Proletarec. [volume], August 21, 1917, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
PROŁETAREC
9 UST ZA UmUSK DKLAYSKSGA
LJUDJTVA.
WOJA VS4JU TOBEK.
ŁMtaik te bdalaltlji
jwilnuiti Minka Vtkitu di aha
iJfcjMfł, JlllMlł.
Maratuina: Za Amiriko $2.00 sa celo
kto. $1.00 sa pal lata. Z» Erropo
PJ)> aa celo leto, $1.1* aa pol leta.
Of łasi f* it gov ot u. Pri spremembi
iiimliffa jt poleg novega nasnaniti
tudi Itmri nasiow.
Olaaftft* altfMikt omalmito Jmo«L
® — smUIMMm ww » Awirikl. —
Tm pritołb* alede nerednega poiiljanja
■Ma i a drufin nerednoati, je poiiljati
predaedniku druibe
Fr. Udovich, 1844 8. Racine Ave.
Ckic«|o11U.
PROLETARIAN
Q»»i< amd imi T«iiJi> kr
tntb Slatia VaHtaiaa'a Pakiakiaf Caaipaaf
Ckieap, Uliaaii.
iabecription rates: United SUtea and ■
Canada, 12.00 a year, $1.00 for half :
Cir. Fereign countriea $2.60 a year, '
»> far half year. i
Advertising raits on agreement. |
MASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
400a W. łi. łlKUT. LtiilACO. ILLINOIS
Organizacija premogovniskih
baronov v C'oloradi jo sprejela
sledeeo "fino" resolucijo:
"Na /adnjem sestanku premo
govni&kib operatorjev drZave Co
lorado, obdriavane v Deuverjii,
Colo., dne 20. julijn 1917, jc 4»ilu
eprejeta sledeća resolueija:
Sklenjeno, da stopi takoj v vc
ljavo, da priporouamo, da naj bo
oiaksirnalna cena za "mine-run"
pri rudniku $3.00, za prciiiog v
kosili in ubrane mere pa $4.2.r> za
tono 2,000 funtov, ee se ua naroei
ielezniśki voz;
nadalje, odbor ima pravico
vpraśati za javno zasliśanje pred
1. septcmbroin 1!»17, da razloii.
razloge, ki opravicujejo ]>oviśa -
nje cen.
Ena kopija te resolucijo naj so j
odpo&lje ohlastim v Washington.
Odbor je sprejel stevilne komu
nikacije od operatorjev v drzavi,
ki zahtevajo, da podvzame akcijo
za maksimalne cene, ki stopijo v
veljavo s prvim septembroiu 11)17.
Omenjene komunikaeije pravi
jo, da naj 'l>o maksimalna cena za
"mine-run" $:{.50, za preniog v
kosih in izbrane mere pa $5.00 pri
rudniku, će se ga naloźi ielezni -1
fiki VOZ."
Po tej resoluciji 4»i stal lignit
(premog najslabśe vrste) $5.7.r>
tona. Lani je bil ta premog po \
$4.75. Premog, ki je stal bo :
stal v Denverjn #0.
Ka.i stori stric SamT
Riularji v źclezarskih okrajih vj
Minnesot i so objavili sledeće za-1
hteve:
Osenuirni delavnik; spu.śóanje
rudarjev v rudnik in dviganje iz
njega gre na kompanijski van.
♦5 niezde za delo pod zemljo in
osemumi dolavnik. $4.50 za delo
na povrsju.
, $7 za sedemurno deol v novi'li
rudnikih in mokrifr krajih.
Odprava kontraktnega sistema.
No bene razlike nied unijskimi
dclavci.
Pravica, da obiskuje unijski
delegat delavce na kompanij*keui
prostoru.
Zaiiganje na'bojev opoldne in
po kon^anom delti.
Odprava obligatne zdravniAke
preiskave.
Odprava listkov za delo in cr
nih listin.
Sanitarne naprave v hi*ah in
kopaliśćih.
Ofieielno priznanje unije, da
se lahko v bodoue s pogajanjem
resijo spori,
Pogodba ni veljavna, dokler je
ne sprejme centralna organizaci
ja " fndustrijalne unije kovinskib
rudniskih delaveev stev. 490.
Herbert C. Hoover je izdal od
redbo, da preiu-lia kubanje źga
nja in .śpirita za opojne pijaóe v
soboto, dne 8. septembra oh 11.
zve^er.
V zivilski predlogi je dolofeno,
da preneha kuhanje źganja tride
set dni po tein, ko je zivilska
predloga postała zakon.
Cas pote«"e o polnoói dne 0. sop
temhra. Dan pade na nedeljo, zve
zni zakon pa propovedujfi knha
nje źganja od sobotę 11. p. ni. do
prihodnjega pondeljka do 1. p. m.
Vfiled te^a je zivilski upravitelj
izdal odredbo, da pmieha kuha
nje żganja ob 11. p. ni. v soboto
pred dnevoin, ko po zakonu pre
neha kuhanje źganju samo od
sebe.
Dozivljaji Breskovskaje.
Katarnia Bre&kovnkaja, znana kot "stara
nuati ruske revolueije," ki se je po padcu car inn u
vrnila v Petrograd, p«ipovedu(je o srojib ajxnni
iiih na Rihirigo:
"Ker M!*n skuńala pobegniti iz Skbirije, »o
me oibsodili na śtiri leta prisilnega dela v Kari in
na stirideset udareev.
V mojo eelieo je pri«el neki fcdramik, da vidi,
ee setni dosti modna, da prestanem to nrnko. Takoj
sent videla, da ne łw»je pretepati "ipolithJno" zlo
eiuko J»rcv. precedenwiena slueaja in vnled tęga so
izjavili, <la seni — prewlałm.
dar. pa sent vstrujala na tem, da sein diwti
mocna in da tiima sodlsće nikakrśne praviee zh
znamovati tako kazen, doklcr se v res nie i no iz
vrśi. Kazen pa se ni nikdar izvr.śila.
Par tednov pozneje je pobegnilo osem poli
tienih jotuikov m li so past iii v wojiłi eelieah na
śemljene postave. Ker pa so se straie le povrsno
ozirale v te celiee, se je ruzkril beg Sele eez tedne.
Kazaki na kunjib so odśli na lov in priOel se
je pugon za begumei. Mekateri teh so si izkr£ili
put skuzi pn.Vave, preko gora in inoevirij do Vla
divostoka. Tam so zazrli dolgo zażeljene ameri
śke laulge, a na .|><>nvolijli ho vse zopet vjeli in pri
vedli naizaj v Karo.
Za to so nas kaznovali vse dknpaj.
!\«<kega jntra so stopili kazaAki strażnik i v
naśe eeliee, nos prijeli, nam potrgali s teles oblekę
ter nas oblekli v jetniśke uniformu, polne mnVsn.
Tc ga prizora- sploh ni uiogofe opisati.
IBden tzmed nas je skubał i7vrńiti sainomor.
Nat o so nas odvedli v staro jetni&nico, kjer so nas
vrgli v "i-rne łukuje". Vsafc izmed nas je iniel
prostora — >t fevljev po doliini in pet po śirini.
V zimskib noceh so pns^ali vrata o<lprta, da je
prihajal noter gorki zrak, a spoleti so zapirali vra
ta vsake posaimeane Inknje.
Tri iineseee nksmo rabili svoji'h leżiśA in s po
mot" jo svee in ni/rzle votle se nam je kom*no po
srei'ilo nniviti nvtves. Obsodili so nas na (Ujęto,
ki je prcdpUana za te vrste joT-e, namre«' na su U
ćrti krnli Łn vodo.
Tri leta nismn nikdar dihali ztmanjega sve
źf»ara zraka. S-talno pa sino se łborili proti Rrozo
tam, s 'katerinii so nas o'Majali. To neki nasilnosti
>mo legie kot vrsta mrtvVh J.ensk na tla in <Vz de
v» t dni smo koneno izsilile neke vrste koneesij.
Ta fttradalna fitavkase je vevkrat rabila. 'Da
bi jo ziomili, so nas većkrat povec.ali ina rokah in
r.cgah łn kazaki «»o nus skuAwli siloma piftati.
Kara je powtala «e huj.śa, iko sent jo 'zaipustila.
Da le mało ^uenim, povein povest svoje dragę pri
jateljice Marije, ki je bila -/elo teiueljko izobra
źena żeńska.
Kinalu po niojein odhodu je videla Marija,
kako je gos-paKigida udarila nekega uradmika, ki
je ponovno insultiral źenske. Dva dni poztieje je
videla Kiuido mnirati, krvaveco in Htokajouo vsled
'knitih ikdareev.
Tisto noe je vk|e4a tri żenske, ki so izvrsile
samomor v protect prc»1 i vsernu svetu. Vedela .pa
je, da je dvajset mośkih poskusilo Ramomor nu
slednjo noe in sklenila je podvojiti protest 7. umo
rom transbajkalskega frubernatorja, ki je bii nka
zal bifanje ponpe Sigide.
V tein fasti je bila .Marija nośna. Ko je pre
staia svojo ka/tn, je znpustila svoje-ga aoproga
ter śla pti na stotine niilj dale*" do doma girber
•natorjevi^ra, katerega je imtrelila. <'ele tri mo
seee je prexivela v uuvli, tuna zap i "tajni eeliei",
ki ni bilu <losti dolga, da hi so vlegla po dol^on
ali tia 8>i vtala pckonei. Spala ipa je na golili tleli
i in unveil j<> je w roes.
Komrno je 'bila olwojena na smrt na vesalih.
Tedaj pa >e je śe olbotavljnla, ue bo*"e reśit i źiv
1 jen je svojega iierojenepa deteta. Vedela je, ila bi
st> ixprenUMiila kazen v zapor, «*e razkrije svojc
! stanje. Vslcd tęga je sklenila inoleati ter źrtvo
vati svojepa otroka. K« bi Ibila ekwkucija kon -
fana ter "bi se raatkrilo ujeno wtanje, bi to napra -
vilo na Rnsijo gutovo najveeji vtisk.
Njeno stanje pa je poitalo oritno in zato so jo
prepeljnli v je;"o Irkutsk. Milo je sredi ziine in
ś-tirideset stopinj pod nielo. Ona pa je — hodila.
Niso ji dali tiołienejęa povrinika In nikakrśnih £ev
Ijev, dokler ji ni eden navuduib zloeineev v dru
ibi dal svojih.
Njcn otrc-k je. bil rojeń inrtev v jevi in Imalii
nato je irmrla tudi .Marija sama."
Take straboto so \bile v S3biriji na diifViiem
redn. Rovobaeija jih je odstranila.
Vendar se pa śe najdejo ljudje, ki ipravijo, da
je v-;eeno — cariwm ali pa republika. In avto
; kracija jhn je eelo ljuibśa od ropublike!
Konskripcija v Lincolnovi dobi.
V pismu, s katerim je Upton Sinclair nazna
nil svoj izistop iz stranke, je nainignil na nekdn
nje urpore proti prisilni vojaski sluibi iu na na
stopairje predsednika Lincolna.
Maroikomu je bila ta opazka nękaj popolno
nia novega. Yendar je pa resnieno, da je hiia v
ćasu eivilne vojue v/.akonjena vojaska konskrip
eija in da je to izzvalo neniire.
Dne. 3. marca 1863, je predsednik Lincoln
pmlpisal postavo, ki je zahtevalu pri*ilno vojn&ko
służbo. Bilo je prvu' v zgodovini Zdruienib *lr
2av, da je bila vpeljana prisilna voja&ka slniba.
V New Yorku so se prićeli naJ>ori 11. julijj in
tri dni so bili po mestu nemjri, v katerih je bilo
nbitih mnogo oneb, vei sto pa ranjenih, in na
lastnini je bilo napravljene Skodr za mil jon do
la rjew
Leta 1862 se je bilo pokazało, da so ne priftla
sujo dovolj mladenicev k vojakom, zato je bila
pribodnje leto vpeljana voja&ka sduiba. Predsed
nik Lincoln je izdal poziv na prostovoljce, ker pa
sc jih ni dovolj priglasilo, je Lincoln podpisał od
kongresa sprejeto postavo o prisilni vojaAki slul
bi. Vpoklicani so bili vsi mośki od 20. do 45. leta.
Registracija je bila nepopolna in v ve£jih
mestih ni bilo mogroće registrrrati vsakepra. lasdela
li so za posamezne okraje listine po abecednem r^
du. Pozneje so jih razvrstili po imenih, starosti in
•stanovanju. Bilo je dela za već dni in noiH in listi
ne Se niso bile popolne. Kjer so mislili, da je bilo
kakfino ime dvakrat zapisano, so posiali uradnika
tja, da je stvar preiskal.
(ło vomer drźhve New York se je pri vladi
pritoźil, da se od New Yorka in Rrooklyna zahte
va prevee vojakov, ćeś, da sta ti dve mesti ic dali
dovolj prostovoljcev. Vojni department je to nva
zeval in je skróil Stevilo vojakov za New York na
13.000 moi.
Po nnvndi tistepa ćasa so posamczna imcna
napisali na listke, katere so zvili ter poloźili v bo
Iz Ani-sterdama poroeajo, da sta nemftka in
av.strij.Hka vlada sklenili oprostiti upornega polj
nkega generała sodniga Pilsudskoga, bivSega Vo
ditelja poljskili legij, pod pogojem, da gre v tt\i
eo in ostanę tamkaj do konea vojne.
17. odlomkov vesti, ki so priile iz Madrida
posneti, da so prióeli źelezntfarii na Spanskem
z generalno stavko. Vlada je tnobilizirala vojaxko
cete in jiłi poslala v mnoga ftelezniftka srediWa.
Po poroifilu iz Curiha v ftviei je avstrijwka
vlada izdplala na?rt. za novo uslavo. Miniatrski
predspdnik je sklieal voditelje vseb strank, 25
pn Steviln, da se posvetujejo o zndevi. Kakor pa
stvari sedaj stojc v drXavi, je najbrże tak korak
bil stOTjen prcpozno.
Tz Anisterdama poroeajo: Tukajsnji nev
tralni opazovalei so vedno bolj lrtrjeni v mnenju,
<la se je papezevo mirovno gibanje porodilo na
Dunajn z dovoljenjem iz Berlina Tnformaeije iz
zanesljivih virov dokazujejo, dn so vet. tednov,
preden se je oglasil papeź, neprestano romale de
peśe — brzojavke in zaupna pisma — r. Dunaja,,
iz Berlina in Monakova v Vatikan in obratno. Po
idavar jezuitov Ledobovski v Monakovem, katcri
je zdaj v Lueerni (Sviea), je bil v neprestani zvezi
hen, ki se je vrtil." I'ri odpj**ju je uradnik z zave
zaninii oumi jemal iz bohna posameane listke toli
ko vasa, da je bilo izźrełtano zadostno stevilo vo
jakov. Od teh bobnov je ohranjen le śe eden, ter
se nahaja v inuzeju v New Yorku.
V New Yorku ko v nn<"-i prod żrebanjem vdrli
upornikr v ttrad ter so odnesli pisalni papir in
drupe predate v vrednosti 100 dolarjev. Ko so
bili nemiri konf-nni, so papir zopet vrnili. Nobc
den nnib, ki so bili v New Yorku izźrebani, ni
stopił v arnwulo, kajti v.-»ak je dobił nainestnika.
Kdor ni hotel obleci vojaake suknje, se je laliko
odkupił za eeno 300 dolarjev, in ta svota se je po
rabila za, njegovepa nainestnika.
So(5asnu so nastali netniri veJinoma zaradl
odkupa. Razjarjena twnoziea je 13. j uli ja oropaln
in załgała naborni urad ter zaźgala .tudi slrotiś
nieo za r-rne otroke na 5. Ave. med 43. In 44. ce
sto. 50 otrok se je reśilo, m-kuteri nastavljenei
pa so dobili opekline.
Demonstrant i so napadli urad Usta "Tribu
ne" ter so pa oropali. Oplenili so ninopo his In po
strelili vev drncea*. Na nekaterih krajali so jih tu
di privezali k stebrom ulu'nih svetilk. V ineito
je prihitel gnverner Seymour, pa nt mogeT po
miriti ljudstva. Zvexna vlaxln je postała iz Fenn
aylvanije vojake, ki so ponurili demonstnuite Se
Je po dvodnevnih bojib po eesrtah. Koliko oseb je
bilo ubitih ali ranjenih, se nikdar ni mogło toe.
no izvedeti. Neknteri pravijo, da jih Je bilo do ti
soe. 7, żrebanjem so prieeli aele v avgustu.
Danes se pa*' lahko pravi, da hi bila clvllna
vojna mnogo hit reje koT*"a.na, i*'e bi bil Ivincoln
dohiv&l toliko prosto vol jeev, kolikor Jib Je bilo
treba, ali pa ?e bi se bila takoj ml zm'etTca vpe
ljaln obveena vojanka służba. In s skrajSanJwn
vojne bi se bilo tudi fttevilo zrtev zelo zniżało.
Bil je eden izmed nmogiłi slueajev, v katerih ni
najlndje, kar se ndi najl>olj£o.
z Rimnm, in avstrijski eesar Karl je posiał Sko
fa SzoptiekeRa ii Lvova v Rim s poselmo niurijo.
Tz Washingtona porofajo: Predscdnik Wil
son se vedno molei o papezevi noti in ravno tako
vsi rlani vlade. Evidentno jo, da se predsednik no
hi tako hitro vrgel v mirovno razpoloźenje in nje
rov odgovor bo vsekakor odvisen od stalidća, ki
j?a zastopa Amerika v vojni, eeprav se bo oziral
na ofieijelna mnenja zaveanikov. Iz Bele bLśe in
drzavnega odilelka so priśle suR«stije, da se Ame
rika ne spnSra v nobene mbirovne Spekulaeije pfle
de na paperevo noto.
Tz Amsterdama poroćajo: V Krnppovih to
varnab v .MaprdebnrRn je 7,a5trajkalo na stotine
delavcev. Eden voditeljev je bil nretiran in oh
dolźen veleizdaje, ker je delii letake s pozivom na
stavko. Delavei zabtevajo doset fnntov krompirja
na teden in vlada je voljnn dat i owem fnntov.
Tz Pariza pororajo: Francoska trprovska mor
nariea bele?.i izRubo itirib Indij v prejinjem tednu.
Tz Rima pororajo: SovraXnc snbmflrlnke so
prej.śnji teden potopile sest italijanskib parnikov
in pet jadernir. V tem <"asu je priplulo v laaka
prist aniSt'a 550 in odplulo 509 ladij.
Dokler je ćas!
Organizirajte se! Organizirajte
.se politićno. Ustauuvljajte Hocia
listu'ne klubę, ustvarjajte moćno
socialistic-no st ranko!
I'rrpravite se za .boje, ki pridejo
neiziRibno. Pripravite se, dokler
je van.
Priftle bodo zopet volitve. Voli
tcv je drzavijiuiova praviea, ali
tudi njegova dolinost. Sicer ni v
nobeni ameriaki postavl reveno,
da mora volilec voliti in nobena
ka/.en ni predpisana, će ostanę
douia. Ali kozen vendar ne izosta
ne. Ako ne glasujejo zavedni vo
lih*i, store to tisti, ki se dajo ro
niti na voli&ee kakor ?reda ovae
in oddajajo nvoje xlaiiove iz stra
in) pred bnsom ali ]>a za par ko
zareev piva. Tako se sestavljajo
vivine ncumnih, izvoljeni so pa
potenn prebrisani kandidatje, ki
znajo tudi v parlamentarni!) za
stopih poLskati svoj profit.
Ogromno Stevilo delaveev v
Aineriki śe nikakor ne zna ceniti
volitev in ne pozna njihovega po
mena. ('e bi priznavali glasovnici
tisto vaznost, ki ji gre, bi morale
bit i v Zediujenib driavah povsem
drugacite. razmere; poloXaj delav
eev bi moral biti yosposki, in taka
mizerija, kakrśna se Slrl n. pr. v
dobi brezposelnosti, na kat ero
rnar.dkdo prehitro ]K»zabi„ bi bila
nemogoća. Zakaj v konresu In v
zakonodajab bi tedaj sedeli ljudje,
ki bi vedeli, da so odRovorni za
i vednim delavcem, pa b! na svojih
j mestib delali v pr id delovnegn
ljlldst va.
Vsak otrok ve. da se nikjer na
svetu n«- povori toliko o svobodi,
kol i kor v Aineriki. ^'e bi bila le
j poloviea tL-<te slave resniena, bi
moral biti tukaj że majhen para
diL Ako pravinio, da je de&ela za
delavca veliko bolj podobna pek
lu, se ne bojimo, da bo veliko ugo
vora, izvzemsi kajpada kapitalistę,
ki iniajo nebeSke case in jirn ni
treb?., da bi si źeleli izpremem.be.
Svoboda se nam ret" ne da uve
ljaviti z nobeno zastavo in ures
nii'iti z nobeno himno. Tudi svo
boda je v prvi vrsri odvisna od ma
terialnib razmer. KapitalLst je
svoboden, ker mu njegov denar
dovoljuje, da se giblje po svoji
volji. Kdor iiua miljon v banki, je
prost skrbi za vsakdanji kruh, za
■ toplo pei- in za obleko; to je źe
velik kos svobode. ZveSer ai lab
ko prosto izbira opero, dramo, ko
| medijo ali koncert: nihPe mil ne
more omejevati te svobode. Xje
govi j^inovi gredo lahko fitudirnt
pravo ali tehniko, ali pa nganjal
sport in zapravljat eas; njegove
h»Vri si lahko izvolijo bankrotira
ne evropske vojvode ali pa pri
kupljive śoferje; o^etovl bankov
ei jim jatueijo svobodo.
•
("lani zvezne obrtne komisije v
Wasbingtonu pravijo, da pred -
sednik śe v teni tednu avtorizira
zvezno obrtno komisijo, da prićne
z aki'ijo v industriji.
Predsednik je v sobolo dopol -
dnc konferiral z zivilskim upra
vitcljeni llooverjeni o doloebah
Kiedo premoga v zivilski predlogi.
Takoj od Hooverja je «el v ura
dno prostore obrtne komisijo,
kjer je vlailal śo velik nered radi
presolitvo.
Ohiskal jo tudi «e nradne pro -
store Robert S. Lovettu, ki ima
pod svojo oblastjo transportaeijo.
Komisija jo prodlozila predsed
nikn poroćilo o produkcijskih
troskrh /.a premog. Dasiravno
niso znani dctajli v poroeilu, so je
izvodelo, da jo komisija pronaśla,
da so proizvnjalni trośki za pre
mog v Indiani in llinoisu zolo ni
zki.
Komisija je pronaśla, da so po
vprecni produkeijs-ki troski za to
no premoga, kot jtrihaja iz rudni
ka(niine-run), lo $1.30. Operator
ji prodajajo tono premoga po
$2.7") do $•'{.< H). Profit xnaia nad
sto odstotkov.
•Produkeijski troski bodo slu
źili za podlago dohoeanja e.en. To
so zgodi z vsakini rudnikom v
Zdnrfenih drzavah. V poroćilu jo
navedonih lo nokaj mdnikov iz
srednjega zapada.
Predsednik ni povodal komisar
jem, kaj priporoói po zakonu pro
ti premogovniskim ibaronom, to
,da v splosiiem pri<'akujejo, da
avtorizira komisijo, da nadzoruje
produkeijo in razdolitev premo
ga, da jo pooblasti zaseC-i rudni
ke, re se operatorji upirajo.
Ameriśke źeloznice imajo pro
pel jat i od 1. do 6. septembra 229,
000 rokrutov za na rodno armado.
Kje pa naj jo im?e delavect
Dvoje rok ima: to je njegovo pre
moienje. Moć, ki ti£i v njih, mora
nositi na trg, in njegova svoboda
ni nit i tako velika, da hi mogcl
delati, r-e ima voljo za delo. Kajti
pravico do dela deli kapltalist, ki
mu lahko zapr« vsaka tovamtfka
vrata prod nosom. Delo v kapita
listom druibi ni zabavno; ali pro*
letarec hi rad robotal Best dni na
teden pod zewljo. Toda kapltalist
je izrućunal, da mu to sedaj ne
nese, pa ukair, da se gara le p«
trikrat na teden. In njegov uka«
je absoluten.
Ha pridejo £&si, ko krivl kapitał
po profitu. Tr« zahteva blaga iu
daje bogate procente. Żrela to
varn niorejo komaj izbruhati tu
liko vrednoati, kolikor se jih lah
ko irpreminja v denar. Delavet so
ininuóeni. Udje hrepene po poflt
ku. Ali kapitalist klifle: Cez urol
Vsaka minuta nosi dividend? . . .
I In svobodni delavec mora skrćiti
hrhet, xakaj £e je truden, ni za
rabo ne sedaj, ne prihodnjiP. Kos
krnha pa je vainej&i od "avoha
de."
Kje naj vzarae delavec Rvobodo,
da izbere za svoje otroke tbti po
klie, 2a katercga so najbolj pri
merne njih lastnosti in kjer hi do
segli najve£ aadovoljnosti? Knji
ge so drage, v rudnicki "kampi'*
ni visokih ftol in vneufiliSi?, v veli
kem inestu je pa treba placevatl
stanovanje, hrano, obleko. Vse
kdo ima svohodo Studij; all za re
veia je ta svoboda toliko vredna,
kolikor za maćka orlove peroti.
V kapitalistiĆni druibi je svo
boda besede brr* vsebine, dohra
edino za to, da se z njenlm lepim
zvokom opajajo kratkovldni Ijud
je. —
Podlaga svobode in nuienstva so
materialne razmere. Ni£ pa ne rao
rebiti bolj naivno, kakor Pe k<3o
prićakuje, da bo volk ovee brani I
in sóuka, tako tudi kapitalist ne
more ziveti proti svoji naravi. Do
kler dela zakone, jih bo delal za
se; dokler vlada, bo utrjeval svoje
gospodstvo. Delavec pa bo imel
veljavo le tedaj, kadar «d Jo pri
bori.
Volitve so boj. Na tem bojiSfot
ima delavstvo velikansko moć, tu
ka j tukaj odlofa njegovo Ktevilo,
katercga ne more ugonobiti n"!
puaka, ne sablja. VolilJfeve zaved
nosti ni mogoće izstradati; proti
njegovi volji ni priziva. Kadar ho
delavstvo delavsko volilo, bodo za
koni delavski in vsa uprara mom
postati delavska. Zakaj na nje
govi strani je veffina.
V nobenem boju ni zmaga za
delatce tako lahko, kakor v velil
nem. Će ne zma(?ajo, morajo sanji
sebi oćitati posledice.
J __________
,1'repeljati jih imajo i z 3,800 m«l
v wstnajst taboriśe.
Za ameriike źelezniee je to ne>
kaj novega, kor niso sedaj 5c ni
kdar prevazale tako velikih voja
śkih transportov iu v tako krat
kom ćasu.
Skoraj petdeset irvedeneer jo
na delu, da izdelajo vozni red, da
.pojde vse gładko od rok.
Ravnatelji źelczniŃkih druźb iz
javljajo, da transportaeija re.kru
tov ne ho ovirala tovornega iu
potniśkega prometa.
Za prevoz tretjine na rodne ar
madę bo<lo ieleznice potreboTalo
eno osminko źelezniike oprenie
176 źelcznic. Potrebovale bodo
18,887 voz in 1,098 lokomotiv.
•Voditelji strokomo organizira'
ne>ga delav*tva in hiv&i »Mani so.
eialistitne st.ranke sklicujejo
'konfereneo xa delavsko demo,
kraeijo" za dne 5. septembra t
Minneapolis.
Chester Whright, tajnik provi •
■ztfrićnega odbora. uaznanja, da je
hila kouferenea sklicana, da nntfi
.ućinke takozvane " kont'erence
ljudskega sveta", ki priene dne
1. septembra.
Po Wrightovi izjari ima kon
ferenoa v Minneapolisu namen,
da zdrnii \-se sile, .ki so za demo
,kraeijo, da pobijejo moei, ki so iz
nevednosti ali drugih vzroko*
proti demokraciji in ovirajo vsled
tega vladno delo.
17. "neke pacifitfne hike" jar
ljajo: Pet ladij, tri ameriiko, ena
britska in* ena japońska, ni doSlo
v luko, ki hi imele ie zdavnaj pri
pluti vanjo. V mornarskih krogih
.govore, (hi so bile najbr?, nni^ene
7. bombami, ki so (Jofile nanje z
blagom.