Prvi ruski manifest revolucije.
Dno 27. marca je izdal ruski svet delavskili
in vojaikih dele-vratov wio glasovito proktaiuacijo,
s katero jo vprivo vsejra svet a doloóil svoje stali
Stfe. Brzojav jo prinaśal takrat le izvhvko iz t •
pa razjrlasa, uli iz njih je 1»i 1» ventlar ioliko spo
ssnati, da ue stoji omenjeni svet na aoi»en iiavln
na staliśi-u "miru /.a vsako oeno", torcj tiuli ue
na stal itie u separatnejra miru z Xemeijo.
Ki> siiio to na«laśali, so nas vprasevali, kje da
smo to pobrali. Ker mora izguhiti propaganr.Vi
"miru 7.a vsako ceno" vsa tla jhmI nogami, će
tiajrevoiueionarne jśi socialist!. ki nuo pokazali
svojeya revolueionanic«a duba z radikalisticnimi
frazami, ampak z raiiikaluim revoluvionarniin do
janjeni, no stoję na takeui staliśeu, so nam o'ita
li łaź in trdili, <la noóejo ruski social wti ni<" dru
zega kakor mir.
Zadnji apel delav*ke«ra in vojaiikega sveta
na rusko voja.śtvo je dovolj jaseu. Ali sedaj ima
ino tiuli proklamucijo z due '27. marca v eoloti.
in kdor jo le paz.no prećita, laltko spozna iz nje.
kdo je takrat lairal.
Ta proklauuieija xe jrla.si:
Sodruiri!
Proletarci in dolavsko ljmlstvo vseii dezel!
Mi, ruski delavci in vojaki zdruzeui v petio
gradskein tlelavskem in vojawkem zastop ii.śkt m
ftvetu Vain p< Ai 1 jamo svoje najtoplejse pozdrave
in poroeilo o velikili dosjiHikih. Ruska rteniokruoi
ja je vrpla stoletni despot iy.tiu carja ol» tla In vsto
pa v Vase vrste kot opravieen clan in Scot inn
■froćna sila v boju za naśo -kupno osvoboditev.
Naśa zmaga je velika zmaga svobode in ciemokra
cije sveta. Xajvecje opore svetovne reakcije,
"2andarja Kvropc" ni veó. Naj pi-tane /.emlja
nad njejroviiu grobem teźck kamen. Zivela svo
Inula, zivela mednnrodna solidarnost proletariatu,
in njeatov l»oj za koiWmo amajro!
\a*a stvar śo ni dopobijena. Sf liwo raxgua*
lie vse sence stareea reżim a in no mam sovrazni
kov zbira svoje silo zoper m>ko revolueijo. Ali
vendar no naśe* osvojitve volike. Xarodi Rusije
bodo izrazili svojo voljo na ustavuem zboru, ki
bo v kratkem ćasu sklican na podlagi .sploSne. o
nake, dirt <t io in tajne volilne praviee. In źo <o
daj .so zaues'ljivo labko prorokuje, tla zmaga v
Rusiji demokratrćna republika.
Ruski naród razpolaga s popoluo politićno
svobodo. Svojo ino(foćno besedo labko izra/.a o
aiotranjcm samoodloeevauju deżele in o zunanji
politiki. V tein, ko so obraćamo do vsoSi na«r»
«' v '-i si* unieujejo v tej >trasni vojui, '.xjavljamo,
«! i ; r;ie' eas, k<» se mora privet i odlotvn l><>i
znper owvojevaLie namene vlad vseli dc/vl. <'as
je nriŃtl, ko muruj o napodi v/eti '><lio«Vvaiije v
vpra.śanjii o vojui in miru v svoje roke.
V z.avesti svoje revolueionarne ■> ie ixjavlja
ruska deiuokracija, da se Im» z vsotni sred ;tv: l>o
jevala roper osvojevnlno politiko svojih vdadajo
eih raxredov, in po/.iva evropske naroue :'.a ? kup
ne odloetie akeije za mir.
Olinuanio se do s\«»jili bratov, do pm!t t ■
eev ncmsko-avstrijske koalirije. v p~,,: vr^ti
[ neinskt'va proletariata. l'rvi dun vojne so V;.m
l <lopov edo tuli, «lu lotuuU-, *»»
zcper alisolut ist ieno Husijo, evrop»ku \uiui->
pred azijskim desputiiiimmi. Mimiri nied \ ami •»
v te>m videli opraviitaije podporę, ' i -e jc :/.U.i.
?..da vojui. Sedaj j«' izginilo tu<li to o,>; \i-" . • :
demokrut itna Husija lie more ugmgavati
( in eivilizaeije.
Svojo lastno svobodo bomo braniii 20nor v v
ko reakcionarno ugroiavanje, NAJ PRIDE CD
ZUNAJ ALI OD ZNOTRAJ. Ruska revolucija se
1 ne bo umaknila bajonetom osvojevalcev in ne bo
dovolila, da jo potepta zunaaja vojaska s::a.
I\)zivan)o Vns, da poruśite j;
j lastueira absolutistuMiega re/.'iiia, k;i <• j«* 1.1
l;i naród otresel earlstu-iie sumovla i< . <Vi ! i '
zalitevo. da slużite za (Hinljc isvaj;.nja 1 \
j rokaJi kraljev, junkerjev in liankirjev, 'n • . lru
I żenim naporom lioino koneali stras 10 Mir }♦•, ki
oneeaśća vlovestvo in zatnraeuje velike i'"cve 1 i
stva ruske svolmde.
Delavei vseli de/el! I'lnlajajoei Vain l»i;'ts«o
svoje roke t'ez lirilie trupel nasili l.ratov, »"ez. nmr
je nedtdino prelite krvi in vseli solza, «*•« t. kade
t'e s«* razvaline mest 111 vasi, t'ez uir'eua bojfastva
kulturę, Va* pozivamn "ia ohnovitev In u*
ine«inarodne sloxe. \' njej je sraianeijn naSe tio
doee zmage in popolne osvolmditve eloves«va.
Proletarei vseh deżel, zdniżite se!
I'redsednik:
('eid/e.
•
Od tu in tain lete uapadi na l'rolelarea, da
je '"izdal s leialistiviia naeela." t 'e smo ml storili
ta ffrrh, tedaj so na enak navin irreiiii — ruski
soeialisti, ki so s svojo rovtdueijo storiii vev za
interese socialiema od socialistov vseii druuih
de/.el.
N'as pobiją jo s citatum iz. koniunisti<'-u<'|ra
inanil'esta: " I'roletari'i vseli deźel, xdruz.lt© se!"'
Ziv krst nam He more dokazati, «lit sino kdaj /a
tajili to geslu. Atnpuk sol'isti wi poinagajo ■> so
fi/.iiioin: "Kdor pravi: 1'roletarei, y.druźite so,"
lie more revi '* 1'roletarei, koljite se!"
A ulej, ruski socialist*! poz.ivajo proleturee
vsi'li de/el, naj se zdruźijo, pa vendar mmlasajo
v isttMu manifestu. «la " bodo-Itranili svojo svuJ>o
do zoper vtutko reakcionnmo uirrozavanje, od
/.not raj ali «»d zunaj, in da st> ruska revolueija
lie I o umakiiila bajonotnm ovojevadeev."
So li ruski soeialisli /anidi tega lieoosicdni :
|,f ) >• ♦ i-łł»ti kaj takev.:!. Ul! •'•.a
revolueija po/.iva proletaree vseli narodov ua
Iniost. Ali 1 i->t i pr'.detarei, i i ii© słi:ś::jo te<»a
poy.iva in se dajo nadal je rabil i /.a •>»•> tje rcakei
■ .if, /a sn'dstvo unicenja levoluelje, re .norpjo pri
cakovati solidarnosti m«kih revolueiouarjev.
Sididaiuost ni' more biti < uostranska reć; a
!;<» je ena strati lie imia, jc i:more btraiitl drti
Sfa.
O i:daj>lvu «-oe j!i>tinili na«***l s» ;ro\ori!i.
ił« glejino vendar stvar nekoliko bolj la'aiteiio.
"Nasa /.Miai;a je velika zmaua svo-bu le in
deiuokraei.jp -v~<.i," pravi :-ii-»ki manifest i t iz
rcka s tr*n \ • 1 i' o re lico.
Kaj "'i Interna-i ■ i desetle'ja up
!. < 'i v Rusijo Kaj ni so«!a!ia domol. aetja vse
I ura sveta eutila i vdela. kako silno je \ sa uje la
m>>/ susi, ves 'ijen r:i/\ >j odvi-cii <1 padea rudce
ł:.i absolu* 'mat 1 >a :io *010 biti /mage socializ
111 a, dokler ima earizem na miljone hajonetov v
svoji shizibi. pr'pravljenib, da Kiiduśt* vsako s vo
le,,Ino iiibanje v •.voji *|e/.eli, a da pr:>ko<"ijo 11a
poinnó reakciji v drugi deźeli, to jo razumela so
j cialistW-na stranka v.sejra sveta.
In ta ab> ilut'/.em je pudel. Kako da lie Id
liiia to ve!i!-;i 'iii: _'a svobi le i 1 de . •* a
vis svet ? K iko da lie bi idl straśeu ud.uve za de
mokrueijo vse sveta, ee l>i se vrni! ta de-poti"ni
alisolutizem T
('e pa .i'- tako. tcdaj rusk:\ revolueija stviir
vsega zavednegB proletariati. In usotia ruske re
\'olucije mora biti skrb socialistov vsega sveta.
ZAPUSTITI RUSKO REV0LUC1J0 V NJE
NI KRIZI. PASIVNO GLEDATI. DA JO POCA
ZI KAJZERJEV IMPERIALIZEM ALI PA CE
LO S PROPAGANDO ALI KAKORKOLI POMA
GATI. DA SE TO GODI — TO JE IZDAJSTVO
DEMOKRAC1JE IN SOCIALIZMA.
Knski sociulioiti pozivajo avstrijttke in v prvi
vrsti iieinśke delavee, uuj hp ujwo kajzft-iziiiu. O
• i i u* mtdij », il a si' ustari revolueija v Berlmu;
uli i/.za nuske revolueije je neniiika in avstrijska
najśii. KHiHfja ua Irskeni, pa naj hi #»ila
S«.Jf>vt* kr! •> u-)mś. ia, hi iiiojfla iineti !<• lokalen po
ikm, kaknr ji.1 je i la portugalska, Kuska revo
lueija je svotoviH-ifa pouiona. Taka bi liila tuili
i •■iiiśk.i in ;i\sirij-ska revolueija. I'o ]>ac1<*u kajze
rkuiia lii so laliko dalje n<>vorilo.
AM dokler i u- p«;'każ.e tiemśki in avstrijski pro
i volje in sfMMrlinosti /a tako revolucijo,
i»e fii'Ti' w«ki sooializeiu prezreti sluźbe, ki jo o
i pravija ta proletarisyt in 01 Ija, kat eremu slużi ta
liii'ltji. Avstrijski i i mniśki proletariat Je pro
tire\rliit iiiiiamo orodjo, dokler slu/.i avojiin vla
darjem. In dotlej no more ruska revolueija skle
pi ' ix M-nili k< uipi i.mis >v / njiini. Kajti ona mo
ra skrlieti za svojo varuost, ne le v svojeni inte
resu, anipak v interesu ra/Ńirjen ja revolueije.
Kal.or sino st<.krat uatrlaŃali, se izpremeni ves
p< 'n'/aj ti-ti 1<'p. ko v,' pokaże revolueija v Xem
••iji in v Avstriji. l>oslej se ni pokazała, in zato
mora ruska revolueija braułtk Naia sveta dolz
•H,,t pa jr. <la ji piriiiagatno, zaradi ruske«ra pro
h-turia'a i:i zaradi proletariat a vseli deJel.
f'e >iiuo spoznali svetovni pomen ruske revo
lueije, to*In nmramo prrsojati dofiodke In poloźaj,
tedaj iiioranio uravnavati svoje postopanje z o
zirom ua, svelovne interese, prav posebno z ozi
rom na usodo ruske revolueije, ne pa s te-m*«ra
naoioiialneiia staliśóa, to se pravi ne s staliśća in
t rcsov proletariat a ene same deźele.
TO je intemacionalno.
Knski socialist i se bojujejo za ' nternaeionalo.
Dolżiiost Iiiternaeimiale jr. da s'' bojuje za rus
l:e voehdi^te. S tern «e bojuje snmn 7t)<c.
To je tudi nas odjrovor nn povodenj lirvn«kih
••esolueij, ki prihajajo laliko i/ dobresa sren, ni
kakoi pa ne iz jas.iejia spoznanja pdoZaja in na
lot:. Xirodovina lM;d<*eena <"love«tva nas T»o toźila
i pomilovala, <"e ne storimo v torn usodepolnem
<*a:«u vsetra. kar le moremo, za obratnho velike
ua d< la nuke rev tlueije. hi nikakor se ne smi -
ino tobiżiti s ee-nennii oil^ovoi-om. da "mi ne «
li njemo.' N'aSii >n*eta dolźnost je. da spravimo
to spoznanje v kro^e, kjer tra śe ni.
Kdor inisli, da tjt beseda ni socialistiena, nje
mu se je o soeiali/mu le nekaj sanjalo.
Socializem in moderna znanost.
Enaka je 7* bioLptroni na nje«oveii. połju,; ?f '
mu pokaźete nekuj «lni .stor zarodek, vani ue i <1- j
ł?ovori doloeno, bo-li deeek uli dekliea, iii śe ve- I
liko nianj, da bo korenjak ali slabie, xaiijjvinik ali )
vroeekrvnez, panietno ali neutune l»itj<». N'apove j
vaan le splo&ne ćrte raavoja in prepuxti emu, da j
podedovana podlana in .razmere luiljeja, ki ho v
n.iemi źivelo, -naravno in neprisil jeno dob»«"ijo 11 je- |
gove ONolme pose°biux-»ti.
Tak je tiuli od j?ovor soeiuiiKta in podobno je
odgovoril Bebel .'J. febrnarja 1893 v nenwkem
drzavncni zImito vscm. .ki so terjali od sooialistov
pri tej priei najnatanvnejsa izvestja o drzavi bo
doenosti in ki so c.pirali <tvojo kritiko na uinetne
naerte socialivtifnih roman->pk«*ev, ki so se le prf
yee sputieali v podrobnosti.
Enako hi se bil jriasil odfjovor, ee ni bili vpra
5ali mało pre<l izbruhoari francoskp revohudje t«*
danji oblastniki, duhovseuia in plenmtvo. zastop
iiiike t ret jej: a stanu: 4'Kako bo izifledal va3 11'j vi
svet ? Opiaite nam na nata#u"no, potem se odlo
ikmo."
Tretji stan, ki je olr,e«al nieMt-anstvq in pri
viloRijem s'.v.tine olane oltoh ostalih stan«»v. k:\
kor Mirułieauja in Sieyósa, l>i tc«laj tiuli no ł»il
mojjel napovedati z^odovino 1H. veka: ainpak t »
11 i nstavilo uiWM-aiisko revoluoijo, ki jo l»ila na
ravna in neizoirihna faza vc'-notra rocvoja, prav
kakor danes social izoni naprani Inuźoaziji. Da jo
temu meśóanskeinu svetn, ki t.Wstoji solo sto lot.
odloóeno toliko krajśe zivljonje kot fovdaliHimi
svetu, isthaja odtod, <la so oudoviti /.minstveni na
predki 1 Ił. stoletja desetkrat pospośili naśe zivlje
n.je. <la jo flovewtvo v 10 letili napravilo pot, ki
jo zanjo v srednjeni vekii potnimvalo 0:10 ali «!vo
stolot ji.
Stalna pospeśnost rnzvoja jo zakon, ki i:;i j"
post&vila in dokazala pozttivna socioloirija. Vti-k,
da pimeiija sooinlizein h!ap£pvstvri, so zhudile
uinotno konstrykoijo <"nstvmioga so^ializiv.a ■ rn
ramo, zakaj óc_ novi druźnhni red lie iz;?leda kot
nepri«iljon protlukt rnzvoja, nmpak kot iimri a
ziri juiha ilrn/.alinoira stavibnikn. si jo lahko •ini-^li
da zavaruje lo ta del'ivanjo niasinorijo z noskom"
nimi p»»l<rvtuki ki s iv Iuohhk"jean vodilnc ir.sta.n
ce. naj si bo Iji źe posiiinwna osebn ali ]>a cel xl)or.
Vraljivo jo, <la zluija taka pręt 1st a va o social izmu
v nasprotnikih vt.klustra ali kasarno, zlasti će
vidijo na i 11; 1 i \ "dualist ioiii >vob«»di samo predno>ti
in uf ti. li po refill ran, ki jo iMxjedajn 1 .
ś, (liu<r unieten poja\ iwśe dobę je p>rtta
vtisk, iiamroe drż;iv;ii soeialiy.em, ki so v ł»i^t vii
]>ia\ nió i:c loei iii ntopisti.'-:jo«a ali óuv-t vo^esa
siM'ialivniia in ki ni dinireira ni«" - po izjavi Lie!»
kiie<-li1a na sMeialistii-nem /.boni v Iłorlinu lvi;!
kot dr/.avui kapitalizenr, ki / Imźujo vov. ko -ai/
njosf z tro^jnslarsl,-i u i/.kori.Vanje n. Tako ii non i
vani dr/.avni soeializem dokazuje !«• silno sujrost iv
i.<• iikT- znan-t wiipuji soeializina : -pomiiijam lo na
znano <>diedbo iieiiiAUotfa op.-oirja za sklicanje
inediiarodrio koiiforcneo o delavskem vnrasanjn,
ali t\i r: in . > kr« >»ii«-<» De conditicme opificum, ;>i
jo /. n.;0 ,pretni Leon XIII, lovii dvo inn'ii na mall.
T<«la razvojno t'.v/o se no dado /ativti ill no pre
skot'iji. i i zat' trol'lj ni-inajo v lilioralnem in indi
vidiialistirneni incśóanstvu no cesarsko nared »o
in ne pnjM.śki* onoiklike za/.eljenega vspcha l>ur
źoaziji bi bilo seve<la eisto vśe<", re se ves pro^ilcn
s<n'iai'/.ein zailiiśi v ljubezniveni «»bjemu birokra
oij»» i>i <Irżavn»'«ra soeializina, udknr je spoznala.
<la izjenuii zak< tii i \ reprcsalije i:e zat' >.ś.'aj<> no
v Wsmviji in tu<li tlrcmotl ne -
1) \a iwnctu? socializes) se iiaira tu«li Spen
cer v svojem ilrobnoiii fcpisu "Vrom lM>erty to
slavery'', ki je znlnji <"*«s irxel v njejrovcm
niku " 1'roblćnios »Ie Morale et tle Sociolo^ie"
(I'oris ls«i n.
2) l'roti <lr/avnem socinlizinu so obra'-ajo v
prvi vest i in«livi«lualist :eni in unarbistieni UROVori
Speneerja v njejrovi knjisji "The Individual ver
sus the State". 1 >>."». Nato se je razvnela polemika
jiied Spencorjein in 1-avHeyein ("L'etnt el 1' indi
v da ou darw' lisitie social et ehristuinisine" " Ke\.
internat"), More lica lSTtH). l*r. t', uli l.afartrno
"Spencer e il Soeialisnio" ("Critiea Social?" maj
1MM).
(Dalje prihodnjie.)
TOTUESJSIA. TOVBST.
Spisał Podlimbarski.
Ko je .Matran videl, kako triuo vsa iiir/nj: . l>i
je doslej let a Lii lela vladala v dolinskem in !• ii
bovskem taboru, in kako se obu taboru mettatu,
drużita in spajata, kako je vseobena nesrefa razli
la na<l (iabroveeiu novo strujo, strujo miru iit
sprave, in kako se je vsa sosexka naseliln pod eno
strelio slo«j;e in ine<d*ebojne Ijubezni, '• > ie \ s >
preudaril, se je ra/tajalo njevnvo nr..
katcro so itak źe nieheali vso m * .Ii .11 do
bri nanieni. l/pod fela je po<ęle<ini a., \o?.levfarju
a ker }ju la ni hotel preeej vid«*ti, pribliźal se mu
je s strun jo. 1'jele s;» se of i krut: - wa^ow kiiU
no je flledal la, nedolofiH) oni, naposled so se me
dio spojili polled i, v katerih je toliko let yorel »
genj sovraslva. Ko sta se tako s pogledi ra/um ''.a,
je vakliknil Mat ran: "Polmgajva se, Kozlevfi r,
kakor so se pobogali dru^i!" 1'a je zirrnbil Kozlev^"
carja odzadi za ra<uieni, da hi ga tiral skov.i mnoźi
<5© na prvo inesto k nebu.
Ali Kozlevrar so je spomnil doltfoletnejra,
brezuspeśnetfa hlepenja po prvi fauli v ohfini,
vseh naporov, dokopali se do te <"asti, in vseh <•
main in ramam. Ob tein spomnin se je zibudil v
njeni zopet nesrefni pones in neka krivo razum I je
na znafajnost mu je aepetela, naj nikar ne stopi v
kolo vseobfe sprave. Zasukal se je, prerii se sko/.i
snuoźieo in kakor burja je vihral v bribe. I'o pr
vaAtvu hlepefe«a inoza potres ni poboljsal!
PohnljŃai pa je potres ves ostali (Sabrovee.
Że mtiopro let s<* nohen izprevod ni vrAil s laksno
polKiznostjo in v toliki sloźnosti, kakor tisto ju
tro. I'o izprevodu so s«- (iabrov^ani frez mnojjo let
aopet na/:li v starem kristjanskem bratol jnbju: po
dali so si ro-ke. nasmehivali so drug dru^emu, ne
kateri so se eelo grlili in ol.jemali. Ko je < 'ijazovee
videl, da je stari An/if in iepa izvlekel Into in jo
iztrkal ob prat, so mu .ie pribliźnl ter mu poniulil I
duhana. iJtari Anźić se ni branil. Mo2a sta se jela 1
pogovarjati o vaznih stvareh. < M daleó jn jo pflo- j
dal in I ii< i i Anżić tor si mol roki; tiuli I'ijaz '".vc -
va Lenka je to novo prijatoljstvo z vcsel j« u p >
zdravila. .Martan je stopił k I'orenetii in jol je no
kaj govoriti o slabem* posevn in 'la so mil zdi. kn- 1
I kor hi si* hila njegova njiva tekom lei razśirila, !
ker zemlja sc vsled povodnji in potnsov ir.jn-c: u i
nja in mejiiiki se preniaknojo. in da hi hilo ilooro ,
poklieati zcml jenieroa na ogled. Smole jo vuhi!
hrrlmvee, mi j s' z >pet < gln&ajn pri njeni, krr .t
staviti lioee novo prist no vino, kaki-śiie^a nima
, nihće v doUni. Vsak je iniel za svojoga soscda he
sed o, vsi si postali dflHri prijatelji. vsak s > j«
upomni I krivieo. katero je sloril hliźnjikn. in iz- ;
knśal jo j»* na lep nnein poravnati.
So tisto popoldno je pregledal żupnik z l' '
eoiii in nekaterimi inoźmi gahrovske hiAe. Wiś I i so '
jili nekaj zolo poskodoVanili in pnpravo potrehnih,
nekaj pa tiuli śo porahnih za za vol iść,i prod sla
!>iin vremenotn. Kdor ni iinol veo svojo dohro in
varne stroke, jo hil nasion jon tja, kjer so je za silo
dohil ptvstor. Oh dan si ni vsak npal v pt»>h>j>j;«,
ooprav jo potrosna sila znatno oslahcla, sever* r pa
jo hil źo vsak pod strelio, eetudi no vsak pod svojo.
Snioletova liiśa je hila tako oliipljcna in radrn
pana, <la za Dan ion v nj-• ii 1 • i 1 o pn.stora. Pro
fesor so prod prieetkoiii solske^a poiika ni ho.el
vrniti v Ljuhljano; lo za toliko jo hil nauionjen
tja, da wpravi svojo pohistvo i/, radejanega stano
vanja. Ker xa żupnik tiuli v svojo delnnia po lrto
źupniŃćo ni mogol sprojeti. ga je nasta iii I t'ija
zoveu, ćigar luśa ni trpela poselyio śko<lo. V o;.o
podstre&no soho, kjer je navadno spala < 'ijrzoveo
va Lenka,( jo prenesel Smole nnjpotrehnojśo hi
ano oprava in tam so j<> nasolil banio z Ko/.iko.
Cijazovoo skraja ni hil vosol novih Rostov, no żu
pniku ngovarjaii ni hotel. Morda kontu no ho n
gajalo, da je tudi Kozika ila v ifosti k C'ijuzovcn,
morda Im kdo v trpkili slntii.iali majal z fflavo tor
rr-k« I V lep zolnik ■*<» spustiii >!:»«1 i<«»>.iic«I » oveieo.
No, 1akxnei»a ernojfledu laliko pc'tolazinio in mil
povemo. flu sc jo vodla nilaila dvojiea lako vzunio.
Ho 1<i t>i«li najstroź.ji moralist no inojrel u i'.iti ji
kaj n« -|» »<lf Inioara. Itezika jo l>ila itak vrduo v
Lenkini in Polouieini drnżbi. in «"•«• jo j»» kclaj
voril l' > u'. m' jt* tt» dostojno, skoraj lila
dno. t'ntil jo i/.obilje ^loboke strasti v sob' mi tal"
R.ii Ijudji is!.;oiu»sti no ka?.ejo ja\no. Koziki j)a so
if /dvi'», da iiiit jo itak źe puvedala in izdala vse
<•110. o iVincr j»* mislila zad n jo ease, in fla ima njiju
mot! .obo.iia izjiivu veljavnost za vse z.ivljenje.
KluiilU i<i» pmresm iio£i śe je ^ireselil stric An
dre j tj.', kjor ie pozuajo drnjrili obrośli iieyo one
za dobra dola. /e poprej boiolion, so je śo prebla
kriva vera, ki sohodo raz.śiijala prod koiieeiii sveta
— tako s<» sodili vobee in nasploli razsodni ino/Je.
Iz mnojrib irl.isov pa, ki leteli |>.> 1iribov>ki va
>.i, sc ji lii/.iueil iri i , l.u no Kozlovearja. In tako je
1/ |ici<iniija1 z.i-liivni ijl.is Koznovearjev: "Sto]»ite
k meiii. tiixiti in »/.je i.i vsiv i. ka>• i'1 'w hribdvxke
vaśi! St opite in posluśajte! V '• "iiko mi
dlojj sum prost a li oil dolineev in kakśno potrpe
rnost sino kazali. Topli so oni naśe pastirje, mi
sino inolt'ali in niiźali; oni so n<isi!i bandera pred
nami. in i Mim oa pijali za njimi; zuiiioevali so nas
in ^ nit"' dovali. mi sum potrpoli; oni so p.»kji«*a 1 i
n i svet to nezasliśno sibo ho/in mi *.-,,,o iiM> odpu
st ili: v \sein snio.se jim pokorili znvoljo svete ve
re, ki nas je drużila ź njimi: In glejto, to jutro
pride k nam glas od njili, da jro ui tistosra najve
ójejja sovraznika elovestva, ki <ra noeejo imenova
li moja skroinnn nstai! Ka j nam dokaże tukxna tr
ditev, «"e lie to, da stt zaAli dolinei na mehko pot
krive vere, zakaj kdor taji le on doi tejra, kar jo
pisano n,ma vee vere. In zakaj taje ono^ra, katerc
mu inij so razkrohne <robee. prodno zino po kri
stjanski dusi ' Taje ua zat », ker so voliki jjrrSniki
in no marajo pri]»oznnti <»l»!iisii tistc^a ernrfta
ki-ulja ki «a j»- lł<»« nala^" nstvaril za to, da ź njini |
poniża one, ki lmeojo l>iti frlava, fh i-Tiie tisto. I:i ,
su bili rep. Zulu je lak&ua uiuja mivol in ».-et moj '
jo ;aksen: mi no si nemo stopati na polxko »>• >t k ri
ve voro in no smoino >»> driiźili /. nniini, ki so iinlr -
j■ ijo n;i njoj. <'•• so <! iliin*i pojrre/.njojo v pekhmsko
lilato, tai jini no moremo l»raniti: ako pa śe «»i» pv
vein oasu prokinemo vso naśo odnośaje / 11 iimi. n
siuili so nas Hujj in no i«> nam xal. ldimo torej vsi,
kap nas jo, v dolino in predloz.iino Rospodu zupni
prośnjo, da nas pridole drugi źnpiuji, ali da
>i' ustatmvi za naśo lun lic posoli na soseska, kor mi
i iTiitio liiti > krivoveroi \ nolieni dotiki vet". In
ta nasa prośnja so mora predlo&iti skofu in posvot
nim nliL.tvom na razpravo in \ dovoljenje in po
trjonjo, zakaj kd >r no srro po brvi, ntono, kdor
>> lna'.i >. uieśnikom, v grelm so pogre/.ne|"
Tako jo < nvoril laika Kozlevoar. ki jo ninol
kakor ore łih« « i prod bitko vneti /. tforovo bo
so.lo svojo vo.V.^o. Ku jo vidol vasoane /.a svoje
si rail karsko m iuono z.adosti oyivlo, so jint jo po
st ;i vii iui eolo. Xanirgololo jo po bribovskih potih
in sto/ali in staro in mladn jo v gostili truniah drlo
' i ujiin v dolinko viis.
Ko so prilmimoli prod oorkov, sta stula tam
Lipnik im Danio in nokaj dolinskik moź, ki so W!>
h' preiteledali oorkev in ooonili Ńkodo. £npn'V
liotol opravljati sln/.bc l»o/jo v oorkvi. ampr1 •• /
alasiti jo dal, da so Im opravljala pred zna^onjem
kraj /upniśkotrn vrta. N'ovioa, da jo tiuli ijnblja
11 o /add pot res, so jo bila źo raziirila ] » vasi. O
'i jej jo vso <rovorilo, tisti ki so źo stali pi-ed 001
vvijo, in oni, ki so prihajali k slużbi bnźji. Kdor
if imol v l.jubljani kakśnega prjatoljn.ali sorodni
jo izkuśal. da l»i Imljo sliśal, priti bliźc do 0110
rnn'o. vkateri j<> Danio pripovedoval, knj jo vidol
: mostu in na pot i v (Jnbrovee. In list i. ki so naj
>i)|j źololi 7.vi d< ti, kako jo tam, so so spot;lodovali
' nnimi, ki so tali zadaj, in ti popletli so pt-h-ali,
la ji tu toźka inisol śliska dnso. \ i, ki so stali bli
'.ii żupnika in Dani<"a, so b:'° \ viloMjoni v voliko
> >1 zaradi vv.aroduo no «'•••, in /dolo so jo. da
lodaj noboua drnira misol niina pit.stora v elovo
iki glnvi.
(K«ne« prih