Proletarec. [volume], May 29, 1917, Page 8, Image 8

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
I VER JE.
V zdpušC-iuui generala Bi-ssiuga. ki j«* umrl
kot utHii&ki generalni guverner Belgije, so našli
spomenico, o kateri mislijo, il« ji* bila priprav Ije
uu za iiemikega kajzerja. Ta apouieuiea pravi, da
je sprava Nemčije z Belgijo absolutno nemogoča
in da je aucksija Belgije nujno potrebua kot pri
prava za ilrujfo vojno, ki jo l>o Nemčija morala
voditi z Anglijo. Spomenica naglasa, da ne l>i no
bena pogodba, naj bi bila kolikorkoli trtina. ne
/a lr/.ala Belgije od \>topa v Nemčiji sovražni ta
bor. Zato se mora Beigija podjarmiti, belgijska j
dinastija odstaviti in dežela vladati x železno ro
ko, da si« ne bi ponovila napaka, ki se ji* storila
v Al/aeiji in l.oreni ter na nemškem 1'oljskem s
poizkusi za spravo.
Hissing je spadal meil uajodličnejše pristaše
nemške vojne stranke in nemscga imperializma. •
V Belgiji .se je i/.ka/al kot okruten despot in ve
lik del trpljenja, ki na je prebil belgijski uarod,
je bil naravnost njegovo tlelo. |\» metiHli, po ka« '
teri je on ravnul v težko izkušeni deželi, je lahko
UKcniti. kako si je zauušljal tisto železno roko. s |
katero na i bi Nemčija tudi po vojni držala Bel- '
«'ju
Bissiiig ni bil nemški kancelar. To'la bil je
generalni guverner Belgije in če ue bi liila neni
fkn Vlada odobravala njegovih teineijnih nazorov, j
ga gotovo m* bi bila pustila na tem mestu. Mne.
nje, ki ^a ima katerikoli general o velikih poli- i
ličuih vprašanjih, ni velikega pomena: ali na/o- |
ri iti* ne in lu, kateremu je izročena tnkH uto<" kakor
gPticraliieiuu gmernerju Belgije, ic nekaj pome
ni. In dokler vidijo Belgijiei, itu se v dogovorili u
radnih krogi It tako govori o aneksi ji njihove dc
dežele, je razumljivo, da so boje takih namenov
in du ni morejo imeti nobeneira zaupanja do neni
ike vlatle.
I/. ILuaga poročajo, da je imela 'Nemčija do
kunca aprila po uradnih poročilih mož
izgub. Blizu enega miljoiia je mrtvih, ostali mj
ranjeni iu ujetniki.
S portugalskega prihajajo poročila, da so bili
v l.isuboiu iu drugod po deželi resni iit'tiiir! /.a rad i
/ivežuega vprašanja. da je bilo v glavnem mestu
lt> mrttlh in 5U ranjenih iu du pe vojaštvo le s te
žavo napravilo red.
1'ovsod j«- živežuo vprašanje na dnevnem re
du. In prepričani smo lahko, da ostane na duev
r^mredu še preeej časa |*» vojni.
/
Belgijska ' laila poroča, da so bili vsi moški
oii 15. do 05. leta odpeljani v Nemčijo, kjer mora-*
jo delati na poljih. Zdaj popisujejo ženske brez j
razlike stanu, da bodo delale ua |iolju \ l.ukseu
burgu. Matere z otroei bodo smele ostati doma,
drug« pa bodo Nemcem ua razpolago. Razlike ni
so »klali po stanu.
O moderni socialni filozofiji.
(Konec.)
Veliki svetovni pokreti oil prvega krščanstva. do
socializma so bili tak idealizem, ki je dvigal raz
plaiuenjavai. prešinjul eeie družbe; posameznik
•»e je «"*util s|>o>obnega nadčloveških dejanj in nje
govi osebni interesi so se umikali idealom celote,
vso nje>to\u bitje je bilo v službi socialnega id«^
ala. Kadarkoli -«e k socialnem idealu dvignemo z
prfciujeno od edine ideje iti edine težnje, hi nad
kriijuje vse osebue težnje.
•Socialna filozofija, ki se opira obsociologičuo
dognana sociaua dejstva, pravi, tla j*' bil duali
zem čutnih predstav in ra/.iuuovih pojmov duali
zeui individualne emperije in socialnega ideali
zma, dnalizeui individualne »»vesti in kolektivne
zavesti v filozofijah simboliziran \ duaiizmn člo
veške družbe, Bog je bil mistična apoteoza druž
: V primitivnih družbah je birl Hog mišljen v
prirodnili stvareh, v živalih in rastlinah. V kul
turnČjšMi družbah je bilo božanstvo »bierarhi
zovano po družabni organizaciji: v antični demo
kraciji je bilo več begov (politeizem t, /. Imperi
jem je bil do\ ršen verski sistem z enim. najvišjim
bogom uijonoteizein *. Teizem in deizetu, po kate- I
rib ekziattfje Rog bodisi kot transcendentna moč
v svetu vedno živo pričujoč, ali pa le kot prvi
tzrok ^veta, enako kakor politeizem, |io katerem
je Hog > svetom eno in isto, so le bolj filozofično
izdelani monoten»tieni nazori. We to so Minboli
.socialne dejstvenosti in pričujejo, da i>odo teolo
jjicac metafore kot izrazi nadoselme zavesti ve
ljale tako dolgo, dokler ne postane znanstveno
apozmije jijih pravega pomena^ in /misla splošno
Zato je tudi s tega stališča ateizem, ki boga sploh
taji, /golj materValizem: kajti pomenjal bi dobe
sedno tudi utajevanje socialnega idealizma.
Vi>a razlika verskega dualizma m iudividu
aluo-sociaiuega dueliziua je v spozna v alni metodi.
Nekdanje vprašanje o bogu in njega ekzistenci
postajajo danes vprašanja o k'Hektivni zavesti,
nintie^to letfogičnih simbolov rabimo sedaj ek>
uktne /.aa n» t vene izraze, ki izkušajo zaueti
dcjfctvenobt socialnih pojavov.Prej so pru\iii:Bog
in človek; danes pravimo: Družba in posame
znik. ^ile so božje in človečke stvari, svete, danes
so to socialne in individualne, posvetne, vzvišene
in nizke,— ne stvari. Zediniti se in živeti z bogom
in v bogu se pravi po naše postaviti se popolnoma
v službo socialnih idealov. Kar je nekoč Inl ver
ski idealizem, je danes socialni idealizem. Dokler
človeška misel iti zadela pravega z.na'aja poja
vov utorgaiiiviiejt«, nr^auičiicpi, psihičnega iu so
cialnega »veta, je ves svet in vse življenje za
gtmjala v versko simboliko.Ko pa so se stvari
začele pazljiveinu mišljenju kazali, kakšne su,
je po stalo jastto, ti« s»* umikajo točnim pojiiioiu.
Xajkotupliciraiiejsi pojavi se v e so mogli liiti pre
gledani šele. ko >>u >r spoznali njih temelji, iu tako
se po prirodi in človeku kotu"-no prihaja do dru
žite ,<Ja se spozna njena samobitnost in zakonitost.
Stvari >veta se v celoti ne preiitiujajo: izpopol
nuje se le človeško (»poznanje. Oil verske mejotle
se napreduje do znastvene metode. Iti kakor je
bilo metafizično življenje osnovano na nekih meta
fizičnih pred po I* gaji, tako 1»«» tudi bodoča praksi
zasnovana na neki metafiziki. >anu» da bo ta meta
fizika spekniativno dovešenje znanstvenega spo
znanja.
Sedaj vračam k vprašali jem. na kater*
mora socialna filozofija odgovoriti, če naj l»o
sp!oh filozofija.
1. Ali izhaja socialiu* filozofija i/ kakšne eks
aktne vede? Pokazal sctB. da socialna fib »Zofi
ja gradi na faktih koletivue zavesti, ki so ugotov
ljeni r sociologiji.
'J. Ali je mogoča socialna metafizika • lz dn
alizma posameznika in družbe «e da najti razlaga
za filozof ične uganke od I'lntona do novoracio
. naiiziua in >e da odgovorni tudi na verska vpra
šanja: da je namreč bog le simbol *oeialne dej
stveno>ii.
3. Dualizem družbe iu individija pomeuja, da
iuia duševno dejstovanje empirično-racionalen
značaj; Outue predstave so plod individualna za
vesti, pojmi se tvorijo v kolektivni zuvvsti. Člo
večki rumu je plod družbe. Pojmi so izraz social
ne dejbtvenoHti.
4 Socialna filozofija je v trojnem >tiku s
strokovnimi vedami, zlasti s socialnimi; kajti -so
ehiine vloveške lastnosti sU najvišja funkcija v*e
rnirja iu morejo biti tem popolneje pojasnjene,
čim jflobokeje proniknejo !4rokovne vede.
Iz vsega tega izhaja zaključek za socialno e
tiko: Kakor ne moremo razama prevesti na golo
nravnega ideala ponižati na golo orodje osebnega
ueitka. Cim več živimo za vzvišene socialne ide
ale, tem bolj premagujemo svojo osebno slabost
In le življenje v socialnem dt#hu je nravno živ
ljenje in vredno, da ga živimo.
PORABA 80LNČNE VBOCIKE
V Zedinjenih državah t« imeti posku
so. kako bi usfK-Mio izrabili soltieno * r«i
riiio. V Kaliforniji ->o priredili
1 mrni kotel. ki ima ^oiiiluu mor desetih
konjskih sil in v katerem para vsled
wlufnr vroeiue v '.digue \ višini«. \
parat obstoji iz »toira, ki ima oglodala
Jako postavljena. <1ii odbijajo vse solil
(•no iarke un bakreno frv, v kateri j"
voda iu katera se nahaja sredi »toita.
htuiiT premikajo kolesa kakor pri uri.
tin vedno sledi premikanju soliu-a. Ko
tel lahko dela Vioik jasen dan kak-niti
oxcui ur in potrebuje kouiaj eno uro,
tla se napravi para, nakar »troj laliko
dela ilo solučnega rahod«!. **«r-»«ki no
v primeri i drugimi stroji, pri katerih
«e upon:hlja premog ali elektrika, *elo
majhni. Or. Hell meni, da bodo lahko
skoraj * Haliari postavili tovarne. Molu
•^ni parni kotli se bodo ondi uporabili
In Sahara bo tedaj ogujišee veliki iu
dustrije.
IZBIKČN1 KANIBALI
Že večkrat so razpravljali listi o rud
nem dejstvu, du temina afrikanskili Ijo
doirn v ne mam /.« meso belokožea. Ko
so pred par leti umorili ljudolrri ua
Novi Oviu*j) nemškega uiiurruloga Var
uerja. ne da bi ga snedli. je bilo dosti
pisanju h leni. Ameriški listi so trdili,
da so boji A f ri«'a u niivanja belokožt-e
vega mesa, da ne bi pri&el vanj belo
koieev duh; kaj je pravi namen divja
kov, C« poaiijejo svoje pobit« lomi
■ike, ta, da preide vanje moe, katero
j« imel ttveii »ovratnik. — Tem trdit
vaia je ugovarjal amerUki pisatelj Ho t
mas, ki je nojaanil, da Ijndožrrem be
lokoSfavo BMt ue dMi, ker vsled uii
vanju slanih jod i 111 dišat 111111:1 dobre
ga okusa. V časopisu '' Liberia "*, ki
irhaja v ljudotladi istima imena. je 1 > 11 ;
I objavljen recept. kako naj se pripra-l
vi liclvkožčevo meso. da 110 uiitlio: !
i" Hrlokolrr je užiten umu, rr sja do-,
Im« /ivrjja v roko. Tt'|(i |i'»tavi do,
1 vratu v tekoč potok, jesti ne dobi aire-'
-ur. pije lahko. Tako i/.lui<eiio mrm je
/a silo itiitno.'' Vsak al ričauski J
Ijndoiir »i opili sekanre takoj iiotem. Ko
1 jt- prvič fade I flovcško >11 oso.
Starostuc tavarnvaaje v Kaiudi
I Kanadska \ ia<la jo t.v letu IW3. uvi- ,
i dla ukun /» starostim ra> arowuijo
ionih o-t»b. ki «0 prekoračile *0 o.V loto.
Ihprva jo bila ta oprala * rokah trjfo
vinskega oddelka, sedaj jo pa |<od nad
j/oratvum |>c»tne oblasti.
8ist>m starostnega aro* anja v j
Kanadi jo po|>olnortin pro*-to> oljou i ti
neprisiljen: v«aka oseba. 2iv«r« \ Ka •
nadi, aco/iraje «e na sjhiI. starost, stan,
in /dravje se lahko zataruje /m »tara1
lota. da dobiv a {>0 53. letu pokojnino, t
Premija -»e plačuje na leto a'i skupaj,
ali « manjših obrokih. Kdor uiorda ne
mvre plačevati svojih laMtrovnlninskih {
prispevkom do konta, ali 50. letri.
mu /e vplačana »rta put rue / obrest i
1111. Zavarov ulntnskt g» starostnega j
certifikata ne «nie in ue more nihče:
prodati, zarubitl. ali ^pioh zastaviti.
Ves sistem pri upravi tejja uvaro
vauja je določen ua 4 odstotno obre.sto- j
vanje: uprava« atroike in- druge po
stranske izdatke trpi kanadska vlada
sama. Dandanes j« v Kanadi sleherni
poAtar opravilen pobirati priapevke /n
starostno pokojnino, v sled česar je ta
način zavarovanja ondi *e1o r*-*irjen.'
Bodite previdni kaj kupite!
Shakespeartvove besede "Kaj
j»* v imenu!' vam ur morejo hiti
vodilo, kedar kupujete zdravila,
kajti pri vsukem dobrem priprav-i
ku pomeni ime dolgo vrstit let
najskrbnejšega št udiranja, ne&te
vibio poizkusov, ki so pripomogli
do največjega uspeha. Ako hoče
te ilohiti najbiflj zanesljivo in
najbolj učinkovito zdravilo za vse
želodčne m prilike, slabo prebavo, j
<flavoi>ol. uervoznost. zgubo teku
in energije, itd., zahtevajte od va
šega lekarnarja Trinerjevo ame
riško zdravilno grenko vino. Ni
zadosti. da zahte\ate samo
"Grenčec", temveč rabite popol
no in pravilno ime: '"Trinerjevo
ameriško zdravilno grenko vino"
in izognili se boste možnosti, <ia
boste dobili manjvredno, manj
učinkovito nadome>t?lo in v sii
hfl) krajih boste odprto pokazali,
da hočete zdravilo in ne kako o
pojno pijačo. Cena tl.OO. V lekar
nah - Trinerjev Liniment, ki i
1118 Kvetovito dobro ime. pomaga
hitro pri revmatizimi. nevralgiji.
ponesrečenjih itd Cena 25 in 50e
v lekarnah; po poŠti 35 in 60c.
Jos. Triner. izdelujoči kemist. —
1333 — 1330 S. Ashland Ave..
Chicago, 111- (Adv.)
Vfcak' organizirani delavec mo
ra imeti pred očmi, da je lete« vo
lilno lete.
Pri prehladih
»ilrcalta nM ll praa, kakor tail «t«p»U •
* lir. BicMlt |ww
PAIH-EXPELLER
U tiakuja tako} olajUjiva la pri)«tu.
1«4Im priti ■ tinltfflt lusk* sMra.
73«. la K* » Itktnah la nartrioM «4
F. AD. mertTEB * CO.
f t«-M Waaklagta* Hntl. N«w Varil. N. V.
1 JAKO VAŽNO VPRAŠANJE?
j "Ali «em že poslal zaostalo na- i
ročniao za "Proletarca"?
: i«.«!
1 ZANIMIV ČLANEK O NADZOROV A
NJU BANKE Z V ANE ' CLEARING
HOUSE*.
t ,
Kaj to porntut ta ljudstvo. te j« banka
pod nadzorstvom "Clearing Housa".
1 V»c banki*, ki imajo zvezo s Chicago j
Clearing House. «u podvricic strogemu |
nadzorovanju od uradnikov tega zavo
da. Pregledov au je računov in imotjn
»o inora vršiti nnjoiunj enkrat uu leto.
Izvcdenci natančno preiščejo stanje
vn«ke banke. Vso gotovino prcAtejejo,
pregledajo vb« not«*, viuičigr, vkujižbe
in druge vrednostne lirtiue. ne prepri
čajo o fondih, ki »o naloženi v dtugili
buakah in pregledajo knjige iu računu.
I« najdejo izvedenci kake slabe »li
dvomljive vrednostne li«tiue. se te ne
Štejejo več kot imovina banke. .Vko se
je »krčila v redno«t bančnega premože
nja. mora banka kaznti pravilno vied
nost v svojih knjigah. Če banka drzno
špekulira in m,- ji pride na slad. mora
to takoj opustiti. Vse, kur je slabo, ri
skirano. se mota takoj odttramti in nn
domestiti z boljšim. C"e vsega tegn
banka hitro ue popravi iu stori, izgubi
vse nadaljnje ugodnoMi in pravice, ki
jili vživajo banke, katere »o združene v ||
Clearing House.
Kedar se odv ramejo kaki banki te 1
ugodnosti ali če m sprejeta v Cleraing
House una slednja za to dober vzrok.
Na drugi strani pn je o bauki. ki je
članica te zveze, /.e to dovolj jasen do
kaz iln ima dobro imoviao. <la je njen
kredit dober in da vodi svuj denarni
promet po predpisih, varuo in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bauk potom
Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu
pred desetimi leti. od katerega <'asa ua
prej ui bankrotirala uiti ena banka, ki
je bila v zvezi s tem Clearing Housoin.
Ako je šlo na alt drugi bauki «iabo
valed panike ali vojske, no ji takoj pri
skočile na peuioe druge Clearing House
banke in ji pomagale, dokler ae niso
povrnile zopet normalne razmere. Ta i
Clearing House nadzoruvalui načrt ae
je pokazal tako vsp«wen. da »o povsod,
kjer koli m* nahaja kak Clearing House,
sprejeli ta načrt.
American State Banka je v z v eti *
tem Clearing Houaoin. je pod njegovim
nadzorstvom in ima «ee privilegije te
banke, kateri poda vsako leto pet j»o-.
polnih računov.
Ainericau State Banka pa ji tudi pod
državuim nadzorstvom in odda vsako
leto pet detajlirunih rvčunov o stanju
Hanking Departments države Illinois.
Napravit* NAŠO banko za VAŠO
banko in Vaš denar bo varen in ga
lahko dvignete, kedar ga telite.
Vprašajte za ttezuam ua-ih Kit »t Gold
hipotek. Kakor tudi wznam iklOU.00 in
$000.00 zlatih hipotečnih bondo*.
predsednik. 1
AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE '
Blue Island Ave., vogal l.oomis in 18.;
ceste.
___ I
i
. ki
menih 1
1 Prirepen po načinu
ie rahil star moder
SOROL
«»■ je izkazal čudovito unpeč
. nem i« krč« i« I ode« is
trebuhu, bola nvrat, na
duho, glavobol, izgubo
taka, preklad v glavi,
itd. itd.
Priredi kw i*ta kumimaija,
ko dela »lavni "Pain E*
peller" ataro vredno sred
<tvo ta vdrtraenje.
Pameten ilov»l ima eno
atekieniro vedno prt rokah
JSc in 6#c v v»ch lekar
nah. H pa prt
F. AO. RICHTER CO.
14-ttO Washington Street,
NEW YORK
Central Hotel
Conemaugti, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Untalk ■■ MM
! edwevsiik* pr*»k*r» htmlaiM
)• '• MitTilt UM Bm Mm
m OWeao Ur*4vj* *4 1 4* • p
#!.: *4 7 4» t rrtim. lim OUm#
Mt*M fcalaikt M} pMhfl* ilimAl
CARL STROVEP
Attorney at Law
ZllIlM K ftlb itfiiik
1 specialist za tožbe v odškodnins
kih zadevah.
fit Bohu 10(X»
133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO. ILL.
TeUfoo: Main M!»
Moderno urejena gostilna
VIL LAO* INK
• prostranim rrtora u Uiti*
MARTIN POTOKAE,
Ofdao At*., blixo cestno ielenl
ike postaj«, Lyons, 111.
Telefonska iter.: 224 m.
Ako želiš čitati najnovejše in
dobre novice, potem se naroči na
"Milwaukee Leader" navečji so
cialistični dnevnik vzhodno od
mesta New York. Stane 25c na
mesec. Milwaukee, Wis.
LOUIS RABSF1
mo«Jenio urejen ««ltin
II 411 BRIIB i!E„ lENOSHi. WIS.
Telefon 1199
Kim najbolj tih wcfatUgm^
revii ▼ angleškem jeziku v Ami
kije: "INTERNATIONAL |&
CIALJET REVIEW." —
mesečno in staiie $1.00 a* In*, »»
Naslov: Int. Soc. Revuw, 841 |
Ohio St.. CbicAjfo. 111.
MODERNA KNIOOVKKIO^
Oku*no, hitro m trpelo«
/a privatnike in društva. Sprej*
matno naročila tudi izven
Imamo moderne rtroje.
cene in poltena postreiw
BRATJE H O LAK,
1683 Bine Iilaa* A*%,
(Artver. > 1fc
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD.
PORNI JEDNOTI.
Nnroi'ito si dcvnik "1'roKv«.
t;:" Lis-f stjuic za leto £l.Q^
pol leta pa $1 .r>0.
Vstanavljajte nova društva lK
sot članov (ir) jo ircliu za nov«
društvo. Naslov za list in ■/& taj
ništvo j<- 2657 So. Lawndale Avt
Chicago, 111
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna
2IU-M Blue Island Avenoe. Cblc»u°. II«.
Mi tiskamo v Slovenskem. HrvaŠkem. Slovaškem. Ceftkem
Poljakom. kakor tudi v AnjrleSkern in Nemškem jeziku. Nate
posebnost so tiskovine za društvu m trnove*'.
"PROLETAREC" ne tiska v naši tiskarni
i
1^" ADAR potrebujete društvene po
trebščine kot zastave, kape. re
galije. uniforme, pečate iu Tie drugo
obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO. ILL.
| Cenike prejmete zastonj. V»e delo garantirano, j
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČ1Č
BROAD STREET TU. 1475 JOHNSTOWN. PA.1
V teh dnevih
-velike draginje
bi ur uioral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike
izdatke im hišo. lVpoIua resnica jo v prigovoru. "" Forewarned
i* Forearmed". Siaba prebava glavobol, /guba okusa, -plošu*
siab<»»t. v »i taki znaki \as opozorujejo, da iščete zanesljivegi
zdravila — niai^t pozornosti vaši in ere vam. bo vam |>oi)ioglo
preprečiti sitne neprilike
Trinerjovo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino
je tisto zdravilo, Katerega potrebujete v takih slučajih Uto
izčisti čreva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri s«
rode in množe ra7.ni bacili, pomaga prebavi, povrne okiiR in
ojari kri in želodec, ki so potem vstanu braniti se pred večino
napadajočih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ner
voznost, želodčne neprilike pri ženskah ob času življenske pre
inembe, kakor tudi pri preinogarjih v preuiogarskih okrajih,
itd., je priznano to zdravilo za najboljše izmed vseli enakih
pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, kore
ninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, na
ravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj
občutljiv želodee. ('ena #1.00, V lekarnah.
Trlnerfev Liniment
vam prinese v hišo pravo družinsko zdravilo, .le nepieskolj"
za revinatizem in nevralgijo. je izvrsten pri ponesrečenju. *•
zvijenje, otekline, okorel vrat. itd .le jako poživljajoč u
utrujene mišice po težkem delu ali dolgi hoji. Cena in
v lekarnah, po pošti •'{.*> in Ude.
Trlner|ev Cough Sedative
je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, bril*'
v ost, vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor z.i lin«inea*>
Trinerjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade "*
mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta ku
lajua San Fraucisco, 1 !> 1(Jrand Prix--I'auania, If 16.
JOS. TRINER
kemik Udnlnvalec,
1333-1339 So. Ashland Ave. ttiicaa*. HI.
^2). &AMSK.y
... Fotograf
Pc«ebnc pozornobt za »like novoporočenee/n.
Obiščite nas, in prepričajte se!
12SS TV. tath St. .
^aaaeeefj:. . «8»^