Proletarec. [volume], May 29, 1917, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
I M kariatl datk*<
»k*|« I)u4«lvi. DtUv- .
H m »pr»vtf«nl 4»
htr prodtirlr*|n
THia p«p«r la 4«voi»ri
»a tha Intaraata of thm
ptrkini oU ». W<*, v.
•r« ar« aniitlad «9 ali
what »Kav produ ca.
PAZITE'
=-—: i ■ -Jg
ntiuvllho v
lil m n»K*|« poW| v»>
toga nulovi. prlUpl|o»
naga »poda) *11
na ovitku. Ah* (508)
I* fttavilka . .
t »dal vam ■ prihodnjo
•lovtiko nateg« llilt po
•o4o ntrotelM, Pravi
mo, ponovil« |o tokol.
/
S
ŠTEV. (NO.) 507. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. •> CHICAGO, ILL., DNE 29. MAJA, (MAY) 1917. LETO (VOL.) XII.
Adlerjeva obsodba
Dr. Fried rieli Ail lor jo Itil »disojeti ua smrt.
Kakor jo znano, j<- luni izvršil v hotelu Sueher
iui Dunaju atentat na to»lanje»ra ministrskega
predsednika grofa Stuergkha, t«• r j«- Itil na mestu
aretiran in i/iW-en sodišču.
Trajalo je precej dolgo, preden st« je i/vršil
proces; /a avstrijske narode je trajalo eelo jako
dol srn. Zgodi se sieer večkrat, tla m- politični pro
eesi v habsburški monarhiji zelo zavlačijo, kakor
je bilo na primer z bosanskimi tako/.vaniiui vele
i/dajalei, katere >o imeli »Ive leti ua uatezaluiei
preiskave. T oil a h procesi zaradi političnih aten
tatov navadno zelo hite. Ne.sročiioga Njeguša, ki
je v parlamentu streljal na justičuegu ministra
llocheuburgcrja, a ni zadel nikojrar družeča, ka
kor par »lesk. so že v pur tetinih postavili pre»l
soil išče, ki ga je vrglo za sedem let v je«'*o, kjer
j»' pred dovršeno kaznijo umrl.
l)a so z bosanskimi ' \ eleizdajalei ' tako »l«d
go čakali, ima svoj vzrok v tem, da je f»ilo jirri
»lično izredno težavno napraviti ta proces. T ožit e
Iji okrog vlade s«» jako dobro razumeli, da ne
vrše "službe pravičnosti", ampak da opravljajo
golo politično maščevanje. Vse, kar se je obto
žencem očitalo, st,- jf hilo vtodtlo pred vojno in je
bilo vladi znano: a takrat ni našla nobenega |h>
vodu. da bi bila ščuvala sodnike proti njim, »lasi
so se v jugoslovanskih krajih zelo radi kovali
**veleiz»lajiikški" procesi. <V bi bila mogla ozna
čiti njih dejanja za veleiztlajniška, l»i bila to >»•
davno storila. Toda upanja ui imela, da naj«le
sodišče, ki bi nedolžne ljudi meni nič tebi nič ob
Midilo.
C'e torej njihova dejanja niso bila veleizduj
uiška takrat, ko so bila storjena, j'1 neruzuinlji
vo, kako da morejo postati veleizdajniška par let
pozneje. Tak»j se je moglo zgoditi le zaradi tega.
ker je vlada hotela imeti sv-oje maščevanje in je
vedela, tla ima se»laj sodišču, ki storč vse p»» nje
ui vulji.
A tudi ta sodišča so |Mitreh«>valu dolgo časa.
preden so mogla zavozlali stvar uu lak način, da
j«'- bila obsodba vsaj po sili mogoča.
I.ali ko bi navedli še vit lakih /.glnluv. IV *e
| jemlje to v poštev, tedaj jo razumljivo, /akaj se
je Adlerjev pruw tako dolgo z.avlačil. TihH tu
kaj je tiv 1 ui tn in ono preparirati, da hi v s sodbo
dosevel zaželjeni uspeh.
Izreči Miirtno obsodbo seveda ui bilo težko.
Tndi izvršila I>i se bila iiiijhrže lahko že lani l»re/.
poselili ill težav. Avstrija ima toliko vojaške •lie,
da Iti bila lahko ščitila krvnikovo delo kakor v
i Sarajevu, kjer je poslala zaradi atentatu na
Krauc Ferdinanda kar sedem ljudi na vislice.
Toda sarajevske visliee *u bile postavljene
I ob začetku vojne, ko je bilo še vse pijano upanja
na velikansko zmago. AUlerjev proves je prišel v
I i;aMi. ko je trajala vojna že čez dve leti iu se je
, mišljenje o njej in o njenih eiljih pod pritiskom
I bremen in stradanja že zelo i/.premer''o. t'elo na
i zori o Adlerjevem atentatu niso povsod l»aš taki,
: kakor bi vlada želela
Ne gre torej le za to, da se izreee obsodba,
ampak da se napravi tndi vti"»k na javno mnenje,
j ki bi se lahko zaradi nje zelo razburilo.
Ne veiiiu, če se je vladajočim krogom to po
, sreeilo, mislimo pa. da imamo prav, ee dvomimo,
i*iiiv močni r.r/losfi opravičujejo mnenje, da raz
burja sodba bolj kakor atentat. —
Naše načelno stališče glede na atentate je
znano in ostaja iieizprentenjeno. Nikdar jih nismo
odobravali in jili tudi sedaj ne odobravamo. Ka
kor smo nasprotni zakoniti smrtni kazni, se ne
strinjamo niti z. ilegalno »iiirtno kaznijo. Napo
sled je tudi Adlerjev atentat ostal I »rez pričako
vanega ličinka, kakor skoraj vsi drugi. Dane« je
na če 111 avstrijske vlade 4'lam .Martini«-, ki ni za
dlako boljši imI Stnergkha.
Toda za jillidičiio presojanje dejanju je tle
li« že nekoliko drugače pogledati stvar. Moderno
pravo zahteva: Sodite človeka, ne dejanja. To se
pravi: Vpoitevati je treba w- razmere, obtožen- ,
I čeve nagibe in vse, kar *e tiče njega in kar je z
| njim v zvezi.
Stališče "tatvina je tatvina", je popolnoma
zastarelo. Velika je razlika, če ukrade bogataš
i dragoeen diamant, ker mu <rra njegov lastnik no- i
| če pruduti, ali pu če ukrude vevei hlebec kruhu ;
I kvr mu jo družina 2c vsa sestradana.
To pa velju •/« vsako hudodelst vo.
Adlerjev atentat so naravnost pro v or i rale
avstrijske razmere. Atlk'r je videl, da j«* hila av
strijska vlada tista, ki je pričela vojno Ure/. vsa
kega opravičljivega razloga. Videl je, da je Av
j strija nadaljevala vojno in ni storila ničesar /.a
dosego miru. Videl je, da je avstrijska vlada uni
I čila /adnje ostanke |m» I i t ič ne svobode. Videl je,
da ni liil avstrijski parlament že ud začetku leta
1914. sklican in da so ostali vsi apeli /a njega
| sklicanje glas upijočega v puščavi. Videl je ti
skovini, zltorovalno in združevalno svobodo ne
' omejeno, ampak popolnoma uničeni*. Videl je, da
je z zakonitimi sfedstvi kratkomalo nemogoče do
seči najmaiijše /boljšunjc. Tedaj je segel po zad
I njem sredstvu, ki je po njegovem mnenju še o
I stalo iu je poslal v smrt onega, ki je liil |hi zako
nu odgovoren z« vse nezakonitosti.
Izkusali so Kricdricha Adlerja razglasiti zu
blaznega. Ali to se ni posrečilo. Sani m- ni liotcl
poslužiti tega sredstva zu svojo rešitev, zdravniki
so pa tudi izjavili, da je normalen. Vlada bi bila
gotovo rada sprejela tako rešitev. Moj lt<>}4. bla
zen človek je nekaj uareili); to je kakor nesreča
iu ne (»omeni nič druzega. Toda če je duševno
normalen človek streljal na ministrskega pred
sednika, tedaj je to simptom, kakor je mrzlica
simptom bolezni.
< 'e je Adle.r duševno zdrav, tedaj pomeni !
njegov atentat, da mora biti \ Avstriji nekaj ve
likega v neredu. In prav to bi bila Avstrija ra
da zatajila svetu.
Ni šlo. Tedaj je naposled uprizorila proces.
Sodišče je obsodilo Adlerja na smrt.
V ameriških velikih listih čitamo začudena
poročilu, da je Adlerja sodilo izjemno sodišče in I
da so porotna sodišča v Avstriji odpravljena. T<> ]
začudenje je značilno za ameriško /uriialistiko.
Se pred napovedjo vojne, obenem z mobilizacij
skim ukazom so Itila odpravljena porotna sjnIU '
*ča. za celo vrsto kazujivih dejanj so Itila določe
na vojaška sodišču, razuu ten« je l>ila cela vrsta
| časopisov ustavljena, pisemska tajnost uničena,
kmalu nat«> se je pričelo zapiranje Ijixli, razpu
ščanje društev in nešteti drugi skrajno reakcio
narni ukrepi.
Naravno, da je \ se to nezakonito. Prav ta
splošna nezakonitost, ki se je tekom vojne ho
•»olj stopnjevala, j«- napeljala Adlerja na njegov
atentat.
In zdaj ga j«- ta nezakonitost sodila. Kaj je
bilo od nje pričakovati druzega, kakor da ga ob
sodi na sni rt t
Tako so je les zbudilo.
Adlerjev zagovornik ji' vložil proti olrsodbi
ničnostno pritožim. Opira jo na to, da ni bilo so
dišče kompctentiio.
Njegov razlog j«- popolnoma pravilen. (c se
že sprejme veljavnost zloglasnega avstrijskega
paragrafa štirinajstega, ki daje vladi pravico, da
izdaja takozvanc cesarske iiaredbe, kadar ni par
lanienta, je vendar tudi tam predpisano, da se
morajo v m? take naredhe predložiti državnemu
zboru ]»ri prvi priliki. Parlament pa ni nikdar
odobril omenjenih naredb, in sicer po krivdi vla
de ne, ker ni nikdar sklicala parlamenta.
Aii če je to nepristranskemu človeku popol
noma fusiio, je vendar težko verjeti, da sprejme
višje sodišče to argumentacijo. Kajti tudi višje
sodišče posluje na podlagi izjemnega zakona.
Človek bi lahko stavil, da potrdi tudi višje
sodišče smrtno obsodim.
Ko je gospod Kari Habshurg prišel na av
strijski prestol, je imel priliko spraviti to afero s
sveta. Ob nastopu novega vladarja je spbršna na
vada, da se pomilost i mnogo, zlasti mnogo poli
tičnih hudodelcev. Ali Kari ni |>orabil te pri
like; njegova »hiša je premajhna /a to in njegove
svetovalce so Ixigovi udarili s slepoto.
Hnski socialisti so izdali apel na svoje so
druge, zlasti na avstrijske, dn naj ne dovolijo u
snirtitve Adlerja.
(V imajo avstrijski socialisti danes toliko
uniči, je vprašanje. Ali že resen poizkus za to svr
ho bi bil lahko velikega pomena in bi morda do«
segel to, česar ni dosegel Adlerjev atentat.
™ Izjava večine —Tzjava menjšine.
V nekem članku »»druga Ilillquitta čitamo.
da ni v Ameriki ne cnegtu socialista, ki ima kaj
veljave, tla bi l>iI /.a separaten mir meti Rusijo in
Nemčijo. Ne vemo. če se sodrug ilill<|iutli v tem
ue moti. ( e nima beseda tega ali.onega veljave,
odločujoče veljave za vso stranko, jo ima pa lah
ko za gotov krog. In socialiste > tako veljavo,
ki »o za vsak mir, torej tudi za separaten mir med
Rusijo in Nemčijo, 2e pmnauio. Hrvaški klub v
Milwaukee nam 11 a primer šteje za smrten greh.
da nismo /.a lak sepaiaieii mir; in enakega mišlje
uaj morajo biti ludi t^lale hrvaške organizacije,
ki tako vehementuo napadajo "Proletarco" v
svojih protestih in resolucijah. Kajti "Proleta
i'ec" je za mir, ampak ne za tak mir, ki bi podalj
šal vojno na drugih frontah, ali pa bi le pripravil
novo, še strašnejšo vojno od sedanje.
1'roletarcu hi bil najljubši tak mir, ki bi spra
vil vsaj v tistih deželah, ki se sedaj vojskujejo,
politično moč v roke socialistov. Morda se to se
daj ne zgodi, ali tako velika utopija to vendar ni,
kakor bi se zdelo na prvi pogled.
N*a Ruskem niso danes od tega bas daleč. V
novi koalicijski vladi je šest socialistov. To ni
navaden vstop kakšnega socialista v huržvazno
ministrstvo; kajti v 1'et rog radu se danes ne more
nič zgoditi brez dovoljenja socialistov. To torej
ne pomeni, da podpirajo socialisti kapitalistično
vlado, ampak da so si osvojili velik kos politične
»noči.
Vojna še ni končana: iu kakor so s«' reči za
čele sukati na Nemškem, se že tudi tam lahko še
'•godi kaj taega, da bi bilo kajzerja tako nepri
jetno, kakor je bilo Nikolaju Romanovu neprijat
no, kar se je zgodilo na Ruskem.
Za tem gre očividuo tudi taktiku že takega
ruskih soeitalistov.
Ali če ue priueseta vojna in mir že takega
uspeha, tedaj želimo, da odpravi mir vsaj toliko
povodov nove vojne, kolikor je le mogoče.
nismo utopisti. Neštetokrat sino naglasa
li<rda nima kapitalistična družba nobenih absolut
• no zanesljivih garancij zoper vojno, ker tiče v ka
pitalističnem sistemu samem silni povodi sporov.
To smo tolik rat in tako obširno razlagali, tla bi
se reklo nositi vodo v morje, če bi vse to še enkrat
ponavljali.
Toda še je izmed desetih vzrokov nesreče mo
goče odpraviti njih šest. bi bilo vendar blazno go
stoleti. tla ne maram odpraviti nobenega, «"e ne
morem odpraviti v*eh.
Tudi sedanja socialistična konterenca v
Stockholmu se bavi s pogoji miru. Kantasti zahte
vajo mir za vsako ceno, ne pa socialisti. O pa
imajo tudi aocia listi svoje pogoje za mir, tedaj se
mora o teh pognjih tudi govoriti.
Ru.ski socialisti so se slovesno izrekli za mir
brez aneksij ih vojnih odikodnin na podlagi svo
bodnega razvoja narodo« - To načelo sprejeniaja
zaporedoma tudi druge elalistiene frakcije.
Ali tu je seveda le splošno označeno načelo;
kadar se sklepa mir, ne morejo mirovne pogodbe
obsegati le tega načela, ampak treba je — >cveda
na podlagi tega načela — obdelati vse podrobno
sti. Tedaj se pojavi tudi cela vrsta vprašanj, ki
niso kar tia prvi hip jasna.
Poljaki žele neodvisno in zedinjeno Poljsko.
V tu namen bi «• morali posamezni deli odcepiti
i od sedanje Avstrije in Nemčije. Seveda po Beth
inann Hollweg to imenoval uneksijo. Toda ruski
socialisti prav gotovo ne bodo tega šteli za aueksi
jo; mi tudi ne. Poljaki sami tudi ne in na primer
ameriška vlada tudi ne.
Armeni žele za vsako ceno priti izpod Turči
I je. In armenskemu vprašanju se je vedno pripiso
I val velik pomen. Tudi socialistična Internacio
I nala se je z njim prav mnogo bavila. Saj ni čudno.
Strahoviti masakri Armencev vendar niso bile
I malenkosti. Rešitev armenskega vprašanja je ze
; lo nujna. Po načelu, ki ga izrekajo ruski sociali
sti, morajo tudi Armenci dobiti svobodo narod
nega razvoja. Toda Armenci sami mislijo, da bo
i ta svoboda najlndje zavarovana, če se združijo z
i novo Rusijo, ki naj bi jim zagotovila avtonomijo.
Ali bi bila to aneksi jat
IN a prvi pogled bi se lahko tako označila;
i toda če se nekoliko natančneje {»ogleda, je to le
i prosta zveza iz svobodne volje.
Tako je cela dolga vrsta vprašanj, ki so v
zvezo 7. mirom .katerih pravi pomen pa ni t>p!oš
110 znan. >Sato ga je treba pojasniti in razprav
ljati o njeni.
Med temi problemi je tudi jugoslovansko
vprašanje .Prav sedanja vojna je razkrila njego
vo važnost. že dostikrat smo pojasnili, da se je
ta vojna morala pričeti na Balkanu, zato ker je
nemška imperialistična ekspanzija potrebovala
pot čez Balkan. In če bi se bila balkanska vojna
končala z možno balkausko zvezo, kakor so jo za
htevali balkanski socialisti, je mogoče, da bi bila
ta vojna izostala, er ne bi bil mogel kajzcrizem
špekulirati % nasprotji na Balkanu. Prav zato je
Avstrija ovirala spravo po prvi balkanski vojni
in naravnost podpihovala bolgarskega Ferdinan
da, naj napade Srbijo.
Le žalostna kratkovidnost more smatrati ju
goslovansko in balkansko vprašanje za inalopo
menibno naciaiialuo zadevo- V resnici je to ev
ropski in vsled tega svetovni problem. Trajnost
bodočega miru je v veliki meri odvisna od povolj
ne rešitve tega problema.
Zatorej se ne sme o tem vprašanju molčati,
ampak tisti, ki so najbolj prizadeti, iniaoj tudi
i največ dolžnosti, da razpravljajo o njeni in da po
• uče o njem vso Internacionalo.
Mi bomo opravljali to dolžnost, kolikor nam
bodo le moči dopuščale. Kajti storili bi smrten
greh, če je ne bi opravili, liani smo poslali svojo
spomenico Internacionali; in če hočemo biti do
sledni, moramo nadaljevati to delo. Prav posebno
1 bomo skrbeli, da bodo luski socialisti natančno
| poučeni o stvari in da dabi Internacionala < pn
| drobnosti, katerili še nima. t o ne bi tega storili,
' bi zanemarili svojo veliko dolžnost napram socia
I lir. mu.
•
Sodrugu Hillquitu verjamemo, da ne pripo
roča separatnega miru med Rusijo in Nemčijo. Ko
.je vodil zaslišavanje na konvenciji v St. Louh»u
! nam je bilo to jasno. Kajti dejal je, da ima Ru
sija pravico braniti pridobljeno svobodo ne le
proti notranjim, ampak tudi praoti zunanjim so
vražnikom.
Toda sodrug Hillquit je bil boter tiste izjave,
ki jo je na^st. louiški konvenciji sprejela večina.
In prav ta izjava se lahko razlaga tako, da se z
njo odobrava vsak ntir, torej tudi separatni mir
med Rusijo in 'Nemčijo. Oči vidno so jo mnogi tu
di tako razumeli; med te spadajo nedvomno tiste
hrvafike organizacije, ki se "zgražajo" nad pisa
vo "Proletarca'".
To povzroča nepopolna definicija vojne in
njenih vzrokov.
Ce je res vsaka vojna le kapitalistična vojna
in če služi izključno le kapitalističnim interesom,
tedaj je seveda dosledno popolnoma opravičeno,
da nastopajo socialisti z vsemi močmi in brezob
zirno proti vsaki vojni: če ne morejo nastopiti
zoper vojni v celoti, naj nastopijo zoper tisti del,
ki ga morejo obvladati. Ruski socialisti imajo
nedvomno priliko, da nastopijo za mir svoje deže
le z Nemčijo i nnjeiiimi zaveznicami; ergo naj v
zmislu izjave večine nastopioj in sklenejo mir s
kajzerjem in Karlom.
Toda ruski socialisti nočejo. Sodrug Hillquit
tudi noče.
Zakaj ne?
Zato ne, ker Rusija danes ne vodi kapitali
stične vojne, ampak brani svojo demokracijo in
je prepričana, da bi bil pora/ njene demokracije
katastrofa za ves delavski razred
To mislimo tudi mi. Zdi se nam, da je tudi
sodrug Hillquit enakega mnenja. Kusija vodi
obrambno vojno.
A glejmo! Izjava večine svari delavstvo, naj
se ne da vjeti v zauko takozvaue obrambne vojne.
To se mora razlagati tako, da sploh ni o
brambnih vojn, ampak da je vsaka vojna na vsaki
strni imperialistična, da nimajo delavci kaj bra
niti in da jih ne more vojna v nobenem slučaju
iih noben drug način zanimati, kakor da našlo
j pajo zoper njo.
A vendar pravi sodrug Hillquit, da imajo rn«
I ski delavci kaj braniti, ker je v nevarnosti njiho
va svoboda — oziroma tisti kos njihove svobode,
ki so ei ga priborili, iz katerega pa mora zrnati
večja svoboda zanje in ki je obenem opora osvo
boditve za druge.
Izjava večine je torej z mišljenjem gmdrutra
Hillquita v hivstvenem nasprotju. Nič ne pomaga.
če li« sodrug llill«|uit dejal, tlu opisuje izjava
vzroke kapitalističnih vojn, <lu je pa Itusija sedaj
v posebnem položaju. Izjava, ki m- bavi / vojno
sploh, niora obdelati vse njene strani, poselnio se
daj, ko ima ta vojna, kakor pravi Hillquit sam, za
Rusijo poseben potueii, drugačen nego je o2uačen
v izjavi večine.
S tem, da se izreka zoper »eparaten mir, je so
drug Hillquit že povedal, da ne mara brezpogoj
nega miru, takozvanega miru /a »'Mko ceno. Tudi
«»il ima svoje pogoje.
Ali ne le da ni o izjavi večine čitati tega, tem
več ta izjava vodi naravnost do zaključka, da mo
ramo biti za mir za vsako ceno.
Zato je ta izjava nevarna. Oe bi bila spreje
ta, bi se je prav gotovo posluževali tiste, ki zahte
vajo mir za vsako ceno, torej tudi za ceno uniče
nja ruske demokracije, za ceno takih razmer, ki
bi nujno zopet provocirale novo vojno.
Kdor ima to pred očmi, ne more glasovati za
izjavo večine.
• Izjava manjšine sicer tudi ue rešuje vpraša
nja vojne sploh. Ali če ga ni rešila ne ena ne dru
ga resolucija, je vsekakor boljša tista, ki se ne ba
ha. da ga je rešila, ampak pušča problem faktično
odprt, kakor mora ostati odprt dotlej, dokler ne
bo mogla Internacionala v u<»d)i£.jših razmerah
in na (»odlagi vseh izkušenj govoriti o njem.
Kar je za ravnanje proletariata v Ameriki v
. sedanjem vojnem času praktično potrebno, pa ob
sega izjava manjšine vse. Ona daje navodila za
razredni boj in za zahteve, ki naj jih proletariat v
tej krizi zastopa v svoji deželi, zadostuje praktič
nim potrebam, pušča v teoretičnem vprašanju'
svobodo gmenja in diskusije in odpravlja s tem
največjo nevarnost, ki bi mogla zadeti stranko,
namreč razkol.
Nemčija in Avstrija sta se baje popolnoma
sporazumeli o poljskem vprašanju, o katerem sta
se posvetovala nemški kaueelar Ket lunami lloll
wog in avstrijski zunanji minister grof <"einin
na konferenci v nemškem glavnem stan *.
O tem, kako sta se <»lw modrijana sporazume
la. ne |»ove poročilo ničesar. Pa tudi ni treba nnio
jrn besed. Tega, kar bi se moralo zgoditi, «o>tovo
nista sklenila. Morala bi se namreč c;»nov1ti vsa
I'oljska in v ta namen bi morali Avstrija in Nem
čija prepustiti svoje poljf»ke kraje Poljakom. To
ča pa p« vsej dosedanji politiki in po son dose
danjih izjavah gotovo ne namerava n^ Bet hm Min
llolhve« ne fernin. Zato tudi nas njiju spora
zum ni vreden piškavega oreha. »
Kaehange Telefrraph Company poroča u Ber
lina, da je mehiftki poslanik v »Norčiji podal ber
linski vladi noto, ki odločno protestira proti sub
marinski kampanji. "Mehiiki poslanik in nemški
1 državni tajnik Zimmermann *ta ibaje imela dolgo
1 konferenco zaradi 1e«a.