknmova mlsija inui na-tnen, da pridohi
m«ke .soeialiste za se pa rat en luir. A rp.dikalni •
Liehkneehtovci klii'ejo Rvisom : I'oka/ite jint wa
ta !
Scbeidernomiova .<4kup«na se lioee ttdcleźiti
konferenee v StockboWim, kakor je ?e prcj iski.
la stike z ruskimi soeialisti, zato, da zaeovatja \
separatem luir.
A Liehkneehtovci pravijo: Ne jrremo tja, kjer ;
bodo Scbeklemannovci.
Loflfieen skilep iz tepa każe, da ni Ijiehknech- i
trnva skupiiki nikakor za *eparaten mir. In tisti.
ki so vedno slikali Liebkiuechtove pristaAc za cdi ie
prave sociaJiste, hi morali ostati dosledni. VidS
tno pa, da sof^tMuiinio v te.rn velevainem vprasanju
*ni z Liehkneehtovci, ne pa nasi "radikalei."
Xem-ska manjśhia ana potovo dobre razlogc
Ka svoje staliń<*-e. fleparatni niir je nedvomno ne
varen m«ki revoJueiji. Saj ni treb:« mislili. da
so vsi rarivti na RiL«kenn nnirli. Oni le ćak ijo na
ugodno priliko, da hi dvignili plave; to pv'diko hi
jkn podał s«paratni mir. Mfdnarodni socialisti v
Netnfiji pa vedo, da ne hi hila zmaea reakeije na
Raskeni ne liailen udaive -wi ?»vobod<i v Rusiji.ani
pak tudi za deinokracijo v drupih deielati.
Seraratni mir hi okrepća< neniśko vlado.
Moć, ki hi jo s tern pridubila, hi se pa neizopibno
ohmiln zoper soeiailizetu in nicer v pr\"i vrsti zo
per tisto stnijo, ki je ov.tala meihiarmlna.
Tisti, ki nas izkljm'Mijejo iz Intentnctonah.
ker nasprotujemo separatneinu miru. hodo torej
morali iakljurnili tudi Mehrinpra, Liebkneehta in
Rozo Luksenhurjrovo; in menda vsn neni&kc
manjfiino sploh.
V take zatratę prihaja radikalizetn, ki nima
stvarne po<llape.
ŻEŃSKI "RAJ".
Prvotno je vladal skoraj pri vseh
nurodih matriarhat, .t j. materinska
oldast, sedaj pa vlada do malega pov
sod patriarhat, t. j. oćetovska oblast.
To se pravi, oće ima glavno beaodo v
hiśi in v javnoati, żeńska pa mora
rrnlćnti. Vendar pa se dohe śe okraji.
kjer vlaiiajo żenske. Tak ienaki raj
je deżela Menanfrkal>anov na otoku
Suniatri. Tukaj so żen^ke i/kljućne
gospodarice. Żenske so lastnice zem
Ije in hii; po materah se imenuje rod
bina. Posestvo podeduje vedno naj
starejśa hći. Ce mati nima nob«n«
hćere, pa je dedinja hći najstarejśega
materinega brata. Ko se dekle omoii,
dobi kos zemlje, samo ob sebi je raz
umljivo, da jej moi pomaga obdela
vati to zemljcM V resnici pa moftki
prav mało delajo in skoraj nićesar ne
prispevajj za vzdriavanje rodbine.
Nasprotno dobe moAki mesoćno goto-!
ve zneske za svoje potrebe. V no
vejaem ćasu prihajcjo Holandci fc
Menan^kabanom ter imajo priliko pri
Holandcih kaj zaaluiiti. In od te*a
i asa ni izkuśajo mośki pridobiti go
spodarsko noodvisnost. Żeński svet
menafckubanski je 8 to izpremembo
baje popolnoma zadovoljen, kar każe,
da ne smatra .svojega staliMa za —
raj.
Dtłfli mnogomoitv*.
Mohamedanci, Mormoni in Je ne
kateri drugi na rod i ai smejo vzeti po
vti żen. V Tibetu pa je dovoljeno
mnogomoAtvo. Tam sme imeti rena
po dva ali tri może. Tibetanci no baje
lako mirne narave, da se med seboj
J oce la dobro rnzumejo, v hiśi vladata
prijateljstvo in ljubezen. Możje si le
po razdele med aeboj delo in delujo
ukupaj. Kar se tiće otrok, odloći że
li a, kdo jih ima rediti in kdo se sme
imenovati njihov oće.
JAKO YAŻNO VPHAŚANJE7
"Ali lem ie posiał zaotUlo na
roćnino za "Proletarca"?
t« ■•! —
ŁANI MTV ĆLANEK O NADZO&OVA
NJTJ BANKS ZVANE "CLEARING
HOUSE".
Kaj to pomani ta ljudstvo. fe Je banka
pod nadsormom "Clearing Housa".
V*e bankę, ki iinujo zvezo s Chieago
Hlenring House, ■<> podvr/ene strogeiyu
r.a«l/orovanju od uradnikov tega zavo
Ja. Pregledovuoje raiunnv in imetjaj
»p oiora vrJiti nnjmanj enkrat na leto.
Izvodenei natanOno preiMejo stacje
wsake banko. Yso gotovino pre*tejejo,■
pregledajo v»e note, vKrUine, vknjiJbo
in druge vrednostne listine, se prepri
•ajo o fondih, ki so nałożeni v drugih
bankah in pregledajo knjige in rafunc.
I'e najdejo izvedonei kake slnbe ali
Jvomljive vrednostne listine, se te ne
itejejo vef kot iroovina banko. A ko fi
le skn'ila vrednost bam'-uega premołe
»ja, mora banka kazati pravilno vred
»ost v svojib knjigah. Ce banku dr7.no
<pekulira in se ji pride na sled, mora
to takoj optmtiti. Yse, Lar je słabo, ri
tkirano, s« mura takoj odstrnniti in na
lomestiti z boljfliin. <*'e vsega tega
l>anka hitro ne popravi in stori, irgtibi
rac nadaljnje ugodnosti in pravirc, k:
jib vii v a jo banke. katere so zdruiene v
Clearing House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te
ugodnosti ali fe ni sprejeta v Cleraing
Houpe ima slednja za to dober vzrok.
\a drugi strani pa je o banki, ki .ie
r-lanioa te zveze, *e to dovolj jasen do
każ, da ima dobro imovino, da je njen
kredit dober in da vodi svoj dennrni
firomet po predpisih, varno in sigurno.
Nai'rt za nadzorovanje bank potom
Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu
pred desetimi leti, od katerega faaa na-l
prej ni bankrotirala niti ena banka, ki
je bila v zvezi s torn Clearing Housom.
Ako je ilo na ali drugi banki słabo,
vsled panikę a ii vojske, ho ji takoj pri
skof ile na pomoć drugo Clearing House
banke in ji pomagało, dokler se niw
povrnile zopet normalne razmere. Ta
Clearing House nadzorovalni navrt ae
je pokazał tako vspesen, da so povaod.
kjer koli se nahaja kak Clearing House,
sprejeli tn na«'rt.
American State Banka je v zvezi s
tem Clearing Housom. je j»od njegovim
nadzorstvom in ima vse privilegije te
banke. kateri poda vsaso leto pet |m<
polnih rafurov.
American State Banka pa je tudi pod
drJ.avnira nadzorstvom in odda vsako
leto pet detajliranih rtx'-unov o atanju
Banking I>e|iartmentH dr/ave Illinois.
Xapravite NAto banko za VAŚO
banko in YaS denar lio varen in ga
Inhko dvignote, kedar ga ?elite.
Vprałajte zu seznnm nałih First Gold
hipotek. Kakor tudi acznam $100.00 in
t.*K»O.O0 zlatih hipote<"n'h bondov.
AMERIÓKE DRZAVNE BANKE
Blue Island Ave., vognl l.uomis in 18.
ceste.
Prirepen po na£inu, ki ga
it- rabil star moder menih
S O R O L
so je izkazal cudovito uspeś
nem za krće śalodcu in
trebuku, bola nvrit, na
duko, glavobol, ixgubo
taka, prehlad ? flavi,
ltd. itd.
Priredi ga i»t« kompanija.
ko dels ilavni "Pain Kx
prlter" staro vredno sred
•tvo la vdrgncnje.
Pameten tlovek ima rno
•teklenico vedno prl rokah
26c in 60c v vach lekar
nah. li pa pri
F. AD. RICHTER CO.
74 -MO Washington Street.
NEW YORK
Central Hotel
Conemaugli, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlcndorf, M. D
jtearaiiu pretakara kreaplalae
Mi Je le ad ra vi la 1M4 11m Mill
Alt, OUc»|». Uredaje ti 1 it I pi
Cd.; *4 T 4* t Brater. Inea Ckiaaf
t«M balaiki maj ptłeje eUrwki.
CARL STROVE!)
Attorney at Law
ZubM m mk triKiik.
Specialist za Łożbe v odśkodnirw
kih zadevah.
8t. sohe 1009
1S3 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, IIX.
Telefon: Mala 39tt
Moderno urejeoa goatttn*
VILLAGE INN
■ proetranim rrtom » 1^***
MARTIN ^^7- k
Ogdco At*., bliho ewtua t
ike poit&je, Lyon*, HL
Telefonska itev.: 224 m.
Ako ielii ćitati najnovejse in
dobre novice, potem se naroći na
"Milwaukee Leader" navecji so
cialistićni dnevnik vzhodno od
mcsta New York. Stane 25c na
mesec. Milwaukee, Wis.
Louis rabsel
moderno urejen nalun
Xi 410 GRAND AVE.. KEIOSHi, VIS.
TcJefon 1199
Em najboljlih socialist!^
rerii r angleakem jexiku ▼ Ajufl
ki je: "INTERNATIONAL «|
CIAXJ8T REVIEW." — Ufa, 1
mesrćno in stane $1 00 na
Naslov: Int. Soc. Reviaw, 341 |
Ohio St. Chicago, HL
MODERNA KNIGOVEZN1QA
Okuauo, hitro in 7rp«£no d«i
za privatnike in dru&tva. 8pr®J$
mamo naroiila tndi Uvea
ImMuc modern^ stroje. Vhfc
c«n» in pottena loctraiba.
fcRA"JE HOLAS,
1683 Blms Ialaad Aia
1 (Adrw. > **-*i—r\ |
" x SLOVEN CI
prist<\t>ttjte k
SLOVENSKI NARODNI POL
PORNI JEDNOTI.
Narofile si devnik "Proail
ta". List słane za celo loto
pol Iota pa $1.50.
Vstanavljajte nova drustva. D*
sot ?Ianov(ic) je treba za non
'dniStvo. Xnslov za list in za tąj
nistvo jo 2657 So. Lawndale An
Chicago, 111.
Naivecia sinvanska tiskarna v Ameriki je
— Narodna Tiskarna =
Z1U-M Blue Island Avenue, Chicago, II..
Mi tislcamo v Slovenskem, Hrvaśkem, S!ovaśkem, Ceśkera
Poljskem, kakor tudi v Angleśkem in Nemśkem jeziku. Naśa
posebnost so tiskovine za druStvo in tr^ovce.
"PROLETAREC" se tiska v nasi tiskarni
;;
X J^ADAR potrebujete druitTcne po
! I trebśćine kot zastave, kape, re
. I {alije, aoiformc, pcćatc in vie drago
!! obrnite st aa svojega rojaka
F. KERŻE CO.,
:: 1711 South Millard Avenue.
:; CHICAGO, ILL.
| Cenike prejmete uitonj. Vse delo gar&ntirano. j
) Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINĆIĆ
I 324 BROAI
V teh dnevih
velike draginje
hi se moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki poiueni velike
izdatke za hiśo. IN.polna reunion je v pregovorn. "Forewarned
i>. Forearmed''. Slaha prehava glavohol, zgnba oknsa, splosiia
siahoHt, vsi taki znaki vas opozornjejo, «la iśeete zane>ljivegn
zdravila — main pozornosti va*int erevaui, bo ram pomogło
preprefiti sitne neprilike.
Trinerfovo Ameriśko Zdravilno
Grenko Vino
je tisto zdravilo, katerega potrebnjete v takih slut-ajih. Ist<>
izeisti rreva, odstraiu /brano neporabno ivarino, v kateri
rode in inno/.e razili baeili, pomaga prebavi, povrne okns in
ojavi kri in żelodee, ki so potem vstann braniti so pred veeino
napadajoeih bacilov. aZ gori oznaeene slneaje, nadalje za ner
voznost, zelodt-ne neprilike pri żenskah ob »"a>n zivljenske pre
niembe, kakor tiuli pri preinogarjih v premogarskih okrajih,
itd., je priznano to zdravilo za najboljśe iznu-d vseli enakih
pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkib zc-liśó, kore
ninic in lnbja, ki imajo znane zdravilne moći in iz eistega. na
ravnega, inoenega rdeóega vina. lsto j<* dobro tudi za najbolj
oheutljiv żelodeo. Cena #1.00. V lekarnah.
Trlncrjcv Liniment
vain prinese v hiśo pravo dmźinsko zdravilo. .To nepreskoljiv
za revniatizem in nevralgijo, je izvrsten pri ponesreeenjn, za
zvijenje, otekline. okorel vrat, itd. Je jako pozivljajo.*; za
ntrnjene mifiiee po teźkem deln ali dolgi boji. Cena 2 .'i in .~0<*
v lekarnah, po post i 35 in 60e.
Trlner|ev Cough Sedative
je najltolj zatiesljivo zdravilo zoper prehlade in kaśelj, hripa
vost. vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment.
Trinerjeva zdravila so dobiła najviije mogoee nagrade na
innogih mednarodnih razstuvah. Zadnje nagrade: Zalta ko
lajna—-San Franeiseo, 101">, Grand Prix—Panama, 1016.
JOS. TRINER
keralk lxdelovalec,
13331339 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
_/frtłjtićni SlcVanskj
... Fotograf
Posobno pozornost za slike novoporotencem.
Obiśćite naa, in preprićajte se!
1255 W. 18ih St. ""Jtizz Ll„.
V