Proletarec. [volume], May 29, 1917, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
FROLETAREC
0LIST ZA IMTERE3E DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
UAJA VSi .KI TOREK.
— Laataik is ixdajattlji
fcpilwmU iilnki tiskam tfiaika
i jhy llliatii.
Marrtuina: Za Aniriko $2.00 ta celo
M*,-' 11.00 ta p«I leta. Z« Evropo
|LM m «elo leto, $1.2> »a pol leta.
Of isti /# d t govor u. Pri spremembi
je p»l*g novega naznaniti
tmdi 11 ar j naslov.
~ Ji« K|uU«li« JucmL
• — —iw* * Am>ui. •—
Vm pri t oi be glade nerednega pošiljanja :
■te la drugih nerodnosti, je potiljati .
predsednika družbe
Fr. Udovich, 1844 S. Racine Ave. I
_ Chicago, lU. _
PR0LET ARI A N
O—■< aa4 puk\i»S*d »mj Timdii by
bilk Slavi« VirVatn's P«ki»ki»| C»mp«*j
6b i tap. minit.
Subscription rates: United States and
Caned s, $2.00 a year, $1.00 for half
Cn. Foreign countries $2.60 a year,
SI for half year.
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
-FROLETAREC"
«WI W. 31. STMKT. CHICAGO. ILLINOIS
ZDRAVNIKI IN PROHIBICIJA.
"Prohibit!jn" v Franciji in Italiji
pomeni le prep«ve<l prodaje in uiivauja
žganih pijač, kajti nobena odločilna o
seba v teh deželah ni nikdar resno mi
slila na to, ila bi He prepovedalo uživa
-nje lahkih vin, ki tvorijo tlel vsakega
deklica vročino <>U stopinj (Vizija, n ni
dau pinto lahkega rdečega vina vsake
mu francoskemu in italijanskemu voja
ku, ker smatrajo največje vojaške in
zdravniške avtoritete v Kvropi vino za
prav tako potrebno /a zdravje vojaka
kot hrano saino.
Francosko vojno ministrstvo je re
kviriralo v preteklem letu LI2 miljoiiov
galon vina /a francosko armad" in mor
narico. V isti namen je že letos rek v i
rirala 200 miljoiiov <louiaeeya in 40 mi
ijouov galun alžirskega vina. /a sprav
Ijenje te velikanske količine je zgra
dila posebna skladišča in kleti.
Italija je odredila vse |>otrehuo, tla
obdrži douia potrebno količino svojega
domačega vina, da ne l»o vojak pri
krajša n pri svoji dnevni raeiji. Oee
njevaje primernost teb odredb pravijo
londonski "Times":
Dr. Landoiizv, tir. Arotam! (iantier,
dr. Vidal in druge kapacitete z d ravni -
i*ke vede so javno objavili, tla je u|mi
r$ba vina ne le za/cljiv ilodatek k
brani vojaka, temveč da je vino direkt
no potrebno za (topoluo usposobljenost
vojaka na fronti. 1'inta vina pri dnev
nih racijah vojaka se smatra vsled tega
kot neobhodno |H>trt-bna in tu radi iz
vanretlnih telesnih naporov, katerim se
mora podvreči vojaštvo na fronti. l'o
izkušnji kot je ne more zaznamovati no
ben drugi zdravnik v Franciji, je tir.
Landouzv odločno izjavil: Ko.t fiziolo
gist, kot zdravnik in dentist odločno
odklanjani prepoved uporabe vina.
Dr. Regs, profesor medicinske fakul
tete v Parizu izvaja, tla bi bila prolii
bieija vina vspričo sedanjih razmer na
ravnost zločin nad narodom z ekonom
■kega stališča in krivoverstvo s stališča
hifijene.. — isto vino se smatra kot
poaebno priklatim* za one, ki ne dobi
vajo zadostne, /a ujih telo primerne
hraue in za odrasle, ki morajo trdo tie
lati in slabo jesti. Nadalje je vino
prikladno za rekonvaleseente, za stare
ljudi, kojih moči ]iojcmnjo, zn mornar
j« ter druge, ki so izpostavljeni vre
tnenskim nezgodam, /a vse te je vino
naravnost nenadomestljiva tunika.
ŽIVEŽ NO VPRAŠANJE V AVSTRIJI.
Dunajska Arbeiter Zeitung piše dne
II. febr.: Odkar drži mraz, so se trgi
zelo izpraznili. Dovoz je zelo upal, a
A« ono, knr se vpelje, i/gine v trenutku
iz prometa. Zelenjave in sadja sploh ni.
Nikdo ne dospe v mesto, železnice pa
so zaposlene / drugimi stvarmi. Vsled
tega je danes mnogim težko iti na trg,
ker vedo, da ne liodo dobili ondi niti
najpotrebnejših predmetov, ("'mino je
sploh, da ni trg pri sedanji zimi |iopol
noma prazen, ali želodec zahteva svoje
pravice. Na žalost se t lanes tudi naj
skromnejši želodec le retlko nasiti.
Več tlnij Iv zastonj iščemo zelenjave.
Rolata in špinača ne prenesete mraza,
ostane torej samo kapus, kateremu
pa je poskočila cena od (50 do HO vi
narjev in več za kilogram, ker se tudi
ta uvaža iz inozemstva. 7.a kislo ze
lje se pehajo meščani kakor za kruh.
Krompirja sploh ni več v prometu, -a
nemška repa, ki uadoinestiije krom
pir, kot sredstvo za polnjenje želod
ca, se razproda na mali. Mnogi so se
le navadili na nje neprijetni okus, in
kostanjarji prodajajo sednj repo na
mesto bajnoslovno drngega kostanja
in pečenih jabolk, ki so ravuotako red
ka, kakor krompir. Sadna pijača je
gotovo izumrla, a najcenejša jabolka
stanejo 2 do 2.<Vl Kr. kilogram. Pred
letom dni j se je inoglo še dobiti do
volj jajc po primeroma dobri ceni, se
daj pa jih je tako malo, da ftirftc mase
preliivatelstva sploh ne morejo priti do'
ujih. In tnko sploh nimamo marsiče
sa, kar bi mogli imeti, ako bi ne čakali'
na neke energične odredbe ministra za
prehrano, ki prod ne i ra vedno le lepe I
naretlbe, misleč, tla bo na ta način o i
lajšal prebrano." 1
IRSKA AVTONOMIJA.
Angleška vlada je sklenila sklicati kongres
vseli irskih strank in frakvij ter zastopnikov ra
znih poklicev, politikov i. t. d. -Na kongres bodo
povabljeni tudi zastopniki revolucionarne orga
nizacije Sinn Kein, ki je lani uprizorila znano re
volucijo.
Vodja irskih nacionalistov John Redmond je
izjavil, da j«' Irsko po stoletjih prvič dobilo prili
ko, da samo reši svoj problem in določi svojo u
sodu.
Bilo bi krivično tajiti, da ima ta korak an
gleške vlade velik pouicn. Redmond govori resni
co, če pravi, da dobijo Irci h tem priliko, da sami
odločujejo o svoji usodi; iu ee se pokažejo na tem
kongresu sposobne za rešitev svojega lastnega
vprašanja, tedaj izgine irski p> dilem in združena
Britanija je rešena ene največjih cokelj v svojem
razvoju.
Toda dokler ne opravi kongres svoje dela,
mora počivati vsak optimizem. 'Soglašali smo že
svojčas, da je rešitev irskega vprašanja danes ve
liko bolj odvisna od Ircev samih, kakor pa od an
gleške vlade.
Dolgo časa je bilo narobe. Dokler so imeli
konservativci odločilno besedo na Angleškem, je
bilo nemogoče pričakovati mirno in uspešno reši
tev irskega vprašanja. Zanje je bil irska avtono
mija tabu in kdor se je drznil govoriti o njej, je
že veljal za izdajalca. Vladalo je takrat tesnopr
sno mišljenje, da je vsaka avtonomija posamezne
ga dela razbijanje celote. To mračnjaško stališče
je povzročilo, da so se Irci posluževali za svoje
namene nelegalnih sredstev in da so rastle zarote
na vseh koncih in krajih iz tal. 1'oslediea tega so
l»tli večni boji in spopadi, razmerje med Irci in
Angleži je pa postajalo čimdalje bolj napeto in
sovražno.
To kc je temeljito izpremenilo.
Že As«|uithova vlada je storila resne korake,
da bi irsko dobilo Home rule. O resnem namenu
ne more bili nobenega dvoma, zakaj zgodovinsko
dejstvo je, da se ni Astpuith ustrašil nobenega bo
ja /.a odstranitev velikih zaprek, ki so bile uredbi
irske avtonomije na poti. Z lepo odločnostjo se je
postavil zbornici po robu, iu četudi se je pričel
spor med obema zbornicama zaradi tega, ker je
zbornica poslancev -zahtevala priznanje, da ona
odločuje o proračunskih vprašanjih in da ne mo
re gosposka ziiortiica v takih rečeh menjati njenih
sklepov, je bilo to vendar /. vprašanjem irske av
tonomije v tesni zvezi, ker je baš zbornica lordov
najbolj nasprotovala taki avtonomiji.
Da se ta zapreka odpravi, je bilo treba prede
lati osnovne zakone angleške države; in Asquitho
va vlada jih je s poslansko zbornico tako prede
lala. da ne more zbornica lordov nobenega važne
ga sklepa poslanske zbornice več trajno ovirati.
Zakon, ki ga zadnja trikrat sklene, postane pra
voveljaven, tudi če ga gosposka zbornica trikrat
zavr/.e.
Irska Home rule bi bila danes najbrže že za
kon, če ne bi bila prišla vojna vmes.
Ali razun tega je .še ena zapreka, ki tmdi da
nes še ni odstranjena. To je nasprotje med kato
liškim delom Irske in protestantskim Ulsterjem.
Irski nacionalisti zahtevajo avtonomijo za ves ir
ski otok; Ulaterci pa nočejo biti podložni parla
mentu, v katerem bi katoliški Irci odločali.
To je torej spor med Irci samimi, ne pa med
Irci in Angleži.
Lloyd Ueorge je i/delal načrt, ki na priporo
ča Ircem na taki podlagi, da bi imela vsa Irska
svoj parlament, fevgeinfti tiste kraje, ki bi to pri
pisovanju sami odklonili. Vendar pa naj l>i bila
razun tega še komisija, ki hi zastopala vso Irsko
in odločala o gotovih vprašanjih, ki se tičejo vse
dežele.
To je nasvet ministrskega predsednika; ali
kakor je videti, se ga ne dr/i kot klop, temveč je
pripravljen sprejeti tudi drugačno rešitev, če jo
sklenejo Irei sporazumno na svojem kongresu.
Ali težava tiči ban v tem, da je veliko vpra
| sanje, če se bodo znali in hoteli Irei sami sporazu
1 meti. Nasprotja med njimi so doslej tako velika,
j da bo treba prav mnogo dobre volje, če bodo ho
teli najti spravo.
Lloyd (Jeorgev korak je demokratičen poiz
kus rešitve irskega vprašanja. <>n prepušča naro
čju samemu, <la odloči, k;iko naj se nrede njegove 1
razmere. A težave; ki nastajajo iz nasprotja enih '
in drugih Ircev, kažejo, da ima tudi demokracija
svoje sitnosti, včasi še prav velike, in da '■demo
kracija" ni tisto čudežno geslo, ki spravi vse ne- j
rodnosti s sveta.
Irsko vprašanje bi vlada na primer veliko
lože rešila avtoritativno, kakor demokratično. le
ima v angleškem parlamentu večino za Home ru- j
le brez šestih ulutrskih okrajev, lahko izdela tak
načrt in napravi iz njega zakon. Kadar bi bil spre
jet, bi ga s silo že labko podprla. Saj je vojaštvo
tudi lansko revolto-zadušilo.
Todn ukrep, ki ga je neprenehoma treba šči
titi z bajoneti, ne pomeni, da je vprašanje re
šeno. Tista stranka, proti kateri je bilo "rešeno",
bo vedno nezadovoljna: prisilni ukrep jo bo ngor
čil in neprenehoma bo iskala priliko, da se ga o
trese in tla doseže, kar je že prej hotela.
Narodna' vprašanja niso tako enostavna ka
kor zakon teže. Na papirju jih je včasi lahki) re
šiti v najpravičucjšem zmislu. Toda pravica, ka
tere ljudstvo ne prizna, je praktično krivica.
Irska zadeva pa vsebuje nauk, da imajo na
rodna vprašanja svoj pomen, iu da ga ni mogoče
prezreti. Irci hočejo avtonomijo. Dokler je ne do
sežejo, jim bo ta re<Vnajbolj pri srcu. Bojevali se
! bodo zanjo, rotitf se bodo iu rebelirali bodo za
] njo, in razume se, da bo ta boj oviral druga vpra
šanja, posebno pa socialna.
V interesu socializma torej ni, če se pravi:
I "Irsko vprašanje nas nič ne zanima", ali pa:
j "Nacionalna vprašanja >e morajo umakniti soei
i alizmu", ali pa celo Irskega vprašanja ni."
Je, je; irsko vprašanje je, in v interesu soci
; alizmu ga je treba spraviti s poti. To je pa le
i mogoče na ta način, da se reši, in sicer spora
zumno s prizadetimi strankami. Kajti le tedaj ne
i bo to vprašanje več privlačilo skoraj vseh naro
i dovih sil; le tedaj ne bo nacionalno vprašanje
i več oviralo socialnega.
Kar velja za Irce, pa velja za vse druge na
! rode, ki se bore za kos samostalnosti. Kešitev na
rodnih vprašanj ni socializem; ali rešitev narodnih
vprašanj je potrebna v interesu socializma, da iz
ginejo zapreke, ki so 11111 na poti.
NOVA EVROPA.
V Stockholmu se vrše konference socialistič
nih skupili iz raznih evropskih dežel. Dne 6. ju
nija hi se imela pričeti skupna konferenca, ali
doslej še ni mogoče prerokom iti, kako ho s tem.
Za sedaj dela vsaka skupina :ase.
Zaradi tega zborovanja se jc zhralo v Stock
holmu "tmli dokaz zastopnikov velikih listov. l'o
j ročevalce chicaške "Daily News" je imel inter
vju s sodni pom Iliiysmanseni, tajnikom medna
i-mlnega socialističnega hiroja in jc o tem poro
čal svojemu listu. Iluy.snians je po njegovem po
ročilu dejal, da mora sedanja vojna prinesti ne
i odvisnost ali pa avtonomijo vnem manjšim naro
dom v Kvropi. Naslikal je tudi nov zemljevid Ev
rope, kakršen hi moral hiti po njegovem mnenju
in po mnenju mnogih drugih socialistov, ki so se
z njim vred seSli za mednarodno Tvonfere-nco.
Iluvsmans je predvsem dejal, da hi morali ame
riški socialisti podpirati vojne cilje predsednika
Wilsona, ki so cilji vesoljnega miru in prhvic za
male narode. Dejal jc t ud, da so ameriški socia
listi naredili veliko napako v St. Lonisu, kjer s^ ]
jc večina delegatov izrekla proti vojni Zcdinje- I
nih držav z Nemčijo. Hjuysmans je nadaljeval: '
"Večina socialistične stranke v Ameriki, ki
je prolivna vojni, zdaj sprevidi, da smatrajo so
cialisti ostalega sveta njeno ravnanje za kratko
vidno, provincijalno in nasprotno interesom sve
tovne demokracije in svetovnegA socializma. A
merika je bila prisiljena v vojno z Nemčijo. Ni
se je mogla obraniti. iNedopustna laž je torej, da
je Amerika iskala vojne. Socialisti niso proti
vsaki vojni in boriti se morajo v obrambi.
Boj Amerike v tej vojni je kakor boj socia
listične stranke. Socializem na zavrača rodoljub
ja ; socialist, ki ni dober rodoljub, ne more hiti
dober internacionalec. Jasno in odločno pravim
ameriškim socialistom, da je vsak sodrug lahko
obenem dober socialist in dober Amerikaneo So
cialist po vsem svetni — izvzemsi nekoliko krat
kovidnih imobilistov in zimmerwaldtotov -t vi
soko cenijo in popolnoma odobravajo WiUonovo
deklaracijo vojnih ciljev."
Huysman* je v nndaljnem razgovoru poteg
nil jasno črto med vladami in rekel, da v demo
kratičnih držav kot so Zcdinjene države, Fran
cija in Anglija, kjer imajo delavci volilno pravi
co in druge svobode na rnzpolago, ni potrebna
krvava revohicija zn socialni preobrat.
Kar s<* tiče bodočega zemljevida Evrope, ji
Iluvsmans predvsem citiral besede ministra za
| zunanje zadeve neko'vojskujoče se države, ki se
glase: "Vlade v Kvfopi ne bodo niti ne morejo
diktirati mirovnih pogojev za bodoči mir. Mir 1
ho diktiralo ljudstvo in ono sestavi pogoje.
Mirovni pogoji po mnenju Huysmansa so
, enostavni; nobenih aneksi j, nobene trgovinske
| vojne po vojni, vse države morajo izpraznili o- !
kopirane teritorije, Belgija in Srbija morata ime
ti povrnjeno vso Škodo vsled invazije in ravno
tako mora biti poplačana škoda, ki so jo narc
! dili Nemci v severni Franciji.
■Nemčija ne sme izgubiti svojih kolonij, ker
! to bi bila aneksija. Ajzacija-l*orena povzroča naj
! težje vprašanje, ali koncem konca se mora reši
ti. Najbolje je, da rešijo to vprašanje Nemci in
Francozi v sporazumu s prebivalstvom Alzacijc
in Lorena.
Dardanele bi morale biti internaeionalizira- j
ne in vse ondotue fortifikncije odpravljene, toda j
Tnrki naj olrdrže Carigrad 7. evropskim ozem- I
ljem, kar so ga imeli pred vojno; Armenija mo- '
ra biti avtonomna in Palestina naj postane ne- j
odvisna židovska,republika, da ne bodo židje več
brez domovine.
Rumunska ne sme Zgubiti svojega teritori
ja in vrhutega mora dobiti kos Sedmograške z
tninunskim prebivalstvom. Bolgarska Macedonia
ja pripada Bolgariji. Bošnjaki in Hrvatje so Ju
goslovani, ki žele biti s Srbije* in vsled tega naj
sestavijo novo državo, ki se bo imenovala Jugo
slavija. Ako se Jugoslovani ne bodo mogli ze
diniti glede np novo državo, tedaj morajo imeti
avtonomijo tisti, ki še ostanejo pod Avstrijo. Če
ška mora biti avtonomna.
Poljska ima tri pota; ali bo neodvisna drža
va, ali pa dobi avtonomijo r. Nemčijo ali Rusijo.
Nedvomno se pa odloči za prvo ali tretje, ka
kor je zdaj Finska. Avtonomija Ukrajine, l„i
vonije in Kstonije j<* vprašanje, ki ga lahko reši- |
jo imenovane narodnosti s socialistično vlado na '
Ruskem.
Vprašanje Trsta in bližnjega teritorija je
ravno tako težavno kakor vprašanje Alzacijc in
l/orene, toda upati je, da bodo to vprašanje reši
li socialisti v Avstriji in Italiji.
•
' :
V prihodnji številki se podrobneje zmenimo j
o tem intervjuju.*' •>..
Mirovni shod v chicaškem
Auditorium.|
V nedeljo je liil v iliicagi v i
Auditorium velik shod, ki so ga
sklicale razne večal imun j mirov- i
ne organizacije, med katerimi je i
bila tudi socialistična stranka. .
1'deležha na shodu je bila ogrom- :
ni: in par tisoč ljudi ni našlo več <
prostora v gledališču. Odšli so 1
potem v (irant Park, kjer so u- i
prizorili «I r 11 •» shod.
M > trm se zmetiiiuo pozneje.
Shod v Auditorium je vodil
dekan chiea.škega vseučilišča Ro
bert M. Lovett. Nastopali so raz
ni govorniki, med katerimi je na
pravil Seymour Stedmaii, bivši
socialisti«*ni kandidat za guver
nerja v državi Illinois posebno
velik vtisk.
V splošnem moramo reči io: O
bi bilo vse mirovno gibanje tako,
kakor se jt,- kazalo na tem shodu,
bi bilo vse dobro in če bi se s:ul'.
šče socialistične stranke v Ame
riki splošno razlagalo na ta na
čin, ne bi bilo treba skoraj nobe
tnih polemik, zlasti pa ne talco o
gorčenih, kakor se pojavljajo sr>
daj.
Robert M. 1 .o vet t je, otvarja
j jot- shod« dejal:
*'S tem, da sino prestali hiti
'nevtralna dežela, smo vzeli svetu
upanje, da bo mir sklenjen s po
močjo nevtralnih dežel. Sedaj je
;nr.ša dolžnost, da podamo brez
nepotrebne izgube časa drugo ti
panje, da pokažemo drugo pot do
I miru ,po kateri bi nam mogli sle
diti vsi narodi. Ta dežela je e<li
' na, ki noče uničiti drugih, ki ne
dela v interesu sebičnosti. Kdini
izmed v vojni udeleženih naro
dov more narod Zedinjenih dr
žav podati pogoje miru brez su
ma, da jili dilttira iz egoizma, sla
bosti. utrujenosti ali strahu. Ta
'shod je bil sklican za varstvo
I naše pravice, da smemo misliti
na mir, govoriti o njem. zahteva
ti ga, ne glede na to, da smo v
vojni. Slišali smo pogost oni a ge
slo: '"V miru se pripravljaj *a
'vojno." Sedaj imamo pravico re
5či: "V vojni se pripravljaj za
| mir." S pripravljanjefu za mir
Ine mislimo .delati zaprek uspešne
' mu vodstvu vojne. Kot miroljub
!iti ljudje moramo priznati, tla dr
ži naše pot k miru skozi vojno.
Kar moremo zahtevati in ker resi
zahtevamo, je to, da se pred na- >
!mi izglndi steza k miru brez mož-j
u os t i izprememb in brez sence o
ibrata. Rila bi strašna nesreča za
ljudstvo, če bi se vojskovalo za
narodno nadvlado, to se pravi, če j
hi so vojskovalo za samo vojno." |
Miss Marv A. McDervell od j
VNončiliščnega Settleinenta je de
jala v svojem govoru:
4"Treba jo. da si ljudstvo izno
vn in iznova ponavlja izjavo
predsednika NVilsona, ee imanvo
dohiti pravi način mini po kon
čani vojni. 1'iin nehamo delati na
črte za mir, nam ne ostane nič j
drnzega kakor bojevati se samo |
zaradi vojne. ( o ima ta vojna do-(
sego demokracije za namen, naj
odloči ljudstvo samo o pogojih,
oh katerih naj se ustanovi mir.
Te pogoje moramo ponavljati
ves čas, dokler traja vojna in do
kler ne pride čas za sklepanje
mirn: tedaj hi hili laliko najvaž
nejši glasniki največje sile na
svetu — sile javnega mnenja.''
Seymour Sterdmnn jo v svo
jem govoru omenil, da imajo voj
no svojo razloge v niaterijalnih
razmerah in da jih v kapitalistič
ni družbi povzročajo kapitalistič
ni interesi. "Pravi se — je dejal
— da je notranja paznost eena
svobode; jaz. pa pravim, če nam
jo potrebna svoboda tiska in go
vora v času miru, nam je nedvo
mno potrebna v časni krize, v ka
kršni so nahajamo sedaj. FMen
namenov, za katere je bil sklioan
ta t-hod, jo protest proti odpra
vi prvega dodatka k konstituoij
od strani vlade ali kongresa. Ka
dar je drn/.abni red v nevarnosti
je svoboda tiska in besede veli
ko svetejša nogo varstvo uredb «
pomočjo molka in zatiranja. Z o
z.ironi na zapravljanje in uniče
vanje je nadvse važno, da trdno
vztrajamo na svobodi besedo in
tiska, obenem na na odgovori^
na vprašanje: Cenin jo ta vojna*
lie tedaj moremo vedeti, oh kak
silili pogojih so more skleniti mir
"Stedman jo naslikal gospo
darske razmere v Ameriki pred
izbruhom evropske vojne. Razlo
čil jo kapitalistično tekmo za do- ,
bivanje novih trgov. Potem je o
menil interese Wall Stroeta in i
industrijskih kapitanov v vojni.
"Pravi se pa — je dejal — da
<e bojujemo za demokracijo. Ali
mislimo s tem demokracijo Indi
je, Irske in drugih narodov, ki so
eutirani pod britanskim kralje
itvoinY Napravimo svobodo teh
narodov za enega izmed pogojev
miru. Avstralija in Kanada ima
ta referendum za registracijo in
nabor vojaštva, mi pa ne. Zakaj
ne? Ljudstvu, ki pošilja svoje si
nove v zakope, lahko zaupamo
če bo imelo besedo o vodstvu voj
ne." ^
Na shodu je hila sprejeta re«
solucija, v kateri je rečeno:
"Ker zahteva kritični položaj
ruske demokracij«* in revizija ru
skih vojnih zahtev nezavlat-en
nov pregled mirovnih pogojev
vse zavezniške stra-nke in ker ne
more demokracija nadaljevati
vojne brez pritiska odgovorno
sti, brez naznanila svojih lastnih
mirovnih pogojev, ki bi jih ves
svet razumel in lahko sprejel, in
brez zagotovila tistih narodov, s
katerimi smo de facto v zvezi,
bodi sklenjeno:
Vabor prebivalci Oiicage, ki i
majo pred očmi blagor svoje de
želo in svetovne demokracije, po
ziva svojo vlado, naj določno iti
jasno oznani pogoje miru, ki jih
predlagajo Zed i njene države in
njih evropski zavezniki;
nadalje da naj bodo ti pogoji
v soglasju z razglasom predsed
nika Wilsona, da mora biti vsak
narod svoboden v določanju svo
jih eiljev, svojih prilik za razvoj
brez ovir in brez preten j:
«la mora biti imr, ki naj prine
se na svojih krilih ozdravljenje,
mir med enakimi in osnovan na
splošnem deležu blaginje vseh."
Resolucija je bila poslana pred
ttedmiku Wilsonu in kongresu Ze
dinjenih držav.
MORSKI KITI V BOJU 2 LADJAMI.
Klučaji, <ln Bi upajo morski kiti v
n«-|>o»ri-4n<i bližino velikih ladij ter ae
spust«- z njimi celo v boj, uiso prav
nii^ redki in večkrat se celo zgodi, da
je-India prentagaui del. O tem porota
prav zanimivo lint " Prometheua'V
Leta 1820. je neki morski kit na
padel večjo ribiško ladjo ter jo v krat
kem času potopil. Pri tein je utonilo
več ljudi. Pri nekem napadu, katerega
j«* I. 187vprizoril Velik kit nn pot
niški parnik Cunard črte "Hcvthia",
je izgubil parnik en propeler. Pri tem
drznem napadu pa je bil tudi kit tako
te£ko ranjen, da je kmalu nato poginil,
nakar so ga zavlekli v najbližje
pristaniške. Tam so ae prepričali, da
ni kit precenjeval svoje moči za tako
drzno |>odjctjr. Meril ni namreč nič
manj kot 29 metrov. L. 1804. je neki
kit preobrnil dansko jad^rnico „Anna"
in moštvu »t* je le z naporom jjosrečilo
priti v rešilne čolne ter od tam na par
nik, ki »e je nahajal v hliiini. Ista uso
da je dohitela leta 11102. neko drngo
jadernico in prihodnje leto je zopet
neki kit potopil majhen parnik. Ne
dolgo za tem je poatal celo velikanski
nemški potniški parnik "Kaiser Wil
belin der Gross«*" predmet napada od
strnni nekoga kita, ko se je nahajal
parnik na visokem morju. Kot se ne
more drugače pričakovnti, je postala
ogromna žival žrtev svoje pri drznosti,
ue da bi priza<lela nasprotniku tudi naj
mnujšo škodo. Hunek pa je bilo čutiti
po celi ladji in parnik se je moral nato
UHtnviti, ker so s«* propelerji zapletli
v kitovo telo.
IZ STARE HAVANE
V starinskih delih mosta llavane za
gleda potnik marsikateri mirni prizor
skozi odprta vrata, ki vodijo na dvo
rila, kopajoča so v solnčni luči. Povsod
je videti drevje, kletke 7. raznimi |>ti#i
ter sveže oprano perilu, ki visi na dol
gih vrveh oh zidov ju. Žensko kramlja
jo, perejo in knhajo, doe i m so igra p«
dvoriftču eela kopa otrok vsakovrstni
polti.
Večkrat je videti kako priletno c.ra
ko z debelo smodko v ustih in to celo
po cestah, ne da hi bila dotična dam«
kaj vznemirjena od vpraftnjoeih pogle
dov in dvomljivih smehljajev mimoido
čih. To je dežela, ki ni zelo oddali'«*
od nas, ki pa se neverjetno razlikuje oil
naie glede nn jezik, mišljenje in ohi*
čaje.
Telesna toplota 60 stopinj.
Kakor javljajo iz Kijeva, so je do
godil tam neverjeten slučaj. V bol*
nišniei • av. Vladimirja je imela neka
deklica vročino flO stopnij Celzija, a n;
umrla. Navadno je, da človek umrj*»
»ko doseže telesna toplota 40 stopinj,
"^krajna meja mogočo telesno vroHH
j«" 43 stopinj. Deklico sta pregledal«
znamenita ruska zdravnika Janovskij
in OhVazeov, a londonsko zdravniško
IrufttVo je poslalo p<isehen toplomer *
Kijev, da ho izkaže pravilnost inerj*
»J«*..,