Proletarec. [volume], June 05, 1917, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Državljanska vz godja.
Po Evropi se že nekaj času javnost mnogo pe
ča z vprašanjem državljanske vzgoje, predvsem
z vprašanjem, kako naj ljudska šola z poglobitvi
jo vpogleda v sedanji gospodarski, državni in
pravui red pripravi dorastajoči ljudski i-*h1 za
izpolnjevanje državijaiwtkih pravic in dolžnosti.
Tupatam se javlja to tudi v Ameriki.
Stara razredna država, fevdalna in absolu
tistična, ni poznala državljanov v sedanjem zinis
lu besede: prebivalci državnega ozemlja so bili
podložniki. Tudi vladajočim stanovom in razre
dom podeljene politične pravice iimo bile držav
ljanske pravice, temveč stanovski in tazredni pri
vilegiji v nasprotju s politično brezpravnostjo
ljudskih množic. Ljudstvo je bilo skozinskoz iz
ključeno od političnega življenja, od zakonodaje
in od uprave javnih zadev.
Državljane, prebivalce s političnimi pravica
mi srečamo stuprav v moderni ustavni državi, ki
sloni vsaj po teoriji na "enakopravnoati vseh",
dasi tudi moderna ra/redna država ni izvedla na
čela enakih političnih pravic. V starih časih so bi
le podložnikom naložene dolžnosti zbrane v krat
kem, jedrnatem stavku: Bodi pokoren svoji go
sposki! V modernih državah pa so si skušali vla
dajoči razredi in stranke s pomočjo javnih oblasti
ohraniti politično kuratelo nad delavskimi sloji.
Ni jim šlo za politično vzgojo, za državljansko
vzgojp ljudskih množic, temveč za d rt-.«uro, in te
mu smotru so tudi podredili ljudsko šolstvo. Šoli
so naložili nalogo, da prepreči politično izobrazbo
dorastajoeega rodu in da meša in potvarju poj
me; to ne velja le o ljudski šoli, -temveč tudi o viš
jih učiliščih; povsod sistematično zanemarjanje
odločilnih in meredajnih dejstev v interesu vlada
jočih faktorjev.
Da se sedaj meščanski življi tako živo zani
uiajo za vprašanja državljanske vzgoje, ki so trn
doslej laku trdovratno zanemarjali, je provzročl
la h svojim delom socialna demokracija; 7. več
desetletnim izobraževalnim delom, ki začenja že
pri mladini, je iztrgala delavske sloje iz dosedanje
politične brezbrižnosti, jih navajala na aainoirtoj
iio politično mišljenje, jim podajala državljansko
in splošno izobrazim, ki prekaša poprečno izobraz
bo purgarskih življen. Ta vzgoju, ta izobrazba
delavskih množic ure jasno in naravnost za tem,
da -.*e odpravi sedanji državni in pravni red, tla
se odpravi razredno gospodstvo, da se upoatavi
delovno pravo.
I'speli socialističnega izobraževalnega in vzgo
jevalnega dela se kaže na vseli pojavili politične
ga življenja, političnih bojev, v ojačenju socialis
tičnih strank, v naraščanju socialističnih glasov
pi i volrtvah in mandatov v javnih zastopih. Za
man se trudijo vse konservativne avtoritete: ku
pitaJ, cerkev, Aula, militarizem, javne oblasti, da
»»stavijo *.a razvoj, ki jih s strahom navdaja. V
tej zadregi «o se zatekli k misli, da je sedanji si
stem ljudske vzgoje izpopolniti z "državljansko
vzgojo mladine." Dasi o podrobnostih ni sopln«.
ja med njimi, so vendar v«i konservativni živi ji
edini v tem, da mora državljanska vzgoja služiti
ohrambi sedanjega družabnega reda.
Resnično državljansko vzgojo je socialistič
na stranka od nekdaj zahtevala, ampak od konser
vativnih življev izvirajoče predloge gledamo z
dvomljivim očesom, zakaj državljanska vzgoja, ki
hi zanemarjala ali pa pačila vzroke, posledice in
»ike gospodarskih, socialnih in političnih bojev, hi
bila le sredstvo politične korupcije, zoper katero
nastopamo vsepovsod.
Na krovu torpedirane ladje.
Joseph Barnetl, dvajset let star mornar i z
Califomije, je opisal svoje doživljaje na sledeči
navili:
V starosti štirinajstih let sem pričel voziti z
nekim parnikom, ki je plul moil Sidneyem, San
FraneLsocm in Vancouver jem. Napravil sem dvo
je potovanj. Na to sem se vozil okoli vse obali
Avsfralije. Pozneje sem postal pomožni kuhar na
nekem postnem parniku.
Vsega skupaj je bila to prav mulo zanimiva
povest do pretekjega poletja. Takrat sem bil dru
gi Jculiar na pa miku "Metlic" White Star črte,
ki je vozil med pristanišči Sredozemskega morja,
liverpoolom, New Yonkom ali Bosttuiom. Na tej
vožnji so nas torpedirali.
Vprašali ste me: Kako se počuti pacijent pri
taki operaciji? Pravim vam, da ni dosti poveda
li glede paznika samega. Bilo je v večernem mra
ku in nihče izmed nas ni ničesar videl. Naenkrat
je prišla eksplozija. Reklo se nam je, naj obdrži
mo glave pokoner. Spustili smo čolne v morje ter
sedli vanie. Ladja se je nato potopila. Pozneje
nas je vzel na krov neki francoski rusilec.
Rešili so se vsi, raztun dvanajstih kurjače v,
ki so se nahajali prav na mestu, kjer Je zadel
loa-pedo.
X&to sem se vrnil v Liverpool ter prišel za |
drugega k 11 li ji rja na parnik "Baroii Ogilvy." Tri
tiso« ton je imel ta pa mik, ki ji' ležal v suhem
doku, ko ga je prevzela vlada, da služi kot pre- j
uiogovna transportna ladja /a hrodovje v Sredo- ,
zeinskeuu morju. 1'anikku je )M>veljeval kapitan i
Thompson.
Zapustili smo Liverpool v s<J>oto '20. januar- j
ja preteklega leta. Bilo je nekako oh osmih zveeer j
in ua£a prva postaja je l»ila v Birry v Walesu. V ,
nedeljo okrog popoldneva, ko snn» se nahajali v i
hristolskean kanalu, smo zapazili na desni strani
neki podmorski ooln, ki je takoj spustil na nas
torpedo. Kapitan je «lal hitro nasprotno paro in
tako je šel torpedo mimo nas nekako pet jardov j
preti ladjo.
Vprašate n»ep kakšni ol»*-utki so me obhajali? >
Pravim vam, «la som se adel sam sel)i kakor kos
stekla. Niti tropalnie nisem mogel premakniti. Ne
verjamem, da hi se hil mogel premakniti, če hi nas
Bila ona stvar zadela. V vodi je hil vidoti dolg, j
helkast rep in nič nami ni preustajalo, kakor gle
dati in opazovati, kaj se je zgodilo. Verjemite mi,
da ruti človek v takem trenutku vso svojo one
moglost »n malenkost.
Medtem se je podmorski ooln pokaral, da vi
di, če j«* kaj »pravil. Na krovu smo imeli »Iva to
pa, a katerima so pričeli streljati na podmorski
čoln. Ta pa je medtem že izginil in kroglo niso
zadele eilja.
Kapitan je posla! nekaj mornarjev k čolTtom,
ostal«' pa h kotlom, tin dobi še več parr, liili hiiio
od Birry kakšnih pel do šest ur in smo upali, da
do*pe>mo srečno tja.
J'odmorMkega čolna nismo zapazili nekako do
treh popoklne. Ta«krat se je izstrelil na nas dru- J
Ki torpedo, ki pa je /grešil eilj /.a eelili 'JIH) jardov. j
Kapitan nam je nato dejal, da ima podmorski
čoln le dva torpeda ma krovu in na bomo v št irih i
urah gotovo v Birry.
Ok rot* štirih se je zmračilo in podmorski
čoln se je zopet pokazal, neka<ko miljo oddaljen. |
Streljali smo nanj, dokler je bilo kaj numieije. Iz
strelilo se je v eelemi 83 strelov.
Nato je izpustil podmorski čoln nadaljui tor
pedo, ki nas je zadel. (Mini je zadnji del ladje in
ta se je začela potapljati. Tesar in prvi častnik
sta odšla navzdol, da dvigneta ta.11 plošče, ki naj .
bi zabranile preplavo vse ladje z v<odo. Obenem |
se je pričelo piunpati z vueaui sesalkami. Tudi
majhne pum]>e za požar so se porabile. Tedaj pa ,
je bilo opaziti v daljavi Lundy svetilnik in kapi
laui se je crfipuil proti .njemu ter dal nasestj par
11 ik na skale.
Prihodnji dan so spust ili s pečin vrvnato lest
vico na naš krov in tako smo se reSili.
Podmorski eolni nam je sledil ter nas obstre
ljeval z dvema topovoma. Najprej je padel ditmiik
in pri drugem strelu se je sesula hišica za brez
žični hr/x>jav. 1'odunorski čoln je streljal duJje, a
v tem času se je .približal oddelek ohreftuih straž
nih ladij, ki so takoj otvorile ogenj Iz strojnih
pušk na .podmorski čoln. Nam se je ukazalo, naj
poiščemo y.avetja in v**i sni« we poskrili. Oz. ne
kako petnajst minut je podmorski čoln tzglnil.
Na skali smo tičali dva dni, potem sn privedli
iz. Birry (plavajoč suhi dok, kamor se Je spravit
naš parnik ter prepeljal v Birrv. Tam nas je ka
pitan izplačal m odslovid.
V Boston sem prišel kot drugi kuhar na par
niku "Anglian" Leylaiid cente in tudi Jam ko uie
odslovili. Nato som prišel v New York, odkoder
odidem v San Francisco.
Na morje sem šel, ker seoi hotel videti svet.
To se je zgodilo in videl sem vse, kar snm hotel.
Na ladjo pa ne pojdem, dokler ho strašil po mor
ju še kak podmorski čoln.
Socializem in moderna znanost.
Na čisto političnem polju zado&ča odstrani
tev poedhica; izgnanstvo Napoleona IIT. ali Don
Pedra za uvedbo republike. Toda taka povrSna
metoda ne sega socialnemu vprašanju do dna iti
francoska In severoatneriška republika nista kot
taki sovražno prav nič manj meščanski kot itali
janska minarhija ali nemško cesarstvo, zakaj vzlie
vsem fonmalnopolitičnim razločkom tiče v taistem
sociaUio-gospodarskem stadiju.
Zato sta evolucija in revolucija, ki sta edino
čista socialna procesa, edino v..pošni, posamezni
upor, nasilje proti poedini osebi pa ima silno na
znaten vpliv na družabni razvoj in vsebujem mno
go nečloveškega in prolisocialnega, hude? primi
tivna instinkta krvoločnosti in bratomorstva, in
zadeneta nele napadeno owel>o. ampak tudi lastno
načelo, spoštovanje pred človeškim obličjem in
čut vzajemnosti. Mas ni bipontizirati s "propa
gando dejanja" in "z neposredno akcijo.**
Kakor znano dopuščajo anarhisti, ki niso in
dividualists ali "aniorfisti" kot redno sredstvo za
preobraz-bo družbe nasilja proti poedinim ose
bam, ki ima na »bero vsa sredstva, od tatvine
("estmapage") do umora, celo uned tovariši; tak
nauk pravzaprav ni drugega kot prebeljeni zlo
j vinski instinkti, in je vse kaj drugega kot poli
tirni fanatizem, kateri je pri skrajnih m roman
tičnih strankah vueh časov doma. Naloga indivi
dualne preiskave vsakega posameznega sliu-aja je,
da s psihološkimi in antropološkimi metodami do
loči, če je ta ali oni atentator rojeni zločine«* ali
zločinski ldaznik ali zločinec iz političnega fana
tizma.
1) Le take predstave zadene satira K v gena
R'whterja. n. pr. prizor, ko posestniki hranilnih
knjižic tako živahno protestirajo, ali pa figura
znamenite — Neže-hranitke; ta kritika pa je po
polnoma brezpredmetna napram znanstvenemu
socializmu, ki na take nagle prevrate niti naj
manj ne ijiisli.
Vedno senu trdil in trdim še dane-.*, da poli
tični zločinec, ki so iz njc>ga hoteli napraviti sa
mosvoj zločinski tip, ne predstavlja antropološke
varijetete, temveč da pripada najrazličnejšim an
tropološkim tipom zločinstva in sicer enemu sle
dečih tipn rojenega zločinca (s prirojeno tenden
co), blaznega zločinca in zločinca iz fanatične
I strasti.
Kakor je verstvo izpolnjevalo v srednjem ve
ku splošno zavest in pobarvalo toliko zločinskih J
ali bolehavih izgredov in ustvarilo toliko "svet
niških" slučajev, prav tako prebarvajo v sedan- i
njeni času tako pereča sociahio-politlčna vpraša- '
nja, ki je z njimi sphišna vavest prepojena in ki
jih časnikarstvo in aigtacija neznansko razširja
ta- izgrede izgubljencev jn pode poštene, toda pre
občutljive osebe v fanatična dejanja. Seveda ima
zmerom najskrajnejša smer socialno-političiiih
sistemov to sugestivno silo v največji meri.
1'red šestdesetimi leti so tako nastopali v Itn- j
1 i ji mazzinisti in karbo»arji, pred 20. leti soeiali- 1
sti in danes anarhisti. Zato so bili atentati zme
nka in so nosili vselej pečat svojedoTie. Spomi
njam se le na Orsunja in na imnogostevilne mu
fenike italijanskih naro«lnih osvobojevalniii bo
j6V- *,
Četudi se taka dejanja v trcnotneni razburje
nju napačno presojajo, vendar pripada defiuitiv
na sodba kompetenei psihofiziolnškc preiskave
storilca kakor pri ostalih zločineih.
Feliks Orsini je bit politični zločinec iz stra
sti. Med anarhističnimi metalci bornih in "heroji
l>odnla" naših dni se nahaja polen rojenega zlo
činca, ki skriva svojo voljčjo naturo pod politič- I
no odejo, popolnoma ali pa močno biazni zloči
nec, ki se je zaletel v radikalizem in inorda tudi
zločinee ii. pol rt k" no prebarvane strasti, koje**
nasilje povzroča socializmu cisto tuja, zmotana
misel, da posamezno nasilje preobrazi družbo 1).
Naj pripadajo ti ljudje katerim zločinskim ti
pom koli, nasilja individualistično - anarhisti
čne propagande so naraven« logičen produkt pre
tiranega rndividualizma in torej do skrajnosti raz
vitega današnjega socialnega sistema, o?>cnem pa
najbrezuspešnejše in najmanj človeško ,da narav
nost protičlovf .šlko družabne preobrazbo.
Ko so bile te vrste že napisane, se Je šele po
leglo razburjenje nad atentatom proti Crispiju v
Rimu, 16. junija in nad resnejšim atentatom 2$.
junija, ki je končal s smrtjo Sadi ("artotna.
Kot dokument tu razvitih nazorov objavljam
izjavo, ki jo je priobčila sekcija italijanske socia
listične stranke 27. junija v milanskem Seeolo in
razširila v vet" tisoč izvodili |m> Milanu; ta mani
fest je konservativno in liberalno časopisje kar
zamolčalo v upanju, da vzdrži običajno zamenja
vanje socializma in anarhizma. Manifest slove:
"Italijanska socialistična stranka!
(Dalje.)
Kristan. Savičev pesimizem.
Temna nov je, da je v njej obnemoglo vsa
ko oko. »
Noben pogled ne more prodreti te goftčave,
vse okrog je črno — črno . . . Obdaja te popolna
negotovost. Nič ne veš, kaj je okoli tebe, ne veš,
ali stojiš na vrhu nebotične gore, ali si osamljen
v brezmejni puščavi, ali se raztezajo evelni vrto
vi in travniki krog tebe, ali šume stari gozdi ali
buči nedogledno morje.
Temna noč je m strah te je. Kaj se utegne
skrivati v temi tebi sovražnega, pretilnega? Stra
hopeten nisi, ne bojiš se sovražnika, da mu le la
hko pogledaš v oči; a tajnih moči, ki morda ra
jajo po nočnih temotah, se bojiš. Videti jih ne
moreš, ne prijeti, neprk-akovano se ti lahko kij
priplazi za hrbtom in te popade nepripravljene
ga .. . flibati se ne »meš, ne veš, kam lahko sto
piš. Tema ti leze v iprsi, v glavo, napolnjuje ti du
šo in možgane in grabi te strah — samo strah.
Tema je nad teboj, okrog tebe, v tebi — povsod,
povuod. In strah vseokoli . . .
Vse te vara. Hi]>oina se ti zazdeva, kakor bi
se nekaj gibalo pred tvojimi očmi, ne veš prav,
ali v daljavi ali v bližini; tedaj napenjaš svoj
pogled, oči ti kipe, silijo v temo, tipajo, tipajo
kakov z nevidnimi prsti — a ne dotipajo niče
sar. Okrog, vseokrog sama gosta, črna tema. Ali
se je res kaj gibalo? Ali se morda Se kaj giblje T
— Ali je bila samo pusta senca — morda po
šast? Ali ni bHo nič? Strah te je nepojmljivega,
neznanega, kar :ie morda »kriva v temi in strah
te jc tvojega lastnega strahu.
Čuj! — Ha! — Nekje je zašumelo ne
da Dozdeva se ti, a nič gotovega ne
veš. Kakor bi daleč, daleč nekje v nedosežnosti
nekaj tiho šumelo, a ker je daljava neskončna, jo
to morda bobnenje, mogočno grmenje mogočnih
Klasov. A morda .je samo slabotno žnborenje valč
kov prav blizu tebe, morda tik pod tvojimi no
gami. Ali pa morda sploh ni nič? Morda ti poje
v ušesih strah T
Ta noč! Te teme! Ta vir negotovosti!
Duša išče, da bi .se česa oprijela, a ne najde
ničesar. In končno jo premaga strah.
Spati! Druzega ne moreš, nego spati. V spa
nju ubegajo vsi slahejši duhovi pred nočnimi
strahovi in pošastmi. Tam pozabljajo, da jih ob
daja groza, a pozabljajo tudi na vse c.rugo, po
zabljajo, da žive. Dokler spe, jih ni. Izgubljen čas,
izgubljena ura življenja . . .
Močne duše ne morejo spati. Živeti hočejo,
živeti, a v spanju se ne živi. Svet ione ni, pa str
me, v noč — v temo. Clledajo, gledajo, upirajo oči
v črno goščavo — ob neprozorni steni teme zdrs
nejo njih pogledi navzdol; zaman se napenjajo
moči.
Počasi, počasi leze čas. A vendar leze, gine,
toda noči ni konee. Minevajo sekunde, minule,
j četrtinke, ure — a še v^dno je noč. Vnovič in vno
' vič nastopajo oči svoj boj s teminami, — še vedno
I zaman.
Nič, nič!
Kaj ho iz tega ?
Kaj je noč večna! Ali se nikdar ne zruši o
t gromna, debela stena, ki odbija vse poglede, da
1 se lomijo ob njej kakor slabotne puščice ob jekle
nem ščitu? 1'retnka se čas minute, mre se preliva
jo iz večnosti v večnost, a noč ostaja — ostaja.
Rogovi! Dajte svetlobo! Kdaj »zgine noč T
A bogovi molče — kakor noč; iz globoke te
i me ni odgovora. In strah se izpreminja v člove
ških prsih; v sree se zadira, pa se fiiri, pogreza
i po duši in do možganov sega drugo, grozno čuv
1 sivo; Obup. >
V časi jo videti, kakor bi se nekaj belkastega
zasvetilo skoti morje temnil« skrivnosti. V src«
zatrepeče tiha, tiha nada; skoraj neslišno zadrh
teva "evoe" iz tajnih globin . . . boli žarek iz
ginja v črni neskončnosti, obup ubija nado. In
v>e izginja, sann obup ostaja.
Obup! Obup! 1'ničevalec življenja, sovražnik
volj', hrepenenja, delovanja, hudoben grobokop
— obup!
In ve se je polastil prve dime, če je prvo srce
vkoval v svoje verige, gre dalje in osvaja duše
in srca in preganja vse nade, velike in inale, tep
ta rožice z nogami, lomi vesla v volilih in para
jadra na ladjah . , . Danes ima človeka, jutri
sto ljudi, pojutrišnjem eele rodove ... In živ
ljenje umira, kamor padajo njegove senee, po vr
tovih se suše cvetlice, po polju pada zrelo zrnje i
na tla, po gozdih se razvija pritlikov&ko grmičev
jo in jemlje drevju sok, jezera in potoki ",e suše, ;
hiše in palače padajo v razvaline in ljudstvo gine. j
Noč — noč! V tebi se poraja obup. Bodi ,
prokleta! Bodi tembolj prokleta, ako si večna. Po
tvojih teminah plavajo črvi, ki se zajedajo v srea
kaikor v sadje, kadar dozoreva, in kadar bi srce
moralo biti zrelo, je v njem črv, ki se jo izlegel
v noči, v temi. Obup je nagrizel srea in duše gni
»jo jo, in duše umirajo. . .
Noč, noč T Ali te ne bo konec?
Večna, večna tema . . .
Groza . . .
Obup. . .
Daleč — daleč tam — kdove, kje?*— v ne
izmernosti se je nekaj zaldiščalo. Mala, mala, ma
la svetlobna točka je zaplavala po morju mrakov.
Samo 'riala točka . . . Počasi, da komaj opaziš,
so razširja, sedaj je črta, podaljšuje so — po
daljšuje — bolj in bolj se svetli, sedaj jo rdečka
sta, sedaj rumena kakor cisto zlato. Pia'm trepc
fo skozi gosto noč, mala, mala črtica skozi ne
skončno noč. Od vseh strani jo objemajo gosto
temine; zdajci zamre v mogočnem navalu mra
kov . . . Poleg prvega žarka — glej! — zatrepeče
drugi, zlat, zlnt, zlat . . .! Oko se 1i opira vanj,
poželjivo, slastno, polno hrepenenja, sree se ti
hudi in duša ti poje: ver, več, ve«"! In zdajci se
razliva ncštevilno žarkov po vzhodu — tema
bledi.
In nada, živa, nebeška nada se dviga, širi
peroti in pluvn k višavam, v daljavo, luči naproti.
Tam se ohlaki odevajo z zlatimi plašči, na snež
nikih se užigajo rdeči kresovi in iz morja se dvi
ga ponosno, veličastno — mogočno tlsorkr&sno
solnce . . .
"Noč je mrtva. Rodil se je dan, oko sesa svet
lobo — svetlobo.
Hvoe! Dan!
In obupu so se peruti sežgale oh mogočnem
ognju mladega solnca in v novi nadi se dvigaj"
srca in duše
3 -»«-W.,IJ4V .J
' Berliner Tageblatt" poroča, da je bil stor
jen važen korak za tesnejšo zvezo centralnih sil
z ustanovitvijo "Federacije srednjeevropskih dr
žav". Organizatorji so imeli zadnji teden prvi
Kcstunek v Frankfnrtu pod predscdništvoin nem
škega državnega poslanca Alpersa. fllavna točka
v izdani proklamaciji pravi: "Federacija central
nih sil se mora sedaj dovesti v življenje s sodelo
vanjem parlamenta."
Dokler se kažejo na Nemškem in v Avstriji
take aspiraeijc, je to samo zadrževanje miru.
Kajti take centralne zveze, ki bi bila železna za
jezila med vzhodom in zapadom, ne more svet
prenesti.
Kn-ka vlada je dala aretirati velikega knez«
Nikolaja, strica bivšega carja in nekdaj vrhov
nega poveljnika ruske armade. V TilMisu je bil
izbruhnil upor pristašev carizmn in strie Miklavž
bi rad nrišel na prestol. Ali sedanja vlada nima
nič več rešpekta pred velikimi