Proletarec. [volume], May 29, 1917, Page 5, Image 5

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Vlada grofa Tisze je Kopet enkrat demisio:.- 1
ral«. Kakor je znano, je wla pred ktattmi po sve
tu vest, da je Tk-i/.a sam rt«esi|rtiirul. Kiiuilu nato
so prišla poročila, iz katerih je bilo spoznati, da
je bil vastiti grof se vedno v službi. Sedanja po
ročila govore po v se« n odločno o demisijt vse nje
gove vlade. Kral# Karol |ui še ni izrekel svojega
odloka in je p«»oblastil Tiszo, «1« začuMir. dalje vo
di uradne posle.
Ali v depešah, ki govore o tej dfmisiji, je
zopet nekaj te/ko razumijivega. Pravijo namreč,
da je Tisza odstopil zato, ker ni kralj pritrdil
volilni reformi, katero je ministiviki predsednik
predlagal.
Oh tej priliki se je predvsem trefta spomnili,
da lic more v Avstriji in na Ogi>»ketn vlada pred
ložiti nobenega zakonskega načrta brez rakozva
ne predsaukeije. Vladar mora odobrili predlogo,
pre<len pride sploh na razpravo.
in zdaj je čudno to: !\> smrti Franca Jožefa
so nam pripovedovali, da bo "njegovo veličan
stvo" gosjM>d aKrl pravideiuokratičnt vladar. Mi
si sieer ne moremo misliti demokratičnega cesar
ja, razumemo pa optimk-tti, ki verjamejo, da je
kaj takega mogoče. Predstavljajo si enostavno
monarha, ki je v .svojem obnašanju nekoliko bolj
priprost od drugih ni ki podpira demokratične
refontie.
Nam to seve<la nikakor ne bi moglo zadosto
vati. Kajti demokracija izključuje sploh vlado
posameznika. el)nu>kracija se pravi ljudovlada;
kjer vlada ljudstvo, pa ne more vladati cesar,
kralj, sultan ali knez. Toda če pustimo to načelo
za trenotek na stran, že lahko priznamo, da je
tudi med vladarjem in vladarjem lahko razlika,
•ložeI 11., Leopold, Franc, Ferdinand, Frane Jo
žef so vsi bili cesarji, a vsak se je razlikoval '»d
vseh drugih.
(V se nam torej pripoveduje o "de-mokratič
nem" cesarju in kralju Karlu, bi si morali misliti
vladarja, ki sicer ni demokrat, ki pa vendar ne
ovira takih demokratičnih reform, kakršne se mo
rejo združiti z idejo monarhije.
Med take reforme spada gotovo zboljšanje
volilne pravice. Ce bi bilo v Karlovem srcu le kaj
; demokraciji naklonjenega, hi moral bree obota#
i 1 juiiju podpisati načrt čiin popolnejše volilne re
j forme, torej tudi splošne m enake volilne pru
vice.. Saj je celo v Avstriji, torej v prr.vrm Kar
lovem reosantu, nekaj sploini in enaki volilni
pravici močno podobnega Zakaj torej ne hi Hine
i lo hiti tega na Odrskem?
Oe so telegrami resnični, je torej legenda o
Karlovi demokratičnosti popolnoma razdrta. Z a
! Ijud?> ki opazujejo, kuj se godi, je ibila seveda že
| davno p rep razt rgama, na primer ko Jc izdal *lo
! glavni ukaz, da se vpelje za vko Avstriji nemSci
| na kot državni jezik.
Ampak to Ae niso vse uganke v ogrski mini
i stmki krizi. Pravijo, da jc Tiszu dcmlstoidral, ker
mu kralj ni odobril volilne reforme. Odkdoj p«
zagovarja Tssza sum širna volilno pravico! Doslej
smo le vedeli, da je bil baš Tis/a najbolj zagri
i žen sovražnik vploAne volilne pravice In sploh
vsake reforme, ki bi se kaj približala splošni vo
' lilni pravici Vemo, da ji jp nasprotovat Iz social
1 nih in nacionalnih razlogov. In niti enKiat ni pri
: Sla i* Budimpešte vest, dn je a vi ok rat Umi i grof
kaj odnehal od .svoje trme.
Kako naj si torej človek razlaga ta proti
slovja!
Mogoče hi bilo, da je vse skupaj dogovor je
I na igra. Kljub vsej svoji brezobzirnosti je Tiszu
I zadnje čase Wncl svoje hridke ure. I)a mu jc opo
zicija delala mnogo preglavic- se spoznava že »z
nale?tu ponudil sedež .cčge etuoln shrdlu taolnnn
tega, da je pred kratkim nekaterim opozicional
cem ponudil sedeže v ministrstvu. S tem ui imel
uspeha, ker je opozicija ostala trdovratna. Ni to
rej izključeno, da je sedaj hotel izrabiti kralje
vo avtoriteto, da utrdi avoje stališče. To se do
seže na ta način, da i>e pokaže ljudstvu: "f«lcj,
vlada hi vpeljala splo&uo volilno pravico, toda
kralj v sedanjem času ne soglaša s tem. Tu kot
lojalni državljani se moramo pokorili kraljevi vo
lji. Torej ostane za sedaj vse pri starrm."
Mogoča bi bila tudi druga kombinacija in m
cer ta» da se želi gospod Kari Habshu. g snm re
uiti grofa Tisze. Telegrami, ki poročajo o demi
sijl, naglašajo, <la je Tisza glavni steber pranem
ške stranke To je res in ni rtu. Ulavni oprode Ve
like Nemčij«* ko v Avstriji, ne nu Ogrskemi. Med
aje -padu avstrijski ministrski predsednik Člani
Mu rt klic, ki je sicer po svoji rodbini Celi ni je
bil prav zato postavljen na velo vlade, ki pa v
revnici nima ne češkega čuvst vovanja, ne čeftkega
mišljenju. Kakor je videti, imajo v Avntriji sploh |
najbolj šovinistični nemški niieionalei največji
vpliv.
Toda na Dgivke-m je bil Tisza nedvomno j
plaviti zagovornik tiste politike* ki zahteva, da |
i naj ve habsburška monarhija čimbolj opira na j
Nemčijo. Ko so Knsi prvič stali v Knrpntlli in jo i
bila največja nevarnost, da prodro na Ogrsko, «e i
. je peljal Tisza naravnost h kajzerju Viljemu, ne
j da hi **> bil sploh kaj /.menil za Dunaj, m je pro- i
i sil za pomoč nemškega vojaštva.
Vendar je pa Tin/a vzlic tej politiki fJovini*ti
i ven .Madjur. Prav lahko je mogoče, da je še zad
nji ras vzdržavat direktne stike z nernAko vlado
hre« obzira na Dunaj, ampak v ta uainen, da do
seže od Nemčije večje prhi legije za nindjarstvo, |
kakor od Avstrije. Da bi bil pri teiu pripravljen
kolikor je od njega odvisno, žrtvovati avstrijske j
interese Nemčije, je ve«* kakor verjetno.
("> so na Dunaju spoznali to igro, se ne bi bi- i
lo nič čuditi, da bi se radi iznebili Tis/e. Zdi se, j
da je Karla sploh že nekoliko strah protek<*ije, t
katero mu daje Nemčija. Boji se, da bo ljubezen j
naposled tako velika, da ga kar požre.
Kdor se je bliže zanimal za evropsko politi- t
ko, vr. da vi nemški načrti žedavno taki. "Most
do Adrije" in 4' D rang naoh Osten" niso prazne i
utvare fantazije, ('e prihajajo v Wa*h»ngtonu se
' daj do spoznanja, da je hotela Nemčija ustva
riti veliko "Srednjo Evropo", lahko pravhno, da
prihaja lo spoznanje pozno.
Da so avstrijski nacionalni eNnn-l navdnŠeni
za tak načrt, je stara reč. Ampak za habsburško
dinastijo je taka "rešitev" prav tako pogubna :
kakor poraz Avstrije na vseh bojiščih. Diuastivni
j krogi niso takoj opazili te nevarnosti, ker so bi
li kakor navadno udarjeni s slepoto. Ali pola
goma padajo nekaterim med njimi vendar ljuski
ne z oči, pa spoznavajo ,da ni ivmb z Nemčijo sko
raj ni& družba kakor aneksi ja Avatrije.
To M bil za dinastijo zadosten razlog, da bi
%<• skušala reftiti onih- ki najbolj podpirajo take
načrte. *•>
Ce je položaj tak, bo zanimivo opazovali dvo
boj ined Karlom in Tiszo. . ,«j
Kav se pa tiče volilne reforme na Ogrskem, j<e
od nje prav malo pričakovati, dokler se navajata
v zvezi z njo itneni grof Apponyja in Karolyja.
Zlasti prvi ni bit nikdar odkritosrčen prijatelj
splošne volilne pravice. Zeli si pač nekoliko fttr
ko volilno pravico, tako dn lii dol»ila njegova
stranka več upanja nu zmago; ampak spi (Ane v o.
lilne pravice, zlasti take s pravično razdelitvijo
volilnih okrajev tudi on me mara. Apponyi ni ne
liberalec, e demokrat. Poročila, ki govore tako»
oznanjajo neresnico. Predvsem je Apponyi kleri
kalec. Povrh tega je pa madjarski šovinist. Splo
šna volilna pravk-a bi pu sčasoma prlvedna toli
ko socialističnih poslancev in zastopnikov nemad
jarskih "narodnosti v parlamenl, da bi lahko od
klenkalo madjarski hegemoniji.
Ko je bilo pred okroglo dvanajstimi leti nrt
Ogr&keni veliko gibanje za hplošno volilno pravi
co, je Apponvi ves ogorčen zaklical, da hočejo
socialisti z "ljudstvo'" ubiti "narod" — to s«
pravi, da^ri splošna volilna pravica lahko uniči
li« predpravice inadjarstva.
Pač pa se kažejo na Ogrskem razmere, ki se
lahko presenetljivo razvijejo. Leto 184M. nI po
zabljeno na Ogrskem. Vojna pri-tiska na deželo
čiindalje bolj, a ljudstvo razume čimdaljc itnanj,
čemu se pravzaprav vojskuje. A tudi iucv se
innože nasprotja med Avstrijo in Odrsko.
Socialisti na Ogrske«) danes najT»r*e nc mo
rejo začeti resoluciie. Toda če j<» začno naciona
listi, kar nikakor ni izključeno, dobe socialisti la
hko toliko vpliva, da jo po vedejo v pravi tir. In
to bi bil lahko velik blagoslov, kajti wt ogrske re
volucije ne bi bilo daleč do avstrijske.
Posledice take eventuelnosti ■«» danes nepre
računljive, ali za socializem bi bile velikanskega
pomena.
Xeorija in praksa.
Na drugem mestu iinamo povozilo o shodu,
ki jo bil v nedeljo v c4nenške<ii Auditoriju v no
tranjem mestu. Bil je zanimiv *hod, in kar se
nas tiče, nam iluje popolno zadoščenje. Skoraj
vse, kar se je tam govorHo, hi lahko brez obotav
ljanja podpisali. Sklican je bil sicer od pacifi
stov; nas so pa od gotove strani že pometali med
"militariste". A čudno! Mi smo s tem paeifistič- .
uein shodom lahko prav zadovoljni; nikakor pa j
»p amrejo, če so dosledni "m č« verjamejo sami
sebi, bili z njim zadovoljni — pacifisti.
Zakaj se pravzaprav s tresočo roko in s sr- j
dom v očeh pobira kamenje in luča na nas?
Zato. ker nismo za mir "za vsako ceno!' - Mi
smo za mir, imamo pa zanj svoje pogoje in želi
mo, da bi se ti pogoji čini bolj uresničili.
A srlej! V Avditoriju ni bilo slišati nikogar, !
ki bi bil nastopil za "mir za vsako ceno" in o ni
čemer se ni toliko govorilo, kolikor o — mirovnih
pogojih.
\"e. govorilo! Tudi resolucija, ki je bila |
sprejeta, naglasa pogoje, pogoje . . .
Pasja capa — shod je bil cclo pat riot ičen! J
Resolucija govori o zboru, ki ima "blagor te de
žele" pred očmi. Blagor te dežele — to je ameri
ški patriotizem. Ni sicer dolarski patriotizem, ,
katerega je " I*rolctaree" vedno ol>sojal; ni hli
njeni patriotizem, katerega je " Vrolttarec"
vedno razkrival; ni šovinistični patriotizem, ku-'
teremu je " 1'roletarec" vedno napovedoval boj.
Toda — patriotizem je. Svoja dežela — to je *pa
tria'; imeti hlagor svoje dežele pred ormi, se pra
vi hiti pat riot iČen. .>
A tega — kakor uoe naši ljubeznivi sodrugi
nasprotniki — ne sme biti. Kajti mi "inoramu'ft
poznati le ves svet, vse Hovestvo, ne pa posarnez
nih dežel in posameznih narodov.
lini — nedeljski shod je poznal tudi posa
mezne dežele in posamezne narode. Ali ni bil tu
di on "na krivoin putu?" Ali se ne bo tudi soeia
1'stom, ki so bili na tem shodu, očitalo, da so za
belili, da s-o po-tali "patriotije" in "hurivazru
liberalei!"
Resolucija, ki je bila sprejeta, govori o kri
tičnem položaju ruske demokracije. Tudi U» je.
torej interes posamezne dežele. Mi smo že napi
sali o interesih demokratične Rusije, da so nns
prsti boleli. Skušali smo dokazati, da -.o intcrc- I
si ruske demokracije zelo važnn ree, na katero
je treba misliti. To pravi tudi resolueija nedelj
skega shoda.
Zbor je imel tudi blagor svetovne demokra
cije pred očmi.
tKadar smo mi govorili o demokraciji in nje- j
tiili interesih, se nam je očitalo naravnost izdaj- j
stvo socialističnih načel, češ <la je demokracija j
meščanski pojem. Nedeljski shod je naglasa! de- j
omokracijo z vsem povdarkoml
Se več je fxikazal nedeljski shod. I'okazal je
reči, ob katerih se morejo "radiknlizirajoči"
sektarji naravnost zgražati. Shod je priznal voj
no kot fakt. •
Z razumom v glavi se seveda ne more storiti
nič drnzega. Kajti dejstva so dejstva, fakta ko
fakta, pa nAj jih kdo priznava ali taji. Stoletja
je cerkev tajila, da se suče zemlja okrog solnca ;
stoletja je prepovedovala priznavati, verjeti ali
učiti to. Kljuh temu se je zemlja sukala, ne pur
stoletij, ampak sto miljonov let.
.Kaj se nam je vse očitalo, ko .-»mo mi dejali,
da je vojna fakt ? Zdaj je to priznalo nedeljsko
zborovanje, redovedni smo, kaj se bo njentti oči
talo !
Priznavanje dejstev seveda ne more biti za
tajitev socialističnih načel. Kajti ves socializem
počiva na spoznavanju in poznavanju dejstev.
Treba pa ni poznati dejstev le /.a teorijo,
ampak zato. da ,se more po tem spoznavanja u
ravnati praktično delo.
Vojn« je tukaj; to hp pravi, da je vojna dej
stvo. In ko je bilo to jasno in ko so je obenem po
kazalo ,tia nimamo danes le moči, da hi mogli u
itaviti svetovno vojno, bi bili olroci, <"e ne bi de
lali ni«1 drugega, kakor protestirali, vedoč, da uc
moremo k p ii» t est i prav nič dosei'i.
Shod v nuditoriju pravi logično: Ce se mora
mo bojevati, uioramo vedeti, zakaj se bojijuie«^.
To je tisto, kar nmo mi neprenehoma govori
li: Socialistična stranka m mora pridobiti vpliv
ua mir in na njegove pogoje; porabiti mora svo
jo mof, da bi l»il mir čim koristnejši svetovnemu
proletariat!! in da odpravi vsaj toliko razlogov
novih vojn, kolikor jih je v kapitalistični družbi
mogoče odpraviti. Zraven tega je treba spoznava
ti vsako priliko, kjer je mogoče uveljaviti kaj So
cialističnega ali kaj k socializmu vodecega.
Popoloma v tej smeri je delal nedeljski shod.
Fn da ni bil " pat riot ičen" v zmislu hnržo važnega
Šovinizma, dokazuje dejstvo, da je imel Stedmau
največji vpliv, dn so vihrale rdeče zastave z bal
konov in iz lo/. in da so bili argumenti govorov
sko;-aj izključno socialistični.
Ali smo v vhodom lahko popolnoma zadovolj
ni.
DOPISI.
Olencoe, Ohio
Ko je izbruhnila v Kvropi voj
na, so pri ur-.! i kapitalistični list"
brrnjev, da je dni nemški kajzei
postreljati .<lo s<n-it list ionih držav
nih poslancev v Berlinu. To je
hilo kakor želja, da naj V>i se drugi
eesarji in kralji tak.i storili, di.
hi hil socializem uničen za vse
fa.se.
A ko hi hil kajzer res to storil,
hi trn po mojem mnenju danes nc
hilo vo", ampak hi k« bili 2e spo
dili s;ieu kidat, kakor so rnskeva
carja, ki je tudi mislil, da je nje
ffova moč od večnosti za večnost.
Tiiti socialisti, ki jih je krvavi
far preganjal, p<>šiljal v Sibirijo
in dal ohfšati, so zdaj sami prišli
do vlade in prej tako zaničevani
socializem je zdaj postal moč v
državi.
K<lo hi hil pred letom dni ver
jel, da ho na carjevi palači vilirn
In rdeča zastava T Kdo hi si hil
"lislil, da ho v drugi carski palači
nastanjen ^»»eialističen list in
delavski uradi' Napredni ljudje
w ne hi hili drznili toliko tipati,
nazadnjaki pa hi j»a hili nizgla
"ili za blaznega.
Naši črrosnkneži oUroir Ave
Mice kaj težko slišijo he*, jed o o
Tializinu. Ce jim prileti v uSesa.
'■e t.iki,j križajo in trkajo na prsi,
kakor da hi i/letoval sam peklen
kvk svoje kremplje po njih. Pr<
te-a popolnoma pozabijo na svoj
n«uk, da je vse na svetu po I »ožji
Vo'ji- Torej mora hiti 4udi socia
lnem py božji volji in socialise
je moral ravnotuko Bog ustvarit!
;akor druge ljudi.
Zaradi tega seveda ko ne more
mo hiti vsi prijatelji, dokler je
toliko na-sprotij na svetu, kolikor
jih je. .Mi na pritnei vidimo, dc
.»astajajo Lz takih nasprotij naj
večje groze kakor sedanja svetov
na vojna, fn če hi hilo res tako,
kakor pridigajo neheški agentje.
da je vojna posledica hožje velje.
'edaj fce z Bogom ne hi mogla hiti
Johri prijatelji. (V hoče on vojn«
mi je pa nočemo, tedaj mora to
hiti navskrrž.
•Neiheiki pilot i mislijo, da si
vojna tudi lahko ustavi /. molitvi
jo, takoreko«; z apelom na božjo
voljo. Mi pa vidimo, da so razme
re na tem svetu krive vojne in da
ne hotno varni pred vojno, dokler
ho vladal kapitalizem. Zato se je
tre-ha bojevati proti kapitalistič
nemu štetemu, ga odpraviti, Wi na
meito njega ustanoviti tak red, du
se ljudem ne ho tre ha gledati ka
kor pes in mačka. O odpade kapi
talistični sistem, odpadejo tudi
v-te grozote, ki jih poraja.
Ampak 'kakor ne pride nič
"samo od sebe", tako tudi socia
lizem tie. Zanj je treha delati. <*'e
hoče kme.1 žeti, mora preorati
zemljo, sejati, gnojiti, okopavati,I
»kratka delati. Tako je treha tudi j
delati za socializem in sicer je|
ravno sedaj čas, ko je to delo naj-j
holj potrebno. Kajti sedaj gre i
socializem naprej in njegov čas'
prihaja. Sedaj se ne <;nic pozabiti
nn socializem ne >pi i delu, ne v ve
seli družfvi, ne na tiru* Ivenih,
linijskih sejah in sploh nikjer ne.
Kakor je socializem nepričako
vann priSel v Rusiji, tuko pride j
tudi v Avstriji, v Nemčiji in tu<li|
v Ameriki. I-e rok ne smemo drža-j
ti križem, ampak kadar jrre na-j
vkreher, je treba porivati voz.
Ruski dogodki nam kažejo, <ta
moramo hiti na vse pripravljeni.
Če pride prilika, da vzame delav
stvo moč v roke, ni dovolj, da ima'
priliko, ampak jo mora tudi znati'
porabiti. Zato je trebu znanja in I
izkušenj. Le če bo delavstvo do-1
bro pripravljeno, bo znalo pravi
rabiti svojo inoe in ustanoviti sv«-'
bodo; sicer pade lahko z "pet v
novo suženjstvo.
Zato vabim, kakor m! je nar». i
čil socialistični klub štev. 2, vsei
•iodmpe wi člane kluba v ("Jlencoc,
(>., naj se bolj redno udeležujejo
društvenih :,ej. Imamo nekoliko
članov, ki jih ni bilo letos 5e nn
nobeni seji. Znano je, da so naše
seje vsako tretjo nedeijo v mese
cu ob P. dopoldne. To si vendar
ni pretežko zapomniti. Nekateri
člani ne prideja na soje zaradi
osebnih razmer. Ali to Je popolno
ma napačno. Osebna prijaznost ali
neprijaznost nima ničesar opra
viti 7. našimi načeli ni z nn«im
skupnim delom. Dobrejra sociali
sta še druga 'Vrla ne more za drža- '
vati; Se manj smejo vplivati oseb
ne razmere nanj.
Prih(Klnja retina seja bo 1". ju
nija ob 0 dopoldne v dvorani pre
mogarjev. Pridite torej vsi in vsak
naj pripelje še kopa s seboj. \a
tej seji bo treba tudi voliti m-J
vega tajnika.
S socialističnim pozdravom
Nace Žlcinberger,
tajnik.
Ely, Minn.
Cenjeno uredništvo: Ne morem
si kaj, da ne bi odgovarjal malo
na vse spise in dopise v Ave Ma
ria. Kakor vidim, uredniku Ave
Marin in njegovim dopisnikom ni
nič všeč časopisje socialistične
stranke. Mislim pa, da i/ vzroka,
ker ga ne razumejo ali ga pa no
čejo. Očitajo časopisom in njiho
vim urednikom vsakojake stvari
in nas obkladajo z najtršimi ime
ni, z imeni, ki se jih je pri nas v
starem kraju sramoval izgovoriti
vsak, akoravno ni znal citati. <hl
urednika Ave Maria bi moral mi
sliti, da je napravil izpit za svojo
karijero kje v kakšni tržaški hez
nici, ue pa v latinskih šolah. Sram
je lahko vsakega še tako vnetega
katoličana takega lista in uredni
ka, ki izpušča iz sehe take izraze
sirovosti kot jih je urednik Avp
Maria v majski številki pod ime
nom (\etke iz rdečih vrtov. Mi
slim, da sani ne ve, kaj piše, ker
drugače hi ne bil pisal, naj ne bo
prepira med nami, ker smo bratje,
a po drugi strani pa dela vse, sa
mo da bi napravil razdor po je
dnntah, družinah in slovenskih
naselbinah. Veseli ga menda, da
bi ti, ki žive po katoliških naukih,
pobili vse, ki se ne strinjajo z
njimi. Kaktično se je že pokazala
ta izobrazba vsaj pri nekaterih.
Cenjeni urednik Ave Marin, mi
slim, da pač vsi vaši pristaši po
znajo peto božjo zapoved ravno
tnko dobro kot mi, pa vseeno sem
bil jaz in moj prijatelj v nevarno
sti, da hi bili dotični kmalu pre
kršili omenjeno zapoved nad nn
mn, in samo iz vzroka, ker sva
odkritosrčno povedala kako mi
sliva in kakšno je najno prepri
čanje. Pa to ni bilo pri socinlistih,
ampak pri katoliški družini, kate
re par članoc je bilo tisti dan pri
i obhajilu, nu večer so pa »loma
i plesali in delali druge grehe, ki
I niso ravno v fast in ponos. Pa ta
kih prizorov je več, ne sumo eden. '
Ne dobite pa kaj takega pri 1 ju-'
deli, ki so člani socialistične stran-'
; ke. Socialist pa, kadar ima poči-'
tek, vzame knjigo v roke in študi
ra sedanji položaj in m »sli. kako bi
ga zboljšal.
Dopisniku iz Ely. .1. Pešel.' bil
pa priporočal, tla naj še kaj takih
j spisov pošlje v javnost kot je v!
: majski Ave Maria, pa bo kmalu
dosegel to, da bomo imeli sociali
stični klub na Ely. Sedaj ga še ni, i
zato je pa tudi izobrazba le po hi-!
šah, kjer imajo "blind pig«". Ko'
bi bil socialistični klub, bi se pa,
vsako nedeljo zbrali in razmotri-!
vali o čem boljšem, o svojem de-j
lavskem položaju ali pa o drugih
važnih rečeh, ki so ivani potrebne,
za naš obstoj. Toliko za enkrat,]
za naprej pa vnem, ki kaj pišete ;
za napredne liste, varujmo se o-1
sehnili napadov in sirovih izrazov.1
Z delavskim pozdravom
Justin Zajec
Cleveland, O.
Pomlad je tukaj, svet je zopet i
zelen in zimske suknje so že dav
no pospravljene. Kdo bo sedaj
prečepel vse dfli in ure v gobi in i;
gledal zakajene dimnike T
Toda kam?
Povemo Vam, prijatelji! Slo-j'
venski socialistični klub Rt. 27 vi!
rievelandu je sklenil, da priredi^
v nedeljo, 3. junija s«v«di 1917 ji
— piknik na .Joneph Kastelcovih
farmah v Nothmghtun, O.
Klub vabi vse slovensko občin
stvo v Clevelandu, da se udeleži
tega piknika v čini večjem Ktevi
Iii. Kdor bu poslušal naš klic, mu
gotovo ne. bo žal, kajti koncerta
mu ne bo delalo le ptičje pelje,
ampak tudi pev.ski zbor "Zarja",
ki se prav pridno pripravlja, da
za poje nekoliko lepili pesmi. Ce
še niste slišali skupnega petja s
hrvaškim zborom 'Crveni barjnk',
se Vatn daje tudi za to sedaj pri
lika.
Da iina klnb pripravljena še
druga razvedrila, se razume samo
ob sebi. Toda vsega ne smemo na
prej povedati, kajti sicer bi ne
bilo nobenega presenečenja. Svo
jim gostom pa želimo tudi neko
liko šale in zato vabimo vse, naj
pridejo, (»ogledajo in se povesele.
Slov. soe. kJn'» št. 27.
LISTNICA.
Vsled postavnega praznika —
"Decoration Day", dolw naroč
niki list en ilau pozneje. To pu
zato, ker gre Proletaree še le v
lorek zvečer v stroj, v sredo pa
ilelavci v tiskarni vsled praznika
ne bodo delali.
Listnica uredniitva.
Pullman: Prihodnjič. — South
Burgettaton: Prihodnjič.
V nedeljo, 17. junija je v Ki
/ervieiv Parku vsakoletni soeiali
»tični piknik čikaškegn socialisti
čnega časopisja. Sloben somiAlje
iik ne sme manjkati tam.