Proletarec. [volume], May 29, 1917, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Železnica iz Evrope v Indito.
Kadar se izpolni vrzel, široka .">.*>0 milj, bosta
Kvropa in Iztočna Indiju /vezani z železniško
progo. Premostitev l.">0 milj te vrzeli .se že vrši in
tako Me bo vrzel kuuilu skrčila na 400 milj. Ko bo
svet zopet enkrat užival blugre miru ter se bo
končno premostilo tiuli teh 400 milj, boste lahko
potovali iz Hook of llollaiul v Delhi v Indiji, ne
da bi vam bilo treba stopiti za trenutek na krov
kakšne ladje. Poštni čas med Londonom in Delhi
se skrči od sedemnajst na šest dni, ker je treba
sedaj sedemnajst dni, du >e opravi to potovanje
skozi Sueški prekop. Stroški potovanja v Indijo
se bodo najbrž zmanjšali za polovieo.
400 milj široka vrzel se nahaja v gorovju
lllndukuš, med ruskim Turkestanom in Indijo.
Zanimive podrobnosti glede toga kakor glede
drugih možnih črt med Zapadom in Iztokom '
tvorijo vsebine poročila na trgovski department,
katero je sestavil Henry D. Baker, sedaj ameriški
konzul v Trinida, B. NV. I. Tozadevni materijal ,
je bil zbral Baker, ko je bil ameriški konzul v
Bom bay u in trgovski atašej v Petrogradu.
Ruski železniški sistem se končuje sedaj v
Termezu, v Turkestanu, kateri kraj se nahaja le
nekako .">50 milj od Pešavara na indijski strani !
slavnega kiberskega prelaza, ki je slovel skozi
stoletja kot "vhod v Indije'' in po katerem so se
pomikale armade osvojevaleev od dni Aleksan- I
dra Velikega dalje.
Baker poroča, da zgotove Rusi v par meseeih
podaljšanje železniškega sistema od Termosa do
Saraja, v bližini stoka rek Kunluj in Oku, kjer bo ;
le nekako 400 milj ločilo ruske in angleško-iiulij
ske železtriee. Spojitev teh dveh sistemov je od
visno ne le od sporazuma med angleško in rusko j
vlado, temveč tudi od nekih dogovorov z Be in i r- j
jeni i z Afganistana. C'ez njegovo ozemlje bo nam
reč tudi tekla nova žclczuivu.
Z izpolnitvijo te vrzeli bo znašala razdalja
po železnici med llook of Holland, izhodni točki
za brze paruike v Angliji in mestom Delhi v Indi
ji nekako «"»GiK» milj, razdeljenih naslednje:
Hook of Ilollaud-Jlerliu-Varšava- Milj:
Moskva 1M
Moskva-Orenburg-Taškent "»'OKi
Taškent-Kagan dotok reke Kuuduš .. 7f>0
Kunduš-Peša vat -44 M»
Pcšavar-Delhi (>'27
Skupaj r»i»* H"»
Skupna razdalja bi se lahko Se nadalje skr
vila na nekako 4l>18 milj, v slučaju, <la zgrade že
leznieo, o kateri sedaj razmišljajo in ki Iti tekla
po ruskem Turkestanu do obrtnikov Hiudukuša
skozi slavna mesta Khiva in Bokhara. Sedaj ob
stoječa vrzel pa bo izpopolnjena najbrže še pre
den se zgradi proga IChiva-Hokhara, in prvi pot
niki iz K v rope v Indijo bodo morali najbrže pre
voziti polnili Štifti mijl, doeim bo krajša vrta šele
pozneje urejena.
Mr. Maker opisuje na zanimiv način težkoee,
ki nadlegujejo premostitev Ilimliik iša in možno
sti bodočih zvenzih črt med Vzhodom in Zapadoiu.
On pravi:
Da so udejstvi zveza meti ruskim in indij«
skini železniškim sistemom, bo treba napraviti pot
od reke Oksus do izvira reke Indus. Meti tema
dvema rekama se dviga gorovje llindiikuš, ki je
tudi razvodje iu tvori oviro, ki bo delala inžinir
jem velikanske zapreke. To v razteza v daljavi
400 milj ter ima le dva prelaza, nižja kot 12 tisoč
črevljev nad morsko gladino. Ivtleu teb prelazov,
11,640 čevljev visok, se nahaja pri Khovaku,
dragi pa pri Bumiuui. Nekateri drugih pr-luzov
se dvigajo ilo višine 1!> tisoč čevljev in nekateri
vrhunci celo do 24,000 čevljev. To gorovje in po
krajino si» večkrat primerno označiti kot streho
sveta. Tri največje države »veta, Rusija, Anglija
in Kitajska, se stikajo tukaj, ne glede na malo
znano državo Afganistan.
In/.inirski problem zgraditve železnice skozi
gorovje liHidukuH iz Turkestana v Indijo, lii se po
miieuju ruskih in/iniijev, ki so premerili tu svet,
rešil na primerno lahek način h tem, da bi izvrta
1» predor pod gorovjem, ki loči vodovje reke
Kunduš, tekoče proti Turkefttanu od vodovja re
ke Kabul, ki se izliva v Indus, veliko \odno žilo
scverno-zapadnc Indije.
Po cenitvah bi bil tak predor dol« nekako
trinajst milj ter bi ga morali izvrtati skozi gra
nitne skale, l/vzeinši ta trinajst milj dolgi pre
dor bi bila zgraditev železnice primeroma lahka,
ker >>i sledila dolini reke Kunduš na eni strani
gorovja in dolini reke Kabul na drugi.
Poprečni stroški za miljo te železnice, vštevši
zgradbo predora bodo znašali nekako .+100,tMX) in
\»a proga ml reke Kunduš pa do IVšavar v Indiji
11 i stala potemtakem nekako $40,000.000.
Železniško zvezo med Evropo in Indijo je
mogoče ustanoviti še potom drugih črt, vendar pa
j bo nudila pot skozi Ilindukuš neprimerno večje
j prednosti v primeri z ostalimi. Ob vsem poteku
železnice je najti reke z zadostno vodno silo ne le
za potrebno pridobivanje energije, potrebne za
liidro-električne poMaje.
Ne le Indija in Perzija, ampak tudi Mongol
ska postane najbrž predmet ruske zelezniške eks
panzije. V bodočem omrežju central no-azijskili
železnic bo Mongolska zvezana na zapadni strani
z Evropo, na južni pa z Indijo. Železniški sistem
I tok liurc w bo uujhržc ru/.tcgnil iiu Mongolsko in
proti Imliji, in od Sibirske železnice bo tekla nova
črta v l:rgo, glavno mesto Mongolske. I/. 1'rge
bodo mogoče »gradili črto preko puščave (Sobi (|()
Kvej-hua-čeng, odkoder so sedaj dogradili črto
v Kalgun, da se spoji s Pekiu-Kalgau zelenico.
Ko bodo vsa ta delu iu še druga dovršena, l>o
1'eking /a štiri dni bližji Londonu, iu .Mongolska
pride pod civilizujoči vpliv zupadnc Kvrope. Na
ravna bogastva severnega dela Mongolske se bo
do ra>.vilA ; i/orali bodo rodovitne doline, ki leže
brc* vsake koristi. Ce spoje ruski železniški sistem
/. Indijo potoni nameravanega podaljšanja skozi
gorovje llindukuš, bo imela Indija vso prednost
železniške zveze ne le z Mongolsko, temveč tudi s
Kitajsko, seveda v slučaju, da zgradc železnico
preko puščave (Jobi.
Izpolnitev vrzeli med ruskim in indijskim
sistemom bi bila tudi korist-na za trgovino Ze
dinjenili držav z Indijo, razen če bi bilo treba
plačati v Rusiji velike transitne pristojbino za
blag". Veliko časa bi se prihranilo s posiljeva
li jeni blaga po tej poti.
Železniška služba med Evropo iu Indijo Iti
nudila tmli ugodno priliko za ekspresno paketno
poštno zvezo. S pomočjo novih železnic v Rusiji
ii\ že nameravane zveze z Indija bi bilo mogoče
pošiljati blago direktno iz New Vorka v severna
miška pristanišča in od tam po železnici prav v
Iztočno Indijo, i tla ua bi ne bilo treba prekladati
niti v Londonu, niti v kateri izmed nemških pri
stanišč. Rusko pristanišče Kola v Laponiji je vse
leto prosto ledu. To pristanišče bi lahko upora
bljali pozimi, poleti pa Arhangclsk.
Vse kaže, da >>0 bližajo centralni Aziji časi
novega življenja in napredka in to v najmoder
nejšem zmislu.
Socializem in moderna znanost.
Državno - .socialistični arzenal poslovnikov i:i ■
kontrolnih naprav jo vse kaj drugega kot znan- j
stveiii socializem; ta si je v svo^ti, da bo vodstvo j
novega mia, uprava kolektivne lastnine* ves manj i
zamotana in zapletena kot sedanji upravni si
stem države, pokrajin in občin, da pa i>o k<rt na
raven, neopovržen produkt novega družabnega re- \
da za družbo Hi za poedinca mnogo koristnejši. |
Tista vloga mu pripade, ki jo igra v živalskem
orgfeuizmu živčevje, vloga uravnavajočega str o- '
ja, ki je pri sesalen spletenejiri kot pri ribi* ne i
da bi vsled tega izgubili organi in stanlee svojo
avtonomijo.
Za izpodbijanje socializma ne znuošča več e
nakoinerno pouavljaujc ugovorov, opravičeno na
perjenih proti utopizmu in ču stevenetnu socia
lizmu : te smeri naj životarijo se nekaj časa v ne
jasni megli ljudstvom razširjenih idej, toda t»d
dnedodne izgubljajo tla med zavednimi pristaši
znanstvenega socializma — naj izhajajo iz ljud
stva, iz meščanstva ali pa iz plemstva — ki se je
po impulzu Karla Marxa oborožil z vsemi pri
dobitvami moderne vede in ki urč ne ma.-a za ob
rabljene argumente protivnikov. Prežvekovanje
teh ugovorov izvira pač iz navade: moderna ve
da pa gre preko nji'h kakur tudi preko utopistič
nega konstruktivnega socializma, proti kateremu
so se obračali.
Enak odgovor velja pomislekom, ki se obra
čajo proti načinu udejstvovanja socializma. Za
utopistieni in konstruktivni socializem Je neiz
ogibna misel, da se uveljavi po tem an onem dru
žabnem reformatorju sproženi družabni rad pre
ko noči- s kraljevskim ukazom ali pa z ljudskim
glasovanjem. V tem "nislu nasprotuje utopistični
socializem razvojnim zakonom in je zgrešen, in v
tej obliki sem ga vedno, zlasti v svoji knjigi So
cialismo e eriminalita, pobijal, kajti tedaj (188'H
v Italiji še «!:*o bile razširjene ideje zn«..tstvcnc
ga'socializma.
Tudi politične stranke in znanstvene teorije
so prirodni produkti in prehodijo razvojne utt»p
nje detinstva in mladosti, preden poopluoma do
zo re.
Tudi v Italiji je dosegel socializem svojo
znanstveno fazo, .ko je imel za seboj otroško dobo
izključil eiga združevanja ročnih delavcev in dolni
nejasne remuntike, ki je pretesno in nepopolno
tolmačila pojem revolucije in sc zibala v iluziji
da je mogoča premetnba družabnega reda Var pre
ko noči, *kakor se da z nekaj salvami preustrojiti
monarhijo v republiki. Toda vse lažje Je preme
uiti politično lupino družabnega < rgaiiizma, ki ni
pregloboko zraščena z gospodarskim ^ 1 v i jen jem,
kakor na gospodarsko podlago družbe.
Kot procesi družabnih prememb prihajajo v
poštev: razvoj, revolucija. u|ior, nasilja ptvti o
sebaui.
Tudi v rastlinskem in živalskem življenju in
razvoju se pojavljajo ti štirje procesi družabne
ga obnovljenja. Dokler rase kal ali zarodek pola
goma po obsegu in po nežnosti strukture, gre za
počasni razvoj« kateri prehaja na gotovi točki v
proces revolucije, ki se nam javlja v spočetju,
porodu, v odstranitvi jajčne lupine Itd.: zasto
pajo pa tudi gibanja, na las podobna revoltaui,
Klasti v živalskih družabah in slednjič se naha
jajo tudi nasilja med posameznimi pocdincl,«. pr.
v boju za samico ali za hrano.
V človeštvu srečavaiuo vsepovyod te prooesc
razvoj v neprestanih malih prennetnbali, ki jih
donaša dan za dnevom, revolucija v več ali manj
i kritični dobi, ki zaključuje \sako razvojno dobo,
i revolto v gibanju večjih ali manjših mas, jih rode
od časa do časa družabna nasprotja in osebno
nasilje med pocdinci, kadar prevladajo fanatične
strasti- izbruhi zločinskih nagonov ali pa mote
nega duševnega ravnovesja.
Izkušnja pa 'kaže, da sta razvoj in revolucija
v človeški družbi fiziološka, U|>ori in nasilja pa da
so patološki pojavi. Seveda :so vsi ti dogodki ua
ravni in spontaii.ski, kajti patologija je, kakor je
pokazal Virchow, le nadaljevanje fiziologije, in za
\1adajoče razrede naj hi imeli patološki pojavi
simptomatičen pomen. <la razmišljajo o drugač
nih zdravilih iu ne samo o sili, smrtni kazni in
zaporu, ki so že ž njimi doslej postavili vsaki
politični in socialni krizi |h> robu.
Toda edino normalno in ph/dovita pota so
cialne preobrazbe, četudi počasnejša in nevidnej
ša, sta razvoj in revolucije, poslednja »* eksakt
nem iu pozitivnem! sin i slu kot zadnji prizor raz
vojne dobe in v izelo razširjenem, ampak zmotnem
smislu viharnega in nasilnega prevrata. Očitno je,
da stojita Kvropa in Amerika izza kon« a 1!). ve
ka sredi rcvolucijske ddhc; ta revolucija je pri
pravljena že po predidočem razvoju, dozorela pa
je v meščanskem družabnem redu. podpirana iz
prva po utopi.st(čnetn< pozneje po znanstvenem
socializmu. Vslcd teh trčimo že v tisti kritični
dobi socialnega življenja, ki jo imenuje Ragehot
dobo diskusije: že poka tram->vje sedanje poli
tično socialne nt a v be in kažejo se že tisti značil
ni simptomi, ki jih tako nazorno opisuje Taine
v zgodovini zadnjih desetletij pred 17^0. Ti simp
tom kažejo, kako se vsepovsod iz špradj hi raz
pok vzdihujejo plini in sopare, kako Je /.e temelj
družbe izpodkopan, kako narašča tlak izpod po
vršine; zmanjšati se sra ne da 7. zamašitvijo te
ali one razpoke, 1'činkujejo le še modre reforme
in socialna preventivna sredstva, ki so koristna
ne le za trenotek, ampak lajšajo, po besedah Mar
xovih, porodne bolečine nove družile,
Ako umevamo razvoj in revolucijo v teiu
pozitivnem smivlu- sta v resnici najplodovitej.ša
in najzanesljivejša procesa družabnega prenov
ljenimi; kot pri rode n in živ organizem človeška
družba ne prenese nobenih nepripravljenih pre
ineiub ,kakor verjamemo tisti, ki sc nadejajo no
vega družabnemu reda izključno ali pretežno od
rcvolte in nasilnih prevratov. 'Prav t sic o nespa
metna hi bila misel, da se da iz dečka, recimo
oh puberteti, kar čez noč napraviti moža.
Pomanjkanje elenientnega geološkega in bio
loškega znanja povzroča, da nagibajo preprosti
ljudje, ki nimajo strogo š-jlanega talenta, k anar
hizmu. četudi zametavajo nasilno propagando.
Spominjam sc na tiskarja- ki je prišel po enem
mojih floreutinskih predavanj o socializmu k me
ni in mi dejal, da so mu moja izvajanja močno
omajala anarhistične nazore, i>o katerih naj pre
ide monarhija lepega dne v anarhijo. Take ideje
pa so. pogosto vse intelektualno imetje tistih ki se
1 zovejo anarhiste, ker so sc navzeli svojih prvih
! socialnih idej od agitatorja, ki meni, da oznan
ja anarhijo, ker zahteva odstranitev "poslanske
medalje" in ker «*> pase oh besedi "revolucija."
Zategadelj smatram uvedbo temeljitega prirodo
slovuega pouka v ljudske in višje šole /a najiispeš
nejši protistrup proti romantičnim oblikam indi
vidualistične politike, ki se navdušuje za Bruto«
vo bodalo in za Titovo modrost. Toda tudi v šol
skih vprašanjih vlada v meščanskem sveru popol
na anarhija- kar le podpira mojo trditev, da anar
hične razmere zgoraj goje anarhizem v nižini.
Kaj čuda, če si da sestradan brezposelni k,
! oslabelih možgan, v napol blaznem stanju in v
•.svoji globoki nevednosti sugerirati, da dovede u
mior stražnika, bombni atentat ali upor na bari*
kadahide alncjsc razmere in višjo socialno pra
vičnost. V drugih slučajih zapelje, strastne natu
i re impulz čustev in goreča nestrpnost v pu: take
reči se resnično dodajajo pole« imaginarnih upo
I rov, ki jih policija venomer in vsepovsod razkri
va- da ugaja starim hahnicam obeh spolov, "be
leiuu teorju" iti bujuzni tistih, ki čutijo, da jim
j ulia j.i mot* iz rok.
Taktiku znanstvenega socializmu pa se jo
zlasti v Nemčiji f>od neposrednim vpi.vom Mar
! xovcmga nauku odpovedala revohici jskt roman
tiki, koje brezvspešni poizkusi vladajočih razre
dov niso uplašili, ker so se s svojimi nezadostni
. mi silami sumi ubili ob dosti trdni zgradili bur
žoazije in ker je slednja za trenotek irtitmfirala
! in se veselila porazu najsmelejših in najhrabrej
ših svojih sovražnikov. Marksistična smer socia
lizma je revolucionurnu v znanstvenem smislu te
dooH.Mniostii,p revratovgknw4» shrdlu aoin oinu
besede in stoji v tem trenotku v popolni revolu
ciji proti meščanstvu, ki je zadn-edio v kritično
fazo svojega razvoja in ki veslu s pnlniui parom
v pristati najpretiranejšegu kapitalizma, v tujini
šc bolj kot v Italiji.
Marksistovski socializem izjavlja po svojih
nuj izobraženejšili zastopnikih trpeči množici mo
dernega proletariuta jasno in odkrito, da nima
čarovne police« ki bi ž njo kur čez noč izprane«
uil svet, kakor se spremene gledališke dekora
cije, temveč pravi, klieoč delavcem: "Proletarci
vseh dežel, združite se," da bo socialna revoluci
ja triumfirala šele tedaj, ko dozori v zavesti mas,
če se mase zavedo enkrat svojih razrednih inte
resov in ogromne moči svoje organizirane volje,
če ne pričakujejo več, da se lepega dne zbude
v državi bodočnosti- ko no bili ,1G4 dni v !ciu apa
tični in brezskrbni in so se šele 305 dne združili
k puču ali atentatu na posamezne osebe.
Take misli vat reza jo psihologiji Igralca, ka
tera objema delavce in druge zatirane razrede,
pričakujoče dneva, da zadenejo glavni dobitek
| revolucije, kakor je padala svoj čus nuiiia Izrael
; com v usta 1)
Znanstveni socializem kaže na podlagi ra/voj
I nega nauku, da so različna sredstvu Zii preobraz
bo tem manj uspešna, čim nasilnejšu* so. Ker gre
j za preobrazilo vse družbe v njeni gospodarski
podlagi in v njenem nravnem. pravnem in držav
i ne 111 redu, prav zato bo tisti proces najvspcšnejši
iu najmanj individualen. Individualistične stiai'.*
ke so osebne tudi v svojem vsakdanjem boju. m»
; cialize mje tudi tu kolektivističen. ker n- dela
poedinea, pač pu vso družbo odgovorno za da
našnje stanje. Zatgudelj ne vhli zdravila v člo
vekoljubju in dtribrodelnosti, ki >e — naj bost«
še tako plemenita — raztezata le na posamezne
osebe: zdravilo je le koiektivistična preuredba
lastnine. (Dalje prihodnjič.)
tothesjva. tovest.
Spisal Podlimb&nki.
Kako pa je rtrmel župnik, ko je Luku Kozlev
čar h svojo druhaljo stopil predenj in mu objavil
hribovske težnje in jih ul>rano in krusnogolko ute
meljil. In dnbrodu&no in resno je vprašal Kozlev
earja, kaj je napotilo njegove ljudi, da po taki
strašni noči, ko mora vsako človeško bitje koprne
ti po spravi in se v*e raztopiti v me<dsel>ojni 'ljube
sni, pridejo k njemu in mu stavijo takšno neiz
peljivo prošnjo.
"Napotila nas je kriva vera, ki se Miri po doli
ni in že svoje rogove moli v naše hribe." Tako je
odgovoril Luka Kozlevcar.
"In v ("em smo v dohiui grešili zoper pravo
vero t" ga je prijazno vprašal župnik.
"Od ust do ust leti krik, da ni vraga, da ni
tistega peklenskega bitja, katero je Bug ustvaril,
da poniža ž njim napuh in obla-.stnnst in one, ki
ln.eejo biti glava. Kdor zanikava peklenskega kra
lja, tudi ne spoznava več prave vere,"
V tolpi za hribovskim prvokam so pritrjevali
z glavami, češ: Tako je!
Kakar se prikaže dobrodušnost kaž«*" nasmeh
iiii ličili roditeljev, kadar zaslišita gorostasen na -
»misel i7. ust brbljavega deteta, tako sta se posme
jala župnik in Da nič In prvi se je spomnil znane
ga izreka francoskega inisleea, pa je spojil enako
s p<kMmmiii ter rekel: "Oh, ne boj se. ljubi moj
Luka za peklenskega kralja, ki je tako zelo potre
ben naši popačeni naturi, <la bi <ra Bov gotovo u
stvaril za gabrovfike prepirljivce, ko bi ir« ne bil
že preti veki in veki postavil v peklo, tla ž njim
utrahuje grešni svet." In z raztfnevljeiiiin glasom
je za vpil: "Ne bojte se . . . še je tista pošast, ki
vas Im) mrevarila in vzela v svojo peklensko trlico,
ako se ne izgladi vaša trma. Ali še ni dosti grom
ko govoril Bog v svoji priroili z vami, da se noče
povrniti sprava in mir v \nša trda srca? Ne izzi
vajte njegove v.*emogočnost i, »la se kontno ne iz
premeni v kazen to, kar nam je namenil v svari
lo!"
Po teh besedah je '.upnik ostavil hrilmvske
•može ter hcI opravil se za službo božjo. Ko je pri
stopil v masni obleki pred znamenje, je bila že
vsa župnija glava pri glavi zbrana ua prostoru
med znamenjem in cerkvijo. A bila je razdeljena
v hribovski in dolinski twbor. V hribovskem tabo
ru pa vie jemnrsikdo na lihem vest lil, da se uu sta
ri veri Se 11 k* ni i/.premenilo.
Težka zračna plast. pmkrimn svinčeni strehi,
je ležala nad (Sabrovcem. 4'emerno vreme se je u
jeimilo z žalostnim dnevom.
XXII. .
Bolesti se je tresel glas župniku, ko je molil
običajno molitev. Potrtega srca je klečalo za njim
občina.
I'o končani maši jo župuik stopifk studencu
na kraj korita in govoril jekratko. f Jm*oril je o
zaupanju v Stvarnika, ki nuiii {Mmilja <lau in noč,
sobice in nevihto, veselje in žalost, o njegovi mo
drosti, ki je položila verne zakone v naročje ma
tere prirode, ki imajo vsi isti konec, nam vsi kaže
jo v svojih končnih namenih božje stremljcne, iz.
nepopolnega človeka storiti popolnega. Kazal je
svojim poslušalcem na pot popolnosti s tein, da
jih je spomnil njih grehov, in samega »elm jo ob
tožil grehov, pa ju -prosil Boga* odpuščanja /.ase
111 za svoje župljane ter mu obetal popravo vseh
krivic, ki »o *e vedemo« godile v Gabrovcu. Tudi
je dal v ropovedi z oz.irom na svoje hribovske ov
čice mesta peklenskemu kralju, ki bo j>rav gotovo
vzel v svoj« hudo trlico vse one, ki storjenih kri
dil v oni noči, in v neko pomladansko jutro je n<'
sel smrtni angel pšenico 7. Ijuliko pred sod nji sjol
najvišjega sodnika. Sorodniki so. kolikor je prav,
žalovali po njem. l'o stričevi oporoki je postal To
ne kolikor toliko neodvisen <*1 doma in njegova
želja po državni službi se je bližala izpolnitvi. S
tem se je m-ceno dvignil v usrledu svojega očeta,
ki se več ni bal, da mu sin obvisi pri hiši, ne kmet
ne gospod. Tudi z Resi k o •«> je Cijazovee kmalu
sprijaznil. Njeno vedenje je 4>ili» tako prijazno in
ljubeznivo, da se je moralo prikupiti vsem \ lrši'•
ponižno in ustrežljivo je občevala z vsakim, kakor
bi živela zgolj na miloščini pri Cijazovčevih. Cija
zovka jo je začela oboževati in ni je mogla preliva
liti.* "Naj se zgodi, kar je namenil Ho«! <>u vse
prav naredi," tako so je izrazil Cijazovec neko«'
pred ženo. ki mu je Dauieevo hčer povzdigovala
v deveto nebo.
In prigodilo ae je. kar jc namenil Hoji« Dve
leti po potresu je mladi uradnik snubil profe.W
jev ohčer. "Vi ste mojo ediuieo nesli na svoji"
rokah U srmtne nevarnosti, vi ste tvegali zanj«
življenje. Kdo je sposobnejši nego vi, tla ji postane
zaačituil^ na potili življenja? Moj in božji blago
slov sjfltiir!" je govoril Daniv srečnemu Tonetu.
(Konec.)