I -tot n ktrtad tolav
eiiege l|«4etVB. D«Uv
«l m oprtvlicnl to
»«H* kar pro4uclr«|«.
This p*p«r It davotod
t« th« laltrMla of tho
working oUm. Work
ers »r« •ntltUd to *11
what th«y product*.
J
f
PAZITEJ
ntilavllko v okUp«|ii.
ki w nahaj* pol«| va
i*gt (ifttlova, prileplt*
nega apodal ali
na nviiku, Ako (507)
I* itavilka . .
(•dat vam • prthodn)*
iteviiko naiaga Kata pę
tać* naroónlna. P to mi
mo t pono vi ta |«
STEV. (NO.) 506. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALIST1ĆNE ZVEZE. CHICAGO, ILL., DNE 22. MAJA, (MAY) 1917. LETO (VOL.) XII.
Apel ruskih socialistov.
Na kratko smo onionili v zaduji stevilki, da je
ruski Hvct delavskih in vojaskih delegat ov izdal
vojakom na fronti nainenjeno proklaniacijo. ('e se
o krtkńnem spisu more reoi, da jo historioen do
kument, tedaj vclja to za ta apel ru.skih socia-ii
stov. £e zaradi tega je trclm, tin ga objavinio v ee
loti.
CMasi se naslednje:
Vojaki iu sod rugi na fronti!
(Sovorinto k vain. v iutcnu rusko revolueionar
no demokraeije. Xwrod no żeli vojne, ki so jo za
oeli eesarji in kapitalisti vsoh dożel, in xaradi toga
jo naród po carjeveiu odstopu sniatral za potro
hno, dn se koiu-a vojna oini hit reje jo mogoee.
No pozabite, vojaki in sodrugi, da ruAijo Vil
joniovi rogiiiieuti revoluciounrno Ru>ijo! Ne poza
bite, <hi hi bila izguba svohodne Rusijo katastro
fa no lo za nas, temveO za dolavski razrod vsega
svota. Branito toroj revolucionarno Husijo z vso
svojo inoójo!
Dolavoi in kniotjo na Ruskom hrepeno po mi
ni : ali to mora bit i sploien mir vsoh narodov,
rezultat njihove skupne sprave. Separaten mir jo
nemogoóa reó, kateri se ne sine dovoliti, da pose
ie vines in da ovira teoaj svetovnih dogodkov.
Oóitno je, da bi se netiiAki iinperializein, eirii
hi premagal nase zapadno zaveznike, obrnil z vso
silo svojega oroźja zopor nas, zasedel iuiko de/elo
in zasiunil ruski narod.
Svet delavskih iu vojaskih dHegn'ov Vas
votli k miru po drugi poti. l'ozivajof na revoluei
jo delavoe in knvete na Neiiuskom in Avstro-Ogr
skem Vas povede-mo k miru, ko smo dosegli od
svojo vladc opiHtsU-v osvojevaine politike in za
htevajooi enako opustitov tudi od zavezniskih sil.
Toda no pozabite, vojaki in sod rugi, da "so mir
ne more doseói, ako ne ustavite sovraznega pri
tiska na fronti, oe se Vane vrste Jireloimjo in oe le
z.i ruska revolueija kakor brezduśno telo prod
Viljemovimi nogami. No pozabite Vi, ki ste v
zakopih. da branito svohodo rusko rovoluoije in
svojo hrate delavoe in kmete.
Kako host o dovisili to obrainbo. <*o ostanete
ne>iktivni v svnjih zakopihT Nav:. lno j">?rinejo ti
sti, ki opuste ofenzivo, tisti, ki le óakajo iih unpad.
Vojaki in sodrugi, 'k i sto prksogli, da boate briiii
li riksko svobodo, no zatajito to pmeire! Bojujto
so za to svobodo in v tein, ko so bojnjete, ]>«'i
to na sovrainikovo pasti. FraU-i nizu anjo, ki
sedaj vi>łi na fronti, Uhko postano past. No po
zabito, da imajo revoluoionarr.o «'oto !o pravioo
braniti se s eetami, ki so tudi rovolnoionarne in
tndi pripravljene, da uinrjo za mir in s\ 'hk'o.
Neniśka vojska ni rcvolr.-.'i.Miai\ia voj-ka, ain
pak śo vcdno slepo sled i Vilj» .ins in Karlu, re
sarjoin in kapitalistom. Oóitno no tra?< rnizirat" s
Kovraznikoviini vojaki, ampa! z «.f:t-i»-.ji sovnuno
«a nonoralno«a staba, proobb ,"■< :i ni /■„ navadno
vojuke.
Mir so 110 doseżo s cparat imi pogodbami
ii 1 i s frateriiizinmjtin |M»samoznili regimentov .ali
bataljonov. To bi vodilo lo d>» p-.-opada rusko iv
volncije, katore varnosl hp loz.i v scppnitncin tli- |
rn ali premirju.
Odklonite toroj vso, kar bi mogło slabiti y.i
>»o vojaSko moó, kar zinodo vojskn in zniża ajino (
mora I o. Vojaki, izkażito so vrodno ..:inpanja,jj ki
sra polajra revoluoionarna Husija v Vus?
Hovoluoionama Husija klivo <vojc sinovo na j
obrambo!
I'ojdito, pa iinonujtc to krasno b« itoljc svo
i bode — nooialpat rioto.
C'itajto ta iaidovit i a pol, ki movji protr«fcti i
możgane in presuniu sroa, %amii>iiio >o v«. ij, v
njegove aiguiuonto, v njegovo żolezno logiko*—
pa oo morete, pridigajto śo liaduljo "ii'lr za
ko ocno!"
S s v o j i tu i dejanji jo svot vojat.'kili in doliv
skih delegatov na naóin, ki izkljuónje vsak dvotu
in sum, dokazal, da stoji neomajno i-.i brani'ku jo
voluoijo in da lioóo odioóno mnialjovati njeno do
lo. Ni so nstraśil kouflik'ov *. provizorioiu; ifij!
do, dasi pozna vso nevarnosti, ki v taHiii r;L>iii,la
li ko iz.idojo iz podobnih sporov. Ysa njrgova Ąo
javjn ima jo oóitno socialist ivem znaf-aj. Ysj iyo
govi koraki so doslodni in gredo oóitno za tom,ula
we rcalizira v novi Husiji toliko social izm a, ko
likor (J" j'* 1*' z ozirom na xplosnp raamcro mo
Sjopp rpalizirati.
Ali la (kIIoćiui rpvolueionarna korporaeija, ki
rabi svojo iihr*, hp da bi j«» zlorabljala, ki skli
puje za v.suk va/.npjńi odlok plenurno spjo vspIi
(frganizapij, ppl ilelavski parlauiont, spoznava, <la
jp treha rpvolueijo braniti — znoiraj in znnaj. I 1
zato jo hope braniti,
Rnski socialist! novejo osvojevalnp vojne. Ali
pp jp bila kdaj v zgodovini kakwia vojna rpsnipno
ohraimbna, tPtlaj j<* za katero izdaja delavski
in vojaśki svpt wvoj appl.
Kako tiled i vpripo lejta vodena fraza, 'la
vsp v*»j hp 1p ka pitalist it'llp iii da ni iiip<1 napadał
no in olirambno vojtio imbpup razlike!
Vojna, na katero poilvajo ruski socialist i avo- '
jp sodriitfp 11a fmvti, jp obrambna vojna. In od
liK-no ponavljamo, kar sino .svoj«"av zapisali: Ta
vojna jp dobiła revolupionaren znaóij. Naj lias
radikalpi frazę kamnujpjo zarndi tpjiu, resnipa jt>4
•la jo vojna 11a ruski stra-ii sedaj tndl vojna za
sopializoin. Kdor hove ruske sodrugp sedaj ovira
ti v tpj vojni, jp — botp nli upliotp, vpu oiua uli
nevedoina — sovraznik revolupijp in Sfcndljivpp
sopializma.
Delavski in vojaski svpt ima bisiro o';o. So.
parani mir ni 11 iv druzc^a, kakor zvjai-a iun*j
śkpjfa impprializma. Spvrda bi bili v llprlinn iip
uinni, vp bi spdaj dejali Rusom. da sklpnpjo mir !p
pod pokojem, da *e vrne avtokracija. To bi naj
inaiij razsodnpinn Ro:<u moraio ndproti o«*l '11 ]• >
vzdipnilo bi silo rnskc^a odpora do vrluinpa. t'p
żeli N'enu'ija sppavatpn 111 ir - in da «:n źpli, jp
votovo — mora ponujati Rusom, kar jim jp naj
Ijnbśp. Ali umakniti sp z bojiwva poineid 1p po
majrati Neniviji <lo zma#p. Spparatni mit* ui mlr,
twnvei5 krvavo iiadaljpvanjp vojne or«»z Rnsijp,
naj-biżp pel o podalićan.ip vo,r»«
Zmaca .Wim'ijp jp pa frktivno vsp kuj dru
zejta, kakor zmaga Rusije. Zadnja jc /.maga nn
rodn, revolnoioiiarr.^ua naroda. prva jp pa ziuava |
kajzprizma. Npmśki ..majfi sbuii npizogibno rpak- '
cija 11a \pmśkp>ni. lii ruski sopialisti sp nit" «ip mo- !
t i jo. <e pravijo, da >»i imperialist k'na Nenićija te
daj vr^la vwo svojo silo zoper Rusijo.
Zinnia upijani. Ali neiiiskc rrakoija lie hi
spluii in >t;la Irpcti .svobodne Rusije /a s«.»odo; v
interesu svojo reakeije bi morula zadavit i rusko
svobodo.
Ruski socialist! no protiravajo: Xjiiiov po
raź >»i bil katastrofa za delavski razrod vsepa sve
ta. Ruski socialist! a pel i rajo nu svo s.odriiRe na
fronti. Ali lirez njihovova apola j<* l«»>ru*iia dolz
iiost sooialistov vsoh deżol, du jiui pomaca jo
braniti rovoluoijo.
Co uiorojo auierlśki socialist na kakiscnkoli
naóiii pomacali svojim ruskim sodrujjom, jo da
iios njih dolżnost, da jinn pomagajo. S toin, no pa
z osbidnimi pacifist iriiMiti pridiirami pod pro in
toroso modiiarodnr^a, sooializina in do-letlno svo
jo lastne interese.
Za sploAen niir, prav v tom ;.m in, kakor so
ga oznaćili ruski soeialisti, za mir'hre/. a'lek-ij in
odśkodniu in na podlali s\i lx dneqa raz.-oja vsa
ko«a iiiiroda sum soveda tiuli mi. O tein vendur
ni trelia govoriti. Ali kakor pravi apel, so ne pri
de do lakojja in'cru z nobeniin separatnim niirom,
ki hi spudil Itusijo z bojiśća, ampak /. zinago re
voluoionaruo silo nad imperialistićno.
I'opolnctua prav omeiija ape: Nenisku arma
da ni revoluoionarna armada. <"e hi bila, tedaj bi
obrnila .svojo fronto. No bi so bojevaia pr:>ti Ru
soni, ampak z Rusi vred — zrjjer kajzerja. Ne bi
nap>varjala Rnsov. naj sklcnejo separate niuir,
ampak naj ji pomaiiajo, da so rosi svojo avtokra
rije. 1 Łoi j hi moral i zaupati revolueionarni Rusi
ji, ki noće unićiti Neinvije, kakor pa svojemu
kajzerju, ki obljirbuje reformo — po vojni.
n.»kler vlada v iiomśki armadi siopa pokor
śóina do kajzerja, slu/.i ta vlada kajzerjev'.m 11a
menom in jo ruski revoluoiji sovraxua. Za tako
jo mora smatrnti rovoluoionarna Rusija in zato
sv mora bojevati z 11 jo.
Ruski socialist! potrjujejo to, kar govorimo
vos ćas i zza ruske rovoluoijo. HoljSega ]x>trdila
nam i.i treba.
Revolucija in republika na Nemśkem.
Kazan Both mann Ilollwegovega govora so !»•
li v iitinvkein rajh.stagn śe nekateri momeuti zani
niivi. In sioer so to taki pojavi, ki iniajo za sve
tovni proletariat vct'-ji poinen od kancelarjevih
govoraue. i
Med vlado in socialistiuno vei-ino je zaeelo
pokati prijazno ram-zerje, ki je vladalo od zaćet
ka vojne, pa skoraj doslej. Ko jo Scheidemann
vloiil interpelacijo, s katero je njoigova stranki
od vlatie "/.ahtevala, naj naznani niirovne pogoje,
j'1 v ntemeljevanju dejal:
'Sklep stranke ne zahteva hipnega miru, am
pak akoijo soeialistov vseh de/.el.
"Vatrajanio lia tisteni *tali«rn, ki jo bilo o
znaćeno v izjavi stranke z dne 4. avgusta
Teritorijalna skirpnost Nemeije, njena gospodar
ska neodvisnost in razvoj. Ampak tudi danes od
klanjanio zatiranje tujih narodov.
"'Zagovorniki osvojevanja klióejo po povo
fnjiju tnoi'i, po ponmozitvi teritorija, denarja in
surovin. To more zahtevati le nacionalno organi
zirana banda raasbojnikov.
"Mir po dogovorn hi bil sreóa za Evropo.
Devetindevetdeset odstotkov Ijudstva glcda s
hrepenenjom in nado v St»»ekh«»lni. Co so odreóe
Francija in Anglija aneksijain. Xemoija pa vstra
ja na njih, bomo imeli revolueijo v do/.oli."
l'o dolgeni óasu je Schoidomann dozivcl. da
so inn iz vrst me»ćanskih strank klieali "Sranio
ta!'' in da >*a jo predsednik klieal na red.
Scheidemann pa jo zakljnoil svoj govor na
slednje:
"Odloóno nnsprotnjem ubijanju novih mi
' ljonov, ker zahtevajo nek.it er i Nemci mir po osvo- 1
jevalni vojni. 2ivio mir! /ivela Kvropr.!'' — — —
Na to j<* opomniti, da iiinia Seheidemann prnv,
co zahteva brezpogojno nedotakljivost s»*(tj:n.]0
' Nemćije. ('e bi bila teritorijalna nedotakljivost
naeelo pri sklcpanjn miru, tedaj i>i mora I o to vc
Ijati'ze vse dezele. To se pravi, da bi morala Kvro
) pa po vojni dobiti enako lice, kot ga je inn-la pred
vojno. liili bi tam, kjer sin o bili pred avKiistom
j 1014. Kakor sino że dostikrat naplaśnli, bi se inn
| rale iz enakega polo/aja ra/.viti enake posledi«e.
I To je nepobiten zakon, ki na razlaga materija!:
stieno pojmovanje zgodovine. Iz razmer, ki so po
vzroeile vojno, bi se morala, će se vrnejo, zopet
I poroditi vojiiH.
Tak mir torej ne ł)i bil nie dnigega, kakor
priprava za novo vojno.
Ali omenjeno naeelo je bilo tekom vojno że
zavrzeno. Prva ga je praktieno zavrgla Neinr'ja
in z njo zdruźena Avstrija, ko sta ustanovili tako.
zvano "neodvisno I'oljsko".
Viljęm in Franc .Jożef nista nitf ćakala na
sklep inirn, ampak sta razgla.sila "poljsko dr/a
vo" kar sredi vojne. S tem st'a vrgla naeelo *"«lr
y.avne teritorijalne nedotakljivost i" mod staro śa
ro.
Storila sta pri tej stvari velikansko na])ako.
Toda napaka ni tieala v tem, da se je oinenjeno
"naeelo" zavrglo, ampak v tem, ila nista Nemei
ja in Avstrija ostali dosledni.
I'oljaki imajo na vsak naein pravico do sa
mostojnosti. Ampak ta praviea se ne more nikdar
nresnieiti, će se slavnostno razglasi, da ne sine
liotiena ilr/.ava nićesar izgubiti.
Tudi Kusija je priznala pravico teritorijalnib
izprememb. Dala je Fineem tako samostojnost,
da je poslej ined Itusijo in Klusko le zveza ; prav
tako je ciała tudi 1'oljakom pravico, da si saiui do
loi*ijo bodoćnost.
To je zgodilo na podlagi naróduostnega na
ćela. ('e >e pa to prizna za en slućaj, tedaj se mora
splośno pri/.nati. ('e imajo Poljaki iz Rusije pra
vico do neodvisnosti, jo imajo tudi 1'oljaki iz Nem
eije in Avstrije.
Tejra ne l»o priznala kajzerjeva vlada: ali
priznati bodo morali to so^ialisti.
Zedinjenje I'oljakov iz vse'h treh drżaw med
katere so bili razdeljeni, ni nikakrśna aneksija:
to je le ur^snieenje kosa pravienosti in odstrani
tev enega vzroka izmed raznih vzrokov, ki naro
ża va jo svetovni mir.
Soeialisti torej ne !>i smeli vstrajati na sta
liśću nedotakljivosti sedanje nemitke drżave; pay
pa so opravieeni zah'tevati, da se ohrani Nemeiji
vse, kar je neninkega. In i*e imajo Nemci v Avstri
ji żeljo, da se zdrużijo z Nemćijo, se jim mora tudi
priznati ta praviea.
Sieer pa radi prizna ino preobrnt, ki se je po
kazał v Seheideuiannovi skupini. ('e każe njen vo
dja Nemeiji moźnost revolueije, tedaj je to znaten
povratek k soeialislićnini naćeloiu, s kateriiui je
prihajala ta skupina źe ostro v nasprotje.
IN) kancelarjevem povoru je imel besedo elan
socialistieue manj.śine sodrug Ledebonr, ki je de
jal:
"Kaneelar si uedvomno żeli aueksij nn v/.ho
«lu kakor na zapadu. Izvzeui.si prenapete vizionar
jo gotovo iirlióe in- verjame, da more Nemćija
zmagati v vojui, ki so vodi /a zatiranje. Haski so
eialisti so napravili poinull>u, ki odpira moźnost
miru. Na to je kancolar pozabil.
"Resnioa je ,da se ne more doseói separates
mir z Ii usi jo. Toda ruska vlada lali ko izpreobrue
| zaveznike, in v tej smori hi ji morali pomagati.
''(iospod Scheidemann so mora postaviti pvo
ti vladi ako lioće, da bi moónim besedam, ki sc ne
plaSijo nit i oznanjanja revolueije, sled i la «ic j:tn ja.
"I'reprivan sem, da pride na Neinśkem k do
■ godkoin kakrśni so so primerili v Rusiji. Nu to - •
| deiajo krogi, ki imajo inoć v rokali. Kmalu mora
lno uvesti republiko v Noim'iji, pa predlagaiuo, da
i stoii ustavni odbor potrel no korake v tej sine
i # I
Razume se, da je nastal mod kapit&listićnimi
strankami vibar, ko jo Ledebour govoril o tieni
śki republiki. Ampak tako bosodo, iz.roóene v
rajlistagn, niorajo <lati poguma tistiin, ki so ena
kega miśljenja izven parlament a.
Xemnka republika no nastanę jutri zjutraj.
Ali njena moźnost se ka/.e in to je że znal na reć.
Kruta rosniea pa je, da jo z ozironi na drźanje
vladajoeih krognv prav vojna tisti faktor, !:i naj
hrźe dovedc Nemóijo do republiko .
In to bi bila ogromna pridobitov ne le /.a lipiń
ski, ampak za vos svetovni proletariat. To 110 bi le
pospeśilo miru, ampak bi ga tudi postavilo na
trdnejno pod la go. In socialist ióni razvoj bi pospe
śilo, da bi bila pot do konóno zmage oudovitO
okrajśana.
Pręobrat pri nemśkih socialistih.
V nemśkem parlamentu se na<Ialjuje boj proti
v»la<li od strani soeialistov in zdi so, da so priprav
Ijfljo tudi v taktrki Scheidemanove vt'ćine znatne
izpremeinl*. Nixino )>ili pat: prav ni«" navdiiseni
zu tisto taktiko, katori so je prilagodila omenjcna
vefina takoj po fobruhu vojne, śe inanj pa za tislo,
ki je tekom vojne odvajala stranko t>«>lJinbolj na
di'sno. Tudi poi/kusi zarinjega tasn, da l>i so v
zmwlu nomŃko vlade speljali rnski socialisti na
led separatnega mini, niso dajali Selieidemannu
tlohrojra iaprićevaiia. Toda po pravioi .jo treba pri
znati prrolirat, ki se polagoma pojavlja v tej
stranki. Scheidemanfiov govor, v katerom jo ova
rii vlado, dn lahko pride do revolneije, se źe teme
Ijito razlikuje od njegovili prejSnjib govorov, s
katerimi je priporo<"al v vseh rereb sl<»sro z vlado
in hotel za dobo vojne suspend i rat i ves razredni
boj.
Ta preobrat se more pripisati le vti^ku, ki ga
jp napravHla rnska revolneija tudi na Nemśkem.
Sioor no more biti dvoma, da je gospodarski polo
iaj v Xeimiji, zlaisti kar se tire zivil, skrajno
neugoden. Ali stvari se obraeajo ie ilolgo na slab
śo, a doslej so Schcidemaivnovci v takih slućajih
vodno lo tolaźili ljudstvo in mu priporoóali |M>tr
peziljivost. Imoli so tudi popoln tispeh in Kothman
nova vlada hi ijm morula hiti zaradi loira do Miirti
hvale/.na; kajti nikdar so no hi bilo mno/.ioo tak<t
ovoje vdalo v svojo msodo, eo hi jib hila nn to p<>
zivala lo vlada, kakor so. s«', krr jili jo pozivala
tiuli Soheidemannova socialist if-na frakoija.
•Zadnjo zmanjśanjo kntsnih po iv i j jo pa«" p<f
vzrooilo znatno voojo no/adovofljnost: Tiidi iz pi
sa" ja kapitalistirnili listov *«• lahko posnnmo, da
jo bilo troba żo voliko vo<" pridusovanja, kakor v
projsnjih slućajih. Ali indi povooana novadovolj
nost ljndstva jo bila vsaj dcloma posledioa ru-ko
rovolnoijo; zato jo imola vlada baś prod majom
najvofji strah.
Xohoidemannova frakoija so jo mondu nokaj
nauóila iz razpoloźonjo mno/.ioo, nokaj pa iz po
nosroronih poizknsov /a soparatni mir. Njorovo
svarilo prod moźnost jo rovohicijo v Nomóiji so jo
opiralo popolnnma na politique razlopro. "Vos »,vrt
potftaja denwkrati£on, lo Nentóija śóiti avtokraoi
jo; povsod npiiAćajo boljinbolj zahtevo po aneksi
jah, Nomćija pa lie pove, kaj hoóc in vzlmja s tom
voro, da Kro /.a ancksijaini'* to so hili Scheidoman
novi argument i, in priznati sc mora, da sc zolo
razlikujojo od onili, ki jili jo rabil vcs fas piej.
Proobrat śo nijako volik, ila l»i so mogli ol>e
frakoiji, ki sta so tokom vojno loćili, /opot moni
nić tolii nió zdriiźiti. Ali proohrat jo. In s tom jo
podana moźnost, da so veOina vrno na tla mod
narodnotfa sooializma in da so za poznojo omoRO
ći zdrniitov.
No tajimo, da l>i liilo to zolo volikogii ponienn.
I)a ima voćina vpliv na dolavstvo, so mora prizna
1 i; koliko ga ima in na kaki» volik doi dolavstvn,
jo drugo vprasanjo, in tnkaj, kjor nam nianjka
nataneon vpogled v notranjo razmoro v Nomóiji,
no moromo dajati nvtoritativnpgn odtrovora lianjo.
Ali vpliv ima. Marsikaj lii so toroj zdrnźonima
frakoijama lahko posrofilo, óesar manjftina sama
110 moro izvrAiti.
Ako so ho vorina doslodno drźala novo takti
ko, jo toroj moffnćo, da na sta no jo na Noniśkem
raamore, ki omngoóijo incdnaroden mir na pravi
ćni pod la pi. Manjśinn je źo nnstopiła naravnost
proti monarhiji. (V ostano Xoheidomanriovo fra
ki*ija dosledna, mora tiuli ona priti na odloćno
rcpiilr!irańsko staliśóo. Tomu so bodo sovocla do
skrajnosti upirali junkorji, klcrikaloi, Motłnnann
Hollweję in Hindenluirp, no gledo na gospoda
kajzerja in njogovo t'anto.. Auipak nikjor ni pri
śla republika kot 6»doź; tisti, ki so na Huskern
podpirali cari/.eni, sn iuioli ool kup inoói :kljub te
mu >o morali poveznti oulo.
Na Noiiiśkoni lii bila odstranitev kajzorstva
morda niogoóa, ako lii so vs;i socialist ióna stranka
odloóno i/rokla zAiijo, zlr.sti kor so .jo tudi v rae
ś("anskili kropili razvilo nokoliko ropublióanskeffa
irihanja. Iii óc hi to isuolo uspeh, hi stali na pra
mi mednarodncga miru. *
Zato jo praktieno voliko vn?.no.iśa ponovna
zdru/.itev ohoh frakoij, kakor pa Mulha nad Sohoi
domanuovo skupiuo. Sovoda jo taka zdruzitov l>olj
odvisna od vovino, kakor oil manjsino. Voóina mo
ra namroó doslodno naprodovati po tisti pot i, ua
katoro je zadnji ćan dozdevno zasla.