Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, August 21, 1917, Image 8

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, August 21, 1917, Page 8, Image 8',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1917-08-21/ed-1/seq-8.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1917-08-21/ed-1/seq-8.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1917-08-21/ed-1/seq-8/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1917-08-21/ed-1/seq-8/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], August 21, 1917, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.1 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 21 Aug. 1917. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1917-08-21/ed-1/seq-8/>

Newspaper Page Text

Slovensko republikańsko zdrużenje.
t
(Konec s 3. straui. (
ei za uresnićenje tega oiljn, da bo vmkdo pripo
mopel po svoji najboljśi moći. lło*i\«łi .hc mora
v list ill, kateri .so /.a to gibanje.
« \u dnevni red pride volitcv izvrSevalne
ga udlwra in njegovo konstitui'-anje.
Krle sugerira, da bi se vsi i-laiii, t. j. ncdcm
volili naenkrat in ti bi se potem medsebojuo kon
stituirali.
K tozadevni dcbati se oglasijo Zavertnik, IV
troviO in Veranie. l'o tej deluiti ^e osvoji predion
Zavertnika, da se voli vseli sedein elanov takoj
in naenkrat, in oni se takoj med seboj konyti
tuirajo; odbor se pa tudi laliko rekoiutituira.
Sprejeto soglasno.
Noininirani so bili sledeei: 'Kristan, Krze,
Truger, Terbovec, Godina, Konda, Hostii1, MoleU,
Kuiar, Savs, I'dovie, Skubie, Z.ivertnik in Vera
nijF.
Nato se odpovedo iz razlienih vzrokov slede
ei: Timber, .Molek, Kuśar, Savs, I'dovie, Skubie
in Veranie. Ker ostanę samo sedein Manor za iz
vrSevului odbor, odpade formalna volitev.
Za nadaorni odbor so izvolje'ii sledeei: Petro
vie, Benedik in Veranie.
Ker je s tein program konferenee izerpan, po
*r>ve preiKsednik se enkrat vse z.istopnike, kateri
so navzooi za intenzivno delovanje za jugoslo
vansko federativno republiko in da naj imajo ves
ens pred oćmi usodo naśega naroda, ki je se
ilaj temna in źalostna, da se ga nam posreei osvo
boditi iz monarhistićnih krempljev. Vsakdo naj
(leluje po svoji najboljsi moei in naj zrtvuje, kn.
likor niu je le niogoee. V slueajn, da ne bomo sa
mi doziveli tega, da bi bil naród prost, svoboden,
bodo nasi potomei uzivali sad naśega dela ako
bomo vstrajni na tej poti do eilja jugosiftvauske
federativne repuldike.
Po tern pozivu zakljuei konfereneo.
Ivonferenci sta doposlani brzojavki:
Ely, Minn
Yseni zborovalcem na velikein narodnem d«*
In zelirno veliko uspeba. Vas eilj naj bode svobod
na organizacija in zdruzitev vsoli Jugoslovanov.
Joseph Pishler. tajnik .F. S. K. .1.
Geo. L. Brozieb, blagajnik
Ely, Minn.
({ospodje zaeasnega odbora in delegat je! W
Kkn in pozrtvovalno je vase delo. Bodite ino/.je na
liarmlneni mestu in storite vse nnibolje, da bo ta
konferenea zedinila najprvo vso Slovenee in jw>
zneje vse Jugoslovane. Źitela t'emokraeija vseh
narodov!
F. S. Tauear, pi. predsednik dr. sv. Barbaro.
Konferenea je. opravila s*o.io nalogo. Sedaj
mora priti na vrsto praktieno delo. Ni ga malo,
in ee hoeemo kaj doseci, bo treba posteno zasu
kali rokave.
Med prve naloge, ki jl". je treha izvrsiti, spa
du ta. da pride jo nasi eilji v javnost, namree ne le
med Slovenee, ampak tudi v drove kroge, ki 1110
rajo biti poueeni. Predvseni nribajnta* v tem ozi
ru dva faktorja v poste v. V Aineriki 2ivimo, na
ameriskili tleh delumo za svoje cilje, toda Ameri
ku jih ne |M>ziia. Amerika ne pozna naaega poło
żą ja, ue poana Avstrije, ue pozna Halkami. To ni
oćitanje, anipuk le konstatiranjo dejstva. Kdo je
v stali dumovini ve<lel, kako se źivi v Ohio, v
llliiioisu ;i1 i v Arixoni? Koliko jil> je tam, ki vedo,
kje nnj iśeejo Calu met, Dulutli, Roek Springs a li
Los Angeles? Kuko iiaj zahtevamo oil Amorion
nnv, da bodu poznali raziuete v Ljubljani, (lori
ei, Celju, Nnbreźiui in Ilorovljah?
Ali vpraSanja, ki ni so znana, se no roS'.i jejo.
Zato nioraiuo aineriśko javm«st sezuaniti s svuji
mi glavnimi Zadorami.
Drugi zelo raźni faktor je revolueionarna Itn
sija. \aśa stvar je revolueionarna; o tem se ne
morenio vdajati nobeuemu dvoniu. A Kusija je da- j
lies glavua predstavniea revolueije Ona rnzglaSi
revolueionarna naeela za bodoei mir; ona ima pra
vieo zahtevati, da ji nazuanijo svoje żelje In na- 1
zore tisti, ki imajo revolueionarne eilje. Treba bo
z najveOjo resnostjo poiskati potov in sredstev, 1
da se to izvr&i.
V ta naiuen bo treba litera rnega in ngit.«eij
skega dela, ki bo povzroeilo izvisevalnemu odlu
ru dovolj skrbi.
Nnśe uibanje je v prvi vrsti slovensko, ali
eilj je jugoslovanuki. Iz tęga sledi, da je treba
ostale Jugoslovane pridobiti za enako delo. Na- i
stopati ue morenio in ne smętno v tem oziru dikt.i- 1
torieno. Toda kjer se pojavi kakrśnikoli sled e- j
nakili nazorov in eiljev, jo mora mo zas>dovati, po
svojih nioóeh podprrti in glednti, da doseźeino
splośno jugoslov#nsko republieansko • fedcraeijo.
Neprenelionia se nam zatrjuje, da so vsi jugoslo
vaiiski narodi demokratieni, o eeiner sino tudi mi '
preprićani, a ee je tako, mora repiihlioauuki klie
med vsemi najti odziv, treba je le, da bo naś jkj
ziv dovolj razuniljiv.
Tudi to bo morala biti skrb izvrsevalnega in j
j eentralnega odbora.
Xalogc pa leże tudi śe drugod. Vse naśe delo
mora biti demokratieno: to je neizogibno, »V ho- ,
eeuio doseei demokrat ićen eilj. Delo mora prilia
jati iz naroda saniega in zato je trelia. da so <lt»*>i
| oblika, v kateri bo delo najbolj uspeśno. Treba je.
i da se einiprtj ustanove lokalni odbori, kjerkoli
| je to mogoi-e.
Ustanovitev teb lokaluiluodborov bo prvo,
kar nam praktieno pokaże, koliko resnienega z.i
nimanja je mod naśim Ijudstvom /.a usodo naro
' da v stari doinovini.
Naselbinam ni treba óakali na uikakrsou po
seben poziv. Kjer je le «;i klnb ali le eno «;• uxtvo,
! naj doloei svojega zastopnika. Kjer je vee takih
, organizaeij, naj vsaka — soeialistieni klub, sa
mostojno pod]w>ruo druitvo, zveznn drustvo, per
sko druAtva ali kar ie je — izvoli zastopnika ali
zastopnike; ti naj se snidejo, so konstituirajo kot
' lokalen odbor in nazuanijo svojo ustanovitev iz
I vrsevalneniu odboru. f'im vee bo takib odboro\\
teni jamieje bo, da se opravlja delo ljudstva, lu
pa delo voditeljev.
To je vazno, kajti vse se mora graditi od spo
1 daj, ne pa od zgoraj.
Na delo lirez obotavljanja in odlaśanja!
Nikołaj Romanov se je preselil v Sibirijo. Za
to selitcv se ni odloOil óisto sam, tcmvec mu jo je
'nc-»vetovala" provizoricna vtada na tak naćin,
Ja ni mogel od klon it i prijazne ponudbe. Ylada ni
ohjavila razlogov Nikolajevc deportacije, toda
zdi se, da je bilo potrebno za vcejo varnost repu
blike. Kaj se je godilo v Cantkein selu, ni znano.
Ampak unievno je, da so inHi monarhistińii
spłetkarji tem vee npanja, vim Miźe je bilo nek
danje velieanstvo. Kajti nihee ne more misliti, da
ho prisliwi starega reźinia kar iznmrli nli pa se
od prve«a do zadnjega prelevili v naduśene re
pub'ikanee. Na eni strani so ljudje. ki jim reakei
ja tiei v krvi, pa sovrazijo vsak napredek instink
tivno. Na drugi strani so zopet taki, ki imajo di
lektno korist od dvora. O tndi je oeitno, da je
ogromna veeina ruske^a prebivaUtva republikań
ska. dela, vendar tndi nevelika inanjślna zprage in
te/.avc; zlasti v zmedah, ki so jili -povzroeali hi
nerradikalci, najdę nionarhistieiio rovarenje lali
ko mnogo prilike za svoje eiłje. In kakor ki y !
Klnri Husiji revolueionarji v jceab kljnT» naj
ltrnfejiiemu liadzorstvu vendar naśli zveze z zu- I
nanjini svetom, je moRoi'e, da se spredejo kakśne j
tajne nit i med Carskim selom in zunanjimi aizpn
ti monarhije, ki so vecinoma tndi a (rent i Neim'ij".
Ne vomo, ee je imela ruska v!ada kakśne do
każe za take wtikr in spletkarije, toda źe njih
in iźnost je bila dovoljna, da se je sklenila Niko
la jeva preselitev. j
O izvr&itvi prevoza poroeajn:
I'oveljniitvo garnizije u Carskom selu je do
biło povelje, da posadi Nikołaja na vlak v sredi
zintraj. Od vsakega bataljona v trarniziji so izbra
li po enajst vojakov, o katerib lojalnosti napram
tvobodni Husiji ni nobene«a dvoma. Ti vojaki so
itneli nałogo straźiti eesto c»d earjeve palaee do
kolodvora, kjer je eakal vlak. Nikolajevi rod bin i
je bilo dano na izbero, da labko ostane ali odide
z njim, kakor jim ljubo. Vai od prvega do zad
n.'ega >o se odloeili, da gredo z Nikołajem. Ko so
iv!-danjemu mogocnemu earju preeitali odlok
prnvizorifne vlade, da mora it i v Sibirijo, je pa
ri"! na stol vsled velike potrto®M. toda ugovarjal
n: eno besedieo. Prosił je, ee -me pred odbodoin
hp cnkrat pogledati vrt, kjer je -cdii in okopavnl
krcmpir in drugo zelenjavo. I>rai?e volje so n
strucli njegovi proSnji. Nikołaj ie korakal po vrtu
in najhujae mu je bilo, ker se mora loeiti od njegc.
Njesrova ieiia. bivna earica, je bila videti vesela,
M da bo vsaj nekaj spremembe. ker se je zad
nje ruse preeej dolgovasila v Carskom selu,
Namesto" wijajno opremlje'ie?rn vlaka, bre*
kakisnega se ni Nikołaj Romanov nikdar vozil no
Husiji, je stopił v navaden vlak na poslaji v Mo
hilevu. Vlak je bil sestavljen iz treli spalnih vo
7.ov, euega jcdiliioifa in trch vagonov tret joga raz
reda; takoj za njira je odśel drugi vlak, na kato
reiu je bila njegova prtljaga in petdeset sluz.abni
kov, ki bodo z dovoljenjciu revoluoionarne vlado
delali drużbo Nikołaju v Sibiriji. Na koloilvoru so
ga pripeljali v avtoinobilu, v katercm «ta km
spremljala knez Polgorukov in ginf llenokondorff
bivxi dvorski marśal, ki sta bila \es ćhs z njiiu za- i
prta v Oarskem solu. Moóni kordoni vojastva sn ,
sprcmljali avtomobil do postajo. V drugom avt«- i
mobilu jo modela njegova żona Aleksandra * iićer- ;
kami in sinom v spremstvu grofioe NariSkinove, i
biv.se dvornr damo; v drnźbi jr bil tudi. koron jaś
ki niornor Dorovonko, ki jo bil earjevioev telesni
euvar źo od deokovega rojstva. Tudi on so ji» pn
nudil, da odide s oarjom v prcgnanstvo.
l'rebivalstvo ni nić vedelo o Nikolajovciu od
bodu. Ko so earja odpoljali, so ostało atraźe na
okrog palace kakor prej, da bi ne bilo siuna. Nih
ee ko no vo, znkaj je vlada posiała Uomanovea v
Sibirijo. Ugibljejo pa, da je njegova dopoitaeija I
v zvozi s pismom generała (turkota, ki ga je vti
hotapil zapitemu Nikołaju v Carsko solo, prisega- '
joe mu zvestobo in obi jubłjajoe. da prido óas, ko
bodu revolueionarji plai-nni za svoj "zloóin".
(Jurko je bil aretiran.
i
Sklieatelji inodnaroduoga delavskoga kongro
I sa, ki so ima otvoriti I), septombra. rośno razmis
ljajo, da bo troba zborovanje zopet prolofciti na
poznejśi oas. Dejstvo, da so Anglija, Francija, Ita- .
lija in Amorika pnnovno zabranile prosto pot de- i
letratom iz toll dr/.av, je prisililo sneialisflóno o- i
ksokutivo, da nękaj ukrene.-Sklieatelji ne niarajA.
da bi bili iz vojskujofih ;se drżav navzooi samo ]
Nornei in Iłusi in da bi bili sliśnti le napa di na 1
zavezniske vlade, kar bi laliko óalo vsemu kon- j
i gresu videz prist ranosti v interesu eentralnih sil.
I
?
Angleśki miuistrski prodsedni!- Lloyd (Seorge
je dejal v parlamentu, da bodo zavezniki z Ameri
ko vred dosegli wvoj oilj v prihodnjeiu lotu lf»1S. ■
Noinśke submarinke no bodo i/stradalo prebiva
telstva Anglije — je nadaljeval Oeorge — in boj
i ni poło/aj je dober. Letośnji pridelek psenioe j<* '
voóji kot je bil lani in tudi drugi poljski pridelki
so se pomnożili. Kituaeija na ruski fronti je res |
słaba, kar pomeni, da morajo zapadni zavezniki
izvrsiti toliko veó dela na bojMCu. Teżkore zavoz
! nikov so łwnlo odslej nianjśale, medtem ko bodo
rasie v Nemfiji v obliki notranjili nemirov. Naj
veó, kar more Semrija zdaj wtoriti, jo, da so vzdr
i żuje proti napadom Angleżev in Francozov, pa so
J toga ne more.
Porabite iivljenje dobro.
Klavnuznani norveSki razisko
I'alee severa Fridjof Nansen pn<
vi da je histvenn potrebno /a
vsako drużtH) in drzavo, da je
vsak drzavljan vzgnjen tuko, da
nutaneno razu mi', da je njegova
Vkilznosl do samegu sebe i:i do
lruihe ta, tin poral)i iivljenje tinj
bolje in da je kolikor jnogo^e sre
C-eii. Melanholiju in ernoglednost
sta greh, ako vodita do brezdelja.
Mi bi jm *e rud i dodali, da ho ze
lodi-ni ueredi dostikrut odgovorni
«i tuku raxpoienja in »1a je Tri
inerjov Amerikausk! KHksir od I
(Srenkega Vina najboljSe zdravilo)
za take noprilike. On izeisti 2elo-j
dw, pomaga prebavi, povrne tek, j
osve/.i duha in okrepi eelo telo. I
Cena $1.00. V lekarnah. Iliinerjev
Liniment je priprwva prve vreste.'
Njega eudoviti iieinki v k1uc.'i-I
jili revmatizma nevralgljn, ix
puhnenj, oteklin ga je napravilo
priljubijeno. Cena 25 In 50 e. v
lekarnah, po p«wti 35 In 50c.
V lekaninb. Cena $1.00. Jo*.
Triner, i>.delovalee, 1.T13—133!),
Ashland Ave., Chieago, Til.
Mnrnariśki department je izve
del, da se NemOij;» pripravlja ii >
suhmnrinsko ofenzivo v anieriftkih
vodnh; gotovo stevilo submarink
je baje że na jx>'i eez Atlantik.
Mornari&ki oddclek je doloćil
nove naredbe za plovbo iz New
Yorka in Bostona ter uredil vse
potrehno, <la dobe kajzerjeve sub
marinke gorak sprejem, ee se rev
prikaiejo.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Unnlk ii > 11 ■— I
ta rftBttaUlk.
.•iraraifkA praiakar* brwplał»a
feti j« 1* 1924 BllM llUM
At*., Ohlcafo. Ur»doj» *4 1 4« • p* \
; *d 7 4m • tjvimi. Iitw CUttf
lir»4i balatki aaj pUaja lUrnaht
ZANIMTV Ć LA NEK O NADZOROVA
3JJTT BANKĘ Z VANE "CLEARING
HOUSE".
Kb] to pomenl za ljudstvo, Ce Je banka
pod nadzorstvom "Clearing Housa".
Vse banko, ki imajo zvezo s Chicago
Clearing House, bo podvriene strogemuj
nadznrovanju o.l uradnikov toga zavo
da. Preglcdovanjo rneunov in imotja ,
so mora vr&iti nnjmanj enkrat n:i lot<>. '
Iivedonci natanfno proiifejo stnnje <
vsuke banko. Vso gotovino preStejejo, |
preglcdajo vse note, varlcine, vknjiibo
in druge vrednostno listine, se prepri- •
t'ajo o fondib, ki bo oalołoni v drugili
bankah in pregledajo knjige in raćuno..;
C'e najdejo izvedenci kako slabe alt
dvoinljivt- vrednoitne listine, so te no
śtojojo voć kot imovina banko. Ako se
jo skroiła vrednost banrnega promoio
nja, mora banka kazati pravjlno vred
nost v svojih knjigah. Ce banka drzno
ftpokulira in ho ji pride nn sled, morn
to takoj opust iti. Vse, knr je slab", ri
akirano, bo mora takoj odBtraniti in na I
domestiti z boljSim. Co vsega toga
barika Intro nn popravi in Btori, izgubi 1
Tie nadaljnjn ugodoosti in pravice, ki
jih vJivajo banko, katoro mo zdruźono v
Clearing House.
Kodar do odvzamejo kaki banki te
tigodnosti ali Co ni Bprejeta v doming
Houm ima slednja za to dobor vzrok.
Na drugi strani pa je o banki, ki je
rlnnira te zvozo, ie to dovolj jasen do
każ, da ima dobro imovino, da jo njen
krodit dobor in da vodi svoj donami
promet po predpisih, varno ia sigurno.
Naf-rt za nadzorovanje bank potom
Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu
prod doaetitni lot i. od katerega caaa na
prej ni bankrotirnla niti ena banka, kij
jo bila v zvezi a toni Clearing Housoin.
Ako jo Mo na ali drugi banki slabo
valed paniko ali vojske, bo ji tnkoj pri
skoiile na pomoS druge Clearing House
bankę in ji pomagnle, dokler bo nisoj
povrnile zopot normalne razmerc. Ta
Clearing House nadzorovalni nafrt so
je pokazał tako vspeSen, da bo povaod,1
kjer koli ie nahaja kak Clearing Housp,
sprejeli ta na£rt.
American State Banka je v tvezi s
tom Clearing Housom, je pod ujegoviin
nadzorstvom in ima vse privilegijo tej
bankę, kateri poda vsako loto pet po
polnih rucunov.
American Htato Ranka pa je tudi pod
dr/.avnim nadzorstvom in odda vsako
leto pet detajliranih rufunovr o Btanju
Hanking Depnrtmenta dr*»v© Illinois.
Napravite NA$l) bnnko za VAftO
banko in VaS denar bo varon in #a
Inhko dvignete, kedar ga ?.elite.
VpraSajte za sozoam naSih First Oold
hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in j
$500.00 zlatih hipoteSnih bondov.
AMERIŚKE drżavne bankę
Ulue Island Ave., vogul I.oomis in 18.
coBte.
'' ćas''
jo odina slovenska rovija v Aine
riki. "('"os" prinaaa lepe povc
sti, kor istno gowpodarske in k<>
spodinskc nasvete, znanstvone za
nimivosti, podut'no in narodu |><>
trolnie razprave, mnogo mienili
slovcuskili pesmic in poleg tei»a
pa prinasa lope in umetniake ali
ke.
List shaja mo«o?no na '.f2 stra
noh in stano samo $2.(K) na loto,
za pol leta ♦l.(K). Naroća se pri
"Cus", 2711 So. Millard Ave.,
Cliiea>m(lll. v Clevelandu in okoli
••i pa na 60H3 St. Clair ave.
CARL STROVEF
Attorney at Law
Zasłapa *■ »sih isdiiiih.
bperialist yjt toźhe v odSkodnins*
k'h zadevah.
«ol>* lOOj
133 W WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL*
Ttlef on: Main 398)
Ali veste za letovwfo Martin
PotokarjuT Sovoda. Tu jo "VIL
LAGE INN" s prostornini vrtoiu
za izlote.
Vodnjak z studenńio vodo na
Mnrtinovi farini jo poznan pi> vsej
okolioi.
Ogdon AHo., blizo oootne źelez
niśke postajo, Lyons, III. Telefon
ska stevilka 224 M.
LOUIS RABSEL
SHAJALIŚĆE SLOVENCEV.
■A 460 6P.AHD ATE., lEKOSHi, WIS
Telefon 1199
, IlL-m za krce zelodcu in M
trebuhu, bola nvrat, n*- R
duho, glavohol, izgubo If
i teka, prehlad v glavi, jj
Ifcf. ltd.
I'riredi am inta komj anija,
ko «it*In Mnvni "Pain K*.
pel Itr'* nU&ro vr#«ln<» ared
»tvo » v«lrKnrtijf.
Patrrti-n ćlovek ima eno
«t«klrniru v<*dn<> pri rnkah
S5c in 6.1c v vii h lekar
nnh, li pa pri
F AD. RICHTF.R CO.
<4-80 VVa»hintrt«>ii Street
NhW YOKK
MODERNA KNIOOVKZNIOA.
Okusno, hitro iii /rpcino dal*
/.a privatnike in druStva. 8preJ&
I naino narobiła tudi izv«ui meat*.
Imamo modem© stroje. 5lxiv
cno In poitcna postre&ba.
IłRATT* HO LAR,
1633 Blue Ial&nd Atv,
J (Ad ter.^ OMixw, IT
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD
PORNI JEDNOTL
Xarooite si devnik "Prosve
; ta". List stanę za celo lcto $3.00;
! pol lota pa $1.50.
Vstanavljajte nova drustvn. De
I sot clanov(ic) je trcba za novo
drustvo. Naslov za list in za taj
nrStvo je: 2657 So. Lawndale Ave.
Chicago, 111.
Naivecin cinvanska tiskarna v Ameriki je
== Narodna Tiskarna =
2146-H Blue Island Avenue, Chlcngo, Il«.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaskem, Slovaskem, Ceśkom
Poljskem, kakor tudi v Anjrleśkem in NemSkem jeziku. Nasa
posebnost so tiskovine 7-a <irustvo in trgovce.
"PROLETAREC" sc tiska v naSi tiskarni
J^ADAR potrcbujete druitvene po
trebśiinc kot zastavc, kape, re
gnlije, uniforme, pcćate in vse drugo
obruite se r.a svcjrga rojaka
F. KERŻE CO.,
2711 Soulli Millard Avenue.
CHICAGO. ILL.
| Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. j
Edini slovenski pogrebaik
MARTIN BARETINĆIC
324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, ?\.
V teh dnevih
velike draginje
lii se moral v&ukdo varovati pred boleznijo, ki poineui velikc
izdulke za lii.śo. l'opolna re^niea je v pregovoru. k' Forewjirued
is Forearmed". Slalm prebava glavobol, zgnita oknsa, splośna
slnbost, vsi taki znaki vas opo/.orujojo, da iśóote zanesljivega
zdravila — main pozornosti vast 111 erevain, l>o vam pomogło
prcpm'iti sitne neprilike.
Trlnerjovo Amerisko Zdraviino
Grenko Vino
jo tistn zdravilo, katercga potrebnjete v tnkih sliu-ajib. Isto
izeisti ireva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri
rode in mnoźe raźni bueili, pomaga prebavi, povrne okus in
ojaei kri in źelodee, ki so potem vstann braniti se prod vciino
iiapadajoeib bacilov. aZ gori oznacene slueaje, nadalje za ucr
voznost, żelodene ncprilike pri żenskali ob easu zivljenske pre
membe, kakor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih,
itd., je priznano to zdravilo za najbolj.se izmed vseli onnkih
pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zeliśó, kore
oiiiie in lnbjd, ki imajo znane zdravilnc ino?i in iz eistepn, na
ravnega, nioenega rdeeega vhia. Isto jo dobro tndi za najlwlj
obentljiv źelodee. Cena +1.00. V lekarnab.
Trinerjev Liniment
vain prinese v hiSo pravo drnzinsko zdravilo. .Ie nepresknljiv
za revniatizem in nevralgijo, je izvrsten pri ponesreeenju, /a
zvijenje, otekline, okorcl vrat, itd. .Je jako pozivljajoc za
nlrnjene misice po teźkoni dołu ali dolgi boji. (,'ena 25 in *>0c
v lekamah, po pośti 35 in COc.
Trincrjcv Cough Sedative
je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kaśelj, liripa
vost, vnetjo sapnika, nadnho, itd. Cena ista kakor za liniment.
Trinerjeva zdravila so dobiła najvisjo mogofo nagradc na
innoffib niednarodnih razstavah. Zadnje najrrnde: Zalta ko
lajna—San Franeiseo, 1915, Cirand l'rix—Panama, 191(1.
JOS. TRINER
kemlk lzdelovalec,
1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, R!.

Proletarec. [volume], August 21, 1917, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], August 21, 1917, Page 8, Image 8 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], August 21, 1917, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??