Proletarec. [volume], June 12, 1917, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
I M u korltii 4*U*
•fcogo I|u4atv*. DaUv-r
o* m vprtvlianl io
k«r prs4ueirft|«.
THle p*p«r la d*voi»d
to lb* Intereete of iK•
»trklnicUM. Work«
oro »f# entitled tO »II
what thoy produca.
STEV. (NO.) 509.
'."y*** m ■»*, «>•» «. iMt, •« (to PMI anMm .... _ -4 .. . 1M
»» CtlMco IU. INK tt* iiti<0«i«nii(IHirsk M.IIM. MM*. 409V f. 11. Ik., CktMfV, IN.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. •>
"Delavci Tseh dežel«, združite se!"
CHICAGO, ILL., DNE 12. JUNIJA, (JUNE) 1917.
PAZITE1
n* številko v okUp«|M.
ki m n»K«|» polog v««
toga nailov*, prilepi)*.
n*gb apodal all
na ovitku, Ako (510)
|o *«e«llka . .
tedal vam • prlhodn!«
številko našega llata po
teče nnroinln«, Prod.
mot ponovite |o t* kef.
LETO (VOL.) XII,
Hindenburgov največji poraz.
Sploinn je znano, da se je na zapadneiu boji
S?u vojna sreča obrnila proti Nemčiji. I)asi skuša
jo nekateri vcdoma ali nevedoma v kajzcrstvo
zatelchani listi manjšati uspehe zaveznikov na
Francoskem in v Belgiji, vendar ne more nihče z
zdravimi čutili zatajevati, da se je nemško zma
govanje na tej fronti končalo in da je tisti kos o
zcuilja, ki so ga morale nemške čete zapustiti, zna
ten, zla.sti če se vzame v poštev, da so utrjevale
svoje postojanke dve leti z vsemi pripomočki mo
derne poljske fortifikacije.
Nikakor ne maramo precenjevati pomena za
vezniških uspehov. Nemčija še ni premagana iu
še manj je izgubila up, da zmaga. Še vedno govori
kajzer o "naših armadah, ki so brez primere", o
slavni nemški zmagi in o tem, da ho Nemčija di
ktirala mir. Kajzer je sicer velik fantast in na \
Nemškem je dovolj treznih ljudi, ki sami ne veru
jejo več, da bi mogla Nemčija še zmagati. A do
kler niso o hrezuspešnosti vojne prepričani vla
dajoči krogi, ne šteje mnenje posameznih treznih
glav nič: kajzerjeva in Hethmann Holhvcgova
vera v neizogibno nemško zmago ovira mir in iz
siljuje nadaljevanje vojne.
'Nemčija se bo pa, če se ne zgode izredne reči,
na primer revolucija, odpad Avstrije nli kaj podo
bnega, še dolgo otepala. To pomeni, da moramo
računati še z dolgo vojno, in brezvestno je ohlju
hovati ljudstvu bližajoči se mir, kakor delajo ne
kateri časopisi, ne da bi jemali praktični položaj
količkaj v poštev.
Toda govoreči o največjem Iliudenburgovem
poraz« ne mislimo na izgube nemških pozicij na
zapadui fronti. Veliko večji poraz je doživel Ilin
(Jenburg- ko je hotel igrati diplomata iu nastav
ljati Rusom linianice.
•
Ruski svet delavskih in vojaških delegatov je
naznanil javnosti, tla je poslal vrhovni poveljnik
nemške vojske na vzhodni fronti brc/jtičen tele
gram, s katerim je prosil ruske armade za premir
je, ki naj bi bilo uvod za sklepanje miru, ter je
predlagal*, naj prično Rusi z Nemci tajno pogaja
Ruski svet delavskih in vojaAkih delegatov je
odklonil te predloge.
Nemški vrhovni poveljnik je v svoji depeši,
kakor pravi delavsko-vojaški svet, naznanil, da
pokaže armadam pot do "častnega miru in sred
stva za ustavljanje vojne, ne da bi nastal spor
meti Rusijo in zavezniki.
Ko je v prvem razdobju vojne 'Nemčija* .sil
no pripravljena /.a vojskovanje, rupidno mtago
vala, so nam predstavljali njene generale /.a sa
me ve le ume. Visoko je tedaj donela pesem o nem
ški kulturi, kakor da so vsi drugi narodi na sve
tu brez kulture, in Ilindcnburg, Falkenhayu,
kron princ z ostalo četo poveljujočih generalov so
bili baje najkrasnejši plod te kulture.
Kajzerstvu ni šlo v prvi vrsti /a slavo teli
posameznih oseb. Kar je hotelo poveličevati, je
bila utilitaristična kultura sploh. Najpopolnejši
utilitaristični aparat na svetu, ki ga je imela Nem
čija, je bil po teoriji nemških vladajočih krogov
v najtesnejši zvezi z visoko nemško kulturo; dat
bil je po tej teoriji cclo pogoj visoke, brezprituer
ne kulture.
Nikdar nam ni priAlo na misel, da bi bili ta
jili-nemško kulturo in njen pomen. Toda lc nedo
pustna prevzetnost more priznavati kulturo ene
mu samemu narodu, vse ostale pa porivati med
polbarbare. Iti kar je kulture na Nemškem, ni do
bila svoje osnove in temeljev ml militarizma, tem
več je najbolj vv.cvotela v časih, ko Nemčija se
ni imela svojega silovitega utilitarističnega apa
rata.
Zadnji poizkus Nemčije, da bi nastavila rus
kim socialistom limauice, je pa sijajen dokaz, da
je bajka o vzvišenosti utilitaristične kulture pra
zna. B<»žja enakost nemških generalov eksistirn
edino v njihovi domišljiji; kajti če bi bili taki
veleunti, za kakršne jih slika kajzerstvo. nt* bi mo
gli nastavljati takih neumnih pasti, kakršna je
to vabilo na tajno pogajanje.
•
Ruski delavski in vojaški svet je izdal za ar
mado sleucčo nroklamacijo:
"Vrhovni poveljnik nemškejra vojaštva na
vzhodni fronti je poslal naši vojski brezžično de
pešo, češ, da ji pokaže pot k "častnemu miru" iu
sredstva za ustavljenje vojne brez spora t zavez
niki Rusije.
Nemški general govori na ta način, ker ve,
da bi ruska revolucionarna vojaka z ogorčanjem
zavrgla vsak odkriti predlog za separaten mir.
To je vzrok, da vabi vrhovni nemški poveljnik
našo vojsko na separatno premirje in nam predla
ga tajno pogajanje z nemškimi vojaškimi povelj
niki na vzhodnem bojišču.
V svoji brezžični depeši trdi nemški vrhovni
poveljnik, da ne bi prinašalo separatno premirje
nobene koristi Nemčiji. Toda to je gola neresnica,
kajti govorcu o uededavnosti nemške armade na
i vzhodnem bojišču pozablja nemški general« na
kur m* more pozabiti Rusija, glavno na poraz ob
reki Stohod.
Nemški general je pozabil, da ve ruska voj
ska, kaiu so se pošiljale divizije in baterije težkih
topov z našega bojišča. Nemški general je poza
bil, da slišimo Rusi grom krvavih bitk, ki je sedaj
bi je jo na francosko-angleški fronti naKrancoskem
in v Helgiji. Pozabil je, da ve Rusija, da bi pome
nil poraz naših zaveznikov tudi poraz Rusije in
konec ruske politične svobode."
•
(Nemški generalski predlog je atupiden, ker
je podal ruski delavski in vojaški svet že dovolj
izjav, iz katerih je bilo spoznati njegovo stališče
napram vsakemu separatnemu miru. Pruski po
veljniki bi bili torej lahko vedeli, da ne morejo
dobiti ne od ruske vlade, ne od delavskegu in vo
jaškega sveta drugačnega odgovora, nego so gu
dobili.
Toda nemški poziv je tudi padel, ker ima očit
no nainen, da doseže rusko vojaštvo in ga zape
lje v izdajstvo.
Videli smo v tej vojni že marsikaj infamne
ga; k m pa k težko bi bil kdo verjel, da so kazerje
vi generali sposobni take šuftarije. In ker je ne
verjetno, da bi katerikoli poveljnik delal take re
či na svojo pest, pada ta infauiija tudi na uein
Sko vlado in na nemškega kaj/.erja.
Po mednarodnem pravu je tako delo enako
apijonaži v vojnem času. Odkar se imenujejo ev
ropske dežele civilizirane, so bila taka podla sred
stva v ojsliovanju izključena.
Zdaj se poslužujejo nemški generali zopet
vseh topovskih sredstev, ki so bili včasi le pri
divjakih v navadi.
Hinavec bi se lahko izgovarjal, da so rusl-i
socialisti sami pozivali nemško delavstvo na revo
lucijo. Toda v tem je razlika ta'ko ogromna, da
se ne more niti začeti s primerjanjem. Ce bi nem
iko delavstvo uprizorilo revolucijo, xa lf lii»—
veda predveHiu moralo imeti možnost, bi jo upri
zorili v svojem interesu. V taki revoluciji ne bi
bilo nobeno izdajstvo, kajti to ne bi bila revo
lucija zoper nemški narod, temveč revolucija nem
škega naroda zoper svoje tirane.
Nemški poveljnik p« skuša zapeljati rnsko
vojaštvo na izdajstvo Rusije, na izdajstvo svoje
težko pridobljene svobode. On hoče, da bi ruski
vojaki zapustili svoje zastave v prid Nemčiji, v
prid njegovemu noremu« hudodelskemu kajzerju,
ki ni niti za vinar boljši od Nikolaja Romanova.
Te metode so ta'ko iofanine, da bi sg človek
zgražal, ee se ne bi bil ob tej vojni odvadil zgra
žanja sploh. Občudovanja vredni pa so ruski so
sialisti, ki znajo ohraniti tako mirno kri, da se za
dovoljuje s svojo hladno proklaniaeijo za armado,
in ne vržejo nemškemu generalskemu podležu in
njegovemu kajzerju zasluzenega šufta v obraz.
Nemški poveljnik se vede seveda tako, kakor
da bi imelo prinesti premirje in tajno pogajanje
le uRsiji koristi, -Nemčija ga pa ponuja v. samega
dobrega srea.
Ta hinavšina presega hribe. Predlagano pre
mirje in potem sledeče tajno pogajanje bi Rusijo
še veliko hujše udarilo, kakor separaten mir.
Ne glede na to,da je smešno,če govori gener. po
štenjakovič o potu do miru, ki ga pokaže Nemčija
Rusiji ;ne glede na to.da je mir brez spora z zavez
niki le tedaj mogoe, ee je to splošen mir vseh na
rodov; ne glede na to, da bi premirje, kakor n
pozarjajo ruski socialisti, Nemčiji še bolj omogo
čilo pošiljanje vojaštva z ruske na francosko
fronto, je ves generalski predlog izdajniški poiz
kus zoper rusko svobodo.
Nemški generalni štab apelira na rusko arma
do; to se pravi, da skuša desorganizirati rusko ar
mado in jo pripraviti ob disciplino. Kajti tudi re
volucionarna armada potrebuje disciplino, četu
di je drugaena kakor avtokratična. Z eno bese
do: 1'ruski poveljnik se prizadeva za anarhijo v
ruski armadi in s tem za anarhijo v Rusiji sploh.
To jc pa najjasnejši dokaz, da dela pozlačeni
šuft za avtokracijo. Kajti če postane anarhija ta
I^o splošna- da je ne more spraviti organizirana
demokracija v red, tedaj se porodi iz nje neizo
gibno avtokraeija.
Seveda ni <»d oficielne Nemčije nič druzega
pričakovati. Le nevedneži in otroci morejo še ver
jeti, tla je nemški vladi vseeno, če je Rusija demo
kratična ali avtokratična. Poveljnikov poizkus
je imel namen, da spravi v kajcerjevein interesu
rusko demokracijo do <prypada : v brezdno pahniti
bi jo bilo tedaj lahko.
Rusi niso Sli na limanice. In to je za Nem
čijo poraz, ki ne tehta nič manj od poraza ob
Som mi.
Teorije v oblakih.
V newyorski "Volka Zeitung" čitauio slede
čo notico:
*' Mirovni poboji Francije katerim je sedaj
huje tudi Anglija pritrdila gredo za tem da se
mora Alzacija-Lorcna vrniti Franciji.
"Nemška vlada in nemški patrioti hočejo*
seveda leta 1870. osvojeno deželo obdržati in ta
ko se lahko /.godi da se bo /a rad i zanikrne lelln
den) krpe zemlje okrog Vogez \cs svet še nekaj
let držal za goltanec.
"Mi Mino kakor od nekdaj za to da odločijo
Al za rani in Lorcnci sami o svojem državnem pri
padništvu. Ce pa stoji vprašanje tako da se mo
ra sramotna svetovna vojna samo zaradi Alzaeije
in Lorene nadaljevati se cela leta tedaj mislimo,
da ta cena ni vredna boja z mil jonskimi umori.
Tedaj naj prebivalci te deželice čakajo na svojo
osvoboditev dttkler ne pride svet zopet k pameti
in ne zavladata zopet mir in razum.
"Mi smatramo še vedno za najboljšo tisto
rešitev, ki smo jo že prej priporočali, tla naj se
med Francijo in Nemčijo vrine neodvisna "odbi
jaška" država, sestavljena iz Alzaeije, Lorene,
Holandije, Belgije, Luksemburga in Švice, kateri
zaradi nas lahko doda Se Trent in kakor se je
pred kratkim predlagalo od druge strani.
Spor zaradi posesti Alzaeije in Lorcne pa ne
ame na noben način premakniti edine podlage#
kateri je sedaj hiter mir mogoč: Nobenih a
neksij in nobenih odškodnin. Brez priznanja te
podlage lahko traje vojna še tako dolgo, kolikor
je trajala doslej."
Tako piše ncwyorski list.
Temu moramo dodati nekoliko opoanb, ker se
prodaja sedaj toliko podobne modrosti, da bi člo
vek ob iijej lahko ob pamet prišel. In to se iz
daja v sedanji dobi velike koniffuzije za sociali
stično, pa je tako neslano, da se človek kar za
glavh prijeme.
Kdor čita to notico, dobi vtisk, da je le Fran
cija .kriva nadaljevanja vojne, ker zahteva Alza
eijo in Loreno.
To je čisto gladko zavijanje resnice. Golo
dejstvo je, da je nadaljevanja vojne kriva v prvi
TOli Nemčija, ker še do današnjega dneva ni
označila svojih mirovnih pogojev. Ta njen molk
pa pomen zn vsak zdrav razum, da noče Nemči
ja le obdržati Alzacijo in Loreno, ampak da ho
'■e še kaj anektirati. Kaj, se lahko ugane; ne
n'° " #e. pn izreči za gotovo, dokler te«*a Beth
VHolhveg snin ne pove.
V) , ; ^ani, ko je Nennčija bombastično naznanjala
VjR0 licemersko mirovno ponudbo, je bil položaj
tak, da je ona zakrivila nadaljevanje vojne, ker
ni hotela povedati, pod kakšnimi pogoji ponuja
mir. Ce Iti bil imel za vislice dozoreli Viljem in
njegov hinavski pomagač Hcthmann llollweg
poštene namene s tisto ponudbo, bi bila lahko
povedala, kaj ponujata in kaj hočeta. Tedaj bi
Itil svet lahko vedel, če je nu tuki podlagi poga
janje mogoče ali ne.
Takrat je torej Nemčija zakrivila nadaljeva
nje vojne.
Svojega tedanjega greha do današnjega dne
ni popravila torej se ni krivda uiti za dlako
zmanjšala. Ce pa je položaj tak, tedaj se ne sme
kazat na Francijo, kakor da je ona tista, ki za
držuje mir.
Drugi vtisk, ki ga dela notica uewyorške>ga
lista, je ta, tla se suče vojna sploh le Se okrog
vprašanja, kaj dii bo z Alzaeijo in Loreno.
To je direktna n popolnoma očitna neres
nica. To vedo m morajo vedeti tudi v New
Yorku.
Očividno je, da ovira mir v prvi vrsti Nem
čija, ker ne pove, za kaj se bojuje. Imela je dru
go, krasno priliko, da bi bila to povedala brez
ponižanja, ko so rus'ki socialisti naznanili svoje
mirovne pogoje. Ce bi priznala njih opraviče
nost, bi bila takrat lahko rekla: "Saj nočemo
niti mi nič drnzega."
Volks Zeitung dobro ve, da ni nemška vla
da tega rekla. Ampak njen kronani hudodelec
dedilamira s svojim zlaganim patosom o zmagi
in njen f!ini kancelar skuša ogoljufati Ruse.
(Jre torej v prvi vrsti za tisto, kar taji nem
ška vlada, ne pa za Alzaeijo in Loreno.
Pač pa gre v drugi vrsti sedaj še za marsikaj •
druzega.
"Volks Zeitung" pravi, da je sedaj edina
mogoča podlaga hitrega miru geslo "nobenih a
neksij, nobenih odSokodnin." To izgleda, ka
kor da se postavlja "V. Z." na enako stališče
kaikor ruski socirtlisti. Pa zopet ni res, kajti v ru
rtkih pogojih je tretja točka, ki ni nič manj važ
na od prvih dveh, ki jo je pa "V. Z." vrgla pod
mizo; to je: Pravica vsakega naroda, da sam
odloča, o svoji usodi."
Kaj misli Volks ZfMtung o tej pravici?
Nič. N"nj prebivalci Alzacije in Ijorene ča
kajo na svojo osvoboditev, dokler se ne vrneta
mir in razum.
Lepa tolažba, zares. Tako naj čakajo vsi, »ki
so zatirani, na tisti razum, ki noče priti od ni
koder.
Nemčija je imela triinštirideset let mir. Kaj
je v teiu času dosegla Alzaeija in LorcnaT To,
da 60 jo bolj in bolj germanizirali, spravili po
polnoma pod nemško oblast in jo trdno priklenili
na Nemčijo. Ce t>e pa danes sklene mir na pod
lagi stanja, kakršno je bilo pred vojno, tedaj o
stane. Alzaeija z Loreno še nadalje priklenje
na na Nemčijo, gerntanizirala se bo še bolj in
nikdar ne pride njeno ljudstvo do tega, da bo
samo odločevalo o svoji usodi.
V. Z. imenuje Al/acijo In Loreno zanhkrno
krpo zemlje. Toda na tej "zanikrni krpi zem
lje" živi ljudstvo, ki je prav toliko vredno in ki
mu gredo povsem enake pravice, kakor tistemu,
ki živi v Berlinu ali pa v Monakovem. Bilo bi
dobro, če bi prišli tudi v ncwyorskeru uredništvu
enkrat do zavesti, da niso majhni narodi nič
slabšega od velikih in da ni nikakor socialistično,
govoriti o njih. "Naj čakajo na svojo osvobodi
tev, dokler ne postane svet pometen."
Vemo, da zna Volks Zcitung pisati vse dru
gače, kadar gre za irske zahteve. Kakor pa i
utajo Irci pravico do neodvisnosti, t&iko jo imajo
drugi narodi tudi. Tako so visa j govorili med
narodni socialistični kongresi.
Sodeč po navedeni notici bi pa prišel človek
do zaključka, da nimajo v newyorškem uredni
štvu niti pojma o razmerah v Evropi. Predlog
o novem Pufferstaatu je namreč že tako naiven,
kakor da se je porodil v sanjali, ne pa iz trezne
misli.
Kaj pa inisli V. Z. pravzaprav o narodih, da
bi jih metala po svoji volji skupaj in narazen,
kakor je delal Napoleon T Belgija, Holandija,
Alzaeija, Lorena, Lukscnburg, Švica, in da bo
mnešnost še popolnejša, še Trcntin zraven, naj
postane nova država! To jc državniška žcnial
nost, da se je Bog usmili!
Kdo je neki urednikom V. Z. povedal, da
se je Holandija ali Belgija ali Švica naveličala
svoje samostojnosti! In kako jim prihaja na mi
sel, da si žele Alzačani tako koivbinacijo!
Nkoraj najbolj komičen predlog je pa ta, da
naj se priklopi tej humoristični državi, ki bi bila
nekakšna druga Avstrija, še Trcntin. Razun
majhnega števila avstriakantov jc ves Trentin
naklonjen združitvi z Italijo; tudi treutinski so
cialisti so bili v ten» oziru "veleizdajalci. "De
žela je po narodnosti italijanska; gospodarsko
gravitira k lomhardski planoti, torej k Italiji.
Vsi pametni govore za to, da se pridruži Italiji.
Ne! V. Z. dela karto Evrope po svoje, tako da
bo Se več nacionalnih konfliktov, kakor doslej
in s tem še več povodov za nove vojne!
Popolnoma brez cene je že trditev da je hi
ter mir mogoč brez aneksij in vojnih odškodnin,
sama na sebi. Take trditve izgledajo miroljubne,
pa so samo zapeljive, ('itamo jih v gotovih listih
vsak dan; a čim večkrat se tiskajo, tem več^i
je švindel.
V čigavih rokah pa je vendar danes sklepa
nje miru T Socializem zahteva resničnost. Res
nica je pa ta, da sklepajo mir vlade, ('e bi mi
imeli politično moč v rokah, bi tndi o miru lah
ko odlot'-ali mi. Toda nimamo je v nobeni drugi
deželi, kakor v Rusiji. Tam pa govore socialisti
drugače, kakor V. Z.
Da bi se mo^el mir sklepati po volji sociali
stov, bi bilo najprej treba uspešne revolucije, in
sicer bi morala priti taka revolucija v prvi vrsti
v Avstriji in v Nemčiji. Do danas jo še ne vidi
mo. Da imajo vlade odkritosrčno voljo sklepa
ti mir, se tudi ne pozna. Pripovedovati ljudst
vu, da je hiter mir mogoč, je torej zapeljavanje
in sicer tako, ki se lahko okrutno maščuje.
Vojna prinaša hude križe in težave. In ee
kaže, da bo dolgotrajna, tedaj mora biti ljudstvo
pripravljeno, da se bo moglo lože braniti bre
imcn. Kaj pa bi se pripravljalo, če se mu nepre
nehoma dopoveduje: "Saj bo poj lit ršn jeni vse
ga kraj?"
•Naposled pa tudi lic bi škodovalo, če bi se
pri V. Z. spomnili, da ni Alzacija in Korena edini
problem v Evropi. <*'e imajo Nemci svojo na
rodno neodvisnost, si ne smejo domišljati, da je
drugim narodom treba ni. .le že res, da so kljub
nacionalni neodvisnosti kapitalistično izkorišča
ni ; toda če bi jim kdo svetoval, naj odvržejo
narodno neodvisnost ali pa razcepijo Nemčijo
zoper v male državice, ker jih narodno edinstvo
in narodna neodvisnost itak ne varuje gospodar
skega izkoriščanja, bi debelo pogledali. Ali se
niso sami bojevali za nemško edinstvo? Ali niso
nastopali proti vsakemu poizkusu razdružitve T
Imeli so prav. A kar velja zanje, velja za
vse narode. In če je zahtevala vojna žc toliko
žrtev, tedaj ne s*ne to biti zastonj.
Poleg Alzacije in Lorcnc je na svetu Se cel
kup nerešenih vprašanj. Vojna jih je spravila
na površje; vojna je pokazala njih nevarnost.
In če smo nevarnost spoznali, moramo cledati,
da jo odpravimo.
Pravilno socialistično geslo za sklepanje mi- •
hi je tisto, ki so ga razglasili ruski socialisti. Zn
ves socializem in tudi za nas je stokrat več vred
no od konfuznih new.yorfikih teorij.