Proletarec. [volume], October 30, 1917, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Slovensko republičansko
združenje.
SEDEŽ V CH1CAOI, ILL,
1ZVRSEVALNI ODBOR:
Frank Itostič, Filip Godina, Martin V. Konda,
Etbiu Kristan, Frank Keržc, Anton J. Terbovee,
Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR.
Matt. Petrovirli, Ludvik Uencdik, Frank Ve ranic.
CENTRALNI ODBOR.
Auton Zlogar, Matt l'ogorelc, Anton Motz,
Frank Mravlja, Ivan Kušar, Frank Šavs, Frank |
Udovich, Joseph Steblaj, Leo Zakrajšek, John Kr- |
mene, John Uezel.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov,
ki se doslej še niso priglasili, postanejo člani <*en- j
tralnega odbora, rim se pravilno prijavijo in izja- j
v i jo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. U. Z. —
Naslov za pisma in denanie posiljatve .jo sledeči: j
Anton J. Terbovee, 1*. O. Box No. 1, Cicero, 111.) ,
Časopisje: To je delavčevo bojno sredstvo. Z
njim si pridobiva potrebno znanje. Ono mu ji- pri- J
pomoeek v agitaeiji. Ono mu je ščit v boju. Kapi
talizem pozna moč časopisja, zato si j,» ustanovil
velike liste, ki vplivajo dannadan na javno mne
nje. Orožje, ki ga vUrti kapitalizem, ne .sme
manjkati delavstvu.
Znanstveniki in socializem.
Socializem je znanost. Ta resnica je bila že
neštetokrat povedana, vendar pa ne gre nekate
rim ljudem še nikakor v glavo.
Kapitalistom .se ni čuditi. Prvič ima velik dt'1
te gospode o znanosti sploh wilno blede pojme.
Za njihove interese so sicer vsakovrstne panoge
znanosti potrebne; ali kdor ima dosti denarja, si
lahko najame ljudi, da študirajo zanj, pa ni tre
ba, da bi si sam belil glavo z učenostjo. Oni ne bo
do priznali znanstvenega značaja .socializma, ker
vedo o njem prav toliko kolikor o astronomiji,
geologiji ali pa o primerjevalni anatomiji.
Lastni interesi direktirajo kapitalistom, da po
rekajo znanstveni pomen socializma, ker !>i » tem
počastili njihovim namenom nasproten nauk in
hote ali nehote priznali, da je socializem nekaj
večjega kakor navadna kupčevalska politika.
Med učenjaki po pok lieu jih večina maje z
glavo, če slišijo, da je tudi socializem nekaj znan
stvenega. Večinoma namreč ne poznajo sociali
zmu več kakor še kakšne druge politične struje.
In n j i 111 je to najmanje zameriti, kajti oni nimajo
dela, pa jim ne ostaju toliko časa, da bi mogli še
socializem temeljito študirati. Znanost se čim
dalj bolj Specializira, vsaka panoga se razširj,
ker se znanje od dne do dne množi, in kd >r ji je
posvetil svoje življenje, ima z njo vedno dosti o
1 prav k a.
To je zelo obžalovanja redno, ker l»i soci
ulističneinu ^iliaiiju ravno ljudje z izurjenimi
možgani in s poznavanjem znanstvenih metod
prav prišli. Oni ne bi mogli nadomestiti nobene
ga boja, nobene organizacije; delavstvu ne bi bi
la odvzela njegova lastna naloga. Ali marsikate
ri nerodni korak bi uiu bil prihranjen, marsika
tero spoznanje hi si proletariat lahko pridobil
brez pretežkih izkušenj.
Toda, kar je je, česar ni, tega ni. Prepričani
smo, da bo kapitalistično gospodarstvo tudi u
| eenjake iu sploh izobražence v vedno večjem šte
! vilu privajalo v socialistične vrste, ker jih bodo
] dejstva vedno bolj prepričevala, da je v sedanji
j družbi tudi znanost večji del le dekla kapitali
zma in odvisna o njegove milosti.
Za sedaj je veliko število učenjakov še in
diferentno napram socializmu; nekateri so mu na
ravnost sovražni, he manjši del se mu je z zani
manjem približal in si je, ko ga je temeljito spo
znal, tudi odprl njegova vrata. Neizogibni raz
voj poskrbi, da bo tega spoznanja vedno več.
Posiliti se ne da v tem oziru nič.
Pravi učenjak služi znanosti zaradi znanosti.
To pa je v kapitalistični družbi zelo težko, včasi
i tudi popolnoma nemogoče. 1'čenjaki to čutijo;
kad ir bodo spoznali, kaj ovira njih delo, postane
, socializem tudi njihova znanost.
hi socializem ima tudi t<> filozofijo, da zna
j počakati na tisto, kar se mora zgoditi.
ALKOHOL V STAREM VEKU.
(Komu* s 1. strani.)
ko je dal postaviti sod vina in sicer najboljšega
falemčana. — Lukul ji* imel še večjo klet in je
ljudstvu nekoi poklonil 1(K),<'(M) sodčkov. Pool«,
'.lica tega je baje bila, da je bil tisti dan ves Him
pijan. Tudi gcnijalni Antonij, ki ka je omrežila
Kleopatra, je bil velikanski pijanec in še zadnji
dan pred smrtjo se ga je nalizal, da je bil ves trd.
Ali šele ]>o Avgustu je prišla /lata doba raz
i uzdunosti in pijanstva. Cesar za * cesarjem je dan
za dnevom plaval v vinu in nezmernosti. "Že na
j teščc je začelo vse pit i, ' piše nekdo, "da je liil
opoldne ves Itim pijan, da se do večera prespi in
zopet napije.'" Doinieij Klavdij Neron je bil <•<>.
sar in pretepač. On se je napil, potem se jp |,a
oblekel čisto navadno in je s svojimi gosti rugo- I
v i I i 1 po vsem Uiiiiu, <la se s kom stepe. Večkrat so H
ga vsega modrega in progastega prinesli % "noč. I
nili sprehodov" v njegovo palačo. Potem seveda
ni čudno, da je cesarstvo tako propadalo. V več
nem pijanstvu ni bilo nič več sramotno in nepo
šteno, ker so prednjačili sami cesarji. Rimska dr
žava je propala in /. njo rimski narod, ki se je na
pol utopil v vinu.
Alkoholizem je dandanes še hujša nevarnost
zlasti za majhen narodOkužil je cele rodove Indi
jancev. iu pomehkužil je žilavi črni narod, kjer in
koder je le mogel, in kulturno človeštvo je po
kvaril. \csiniscl je absolutna abstinenca, ker je
vobče neizvedljiva, ali zmernost moramo priporo
čati in zagovarjati vsi. Pri tem pa mora hiti vsa
kdo tudi svoj lastni apostol.
O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh.
Načrt al dr. H. Dolenec.
Z gobarstvšom so se pečali le bolj revni lju
dje in taki, ki niso imeli dosta opravka pri domu
Ko hitro je gobar svojo njivico jtosejal iti krom
pir posadil, se je odpravil v gozd. Odšel je na
vadno na vse zgodaj, da dan ni bil izgubljen, kaj
ti že po poti je iztikal in gledal po drevesih, ki
so mu bila že znana, da imajo gol»o. Taka dreve
sa so pa le bukve. Le na trdem lesu zraste prava
goba. goba iz jelovega lesa nima nikake vredno
sti. O hrastu in drugem drevju, ki je trdega le
sa, pri nas ne more biti govora, kajti takih goz
dov pri nas ni kaj obilo. Bukov gozd pa sega od
postojinskega .lavornika mimo kranjskih in hr
vaških snežni kov tja doli v (iranieo in ga je brez
presledkov črez 200.000 oral skupaj. To hribovje
in posebno debeli gozd p> Snežniku in okrog nje
ga so bili kdaj eldorado za naše gobarje, in so, ko
likor so še, za polharje iu kuharje. (Joba se pa ne
nahaja samo po rastočem drevju, ampak raste tu
di, in to po največ, po kladah, to je deblih, ki sta
jih starost in vihar položila na tla, ali jih je pa
logar posekal in popustil, ker niso bila za rabo.
Takih klad l>olj ob kraju gozda ni bilo dosti. V
nižji legi sta tudi prevladovali hoja in smreka
in zatorej pravim, da se lw»lj ob kraju ni mudil go
bar in le više naprej silil v de.beli gozd. Vendar
pa pred večerom ni dospel do bajte. Utrujen se
veda je bil do sile, kajti proti večeru je nosil
tudi že preeej nabrane gobe v vreči na hrbtu. No.
si mislimo sedaj, tam se je pa oddahnil in poživil.
Ne še takoj, (Gobarska bajta, dragi bralec, ji- ču
dna prikazen. Najlxdj bi se dala primerjati stra
hu, katerega ni na okoli nič in j«' na sredi votel.
Kdor je prvi na spomlad prišel k njej, ni našel od
nje navadno ničesar drugega, kakor še kak kol
pokoncu, streho in druge stebre je pa sneg črez zi
mo na tla potlačil. Torej je bila prva skrb utru
jenega gobarja, da si j«' "hišo" zopet popravil.
Včasi je bilo treba celo še sneg odmetavati, po
tem so se šele zopet postavili koli, ako so bili še
za rabo; sicer je bilo treba nasekati še novih in
jih za rabo pripraviti. Za zadnjo steno je služila
debela bukev ali hoja. Na to je poprečno bil pritr
jen drog in njega sta na sprednji strani, /.o katero
je služil zopet drog na dveh kolih, vezala dva dro
<:u, na katera so poprečuo bili položeni manj dcbe
li drogi ali polena, jki teli pa bolj velike Špel te in
iveri ali kake skažene doge. Taka j«' bila gobar
ska bajta na Alezališču pod Snežnikom, ki sem jo
jaz pozjial in večkrat v njej prenočil.
Za Snežnikom proti jugu j«' bila še ena. Ime
kraja sem pozabil. Sestavljena je bila enako. Ko
sem prvikrat prenovil v njej, sem povprašal, ko
smo že ka<lili in se razgovarjali, starega gobarja
Iskro, kdo je napravil načrt za hišo. Nasmehnil
se mi je, ne da bi bil cevko vzel iz nst, in šele
<"rez nekoliko časa je i/pregovoril: "l>olier moj.
ster je bil, kajti jaz jo poznam že »"rez petdeset
let in moj oče so bili stari vrez osemdeset let in
so pravili, da jo poznajo zmerom enako in na i
Ktem mewtn." Da je v resnici stala že veliko let, je
svedočilo pa tudi to, da je imel ves prostor okrog
bajte in na sežnje okoli posebno črno prst in na
površju gobove obrezke. \* stotini let in še več se
je dosti gobo obrezalo in iz obrezkov je nastalo
dosti prsti.
Pozabil sem povedati, kaj je gobar vse s se
| boj nesel, ko je šel spomladi prvikrat v gozd: lo
nec ali kotliček, ponvico, nekoliko funtov koruz
ne moke, ne preveč špeha in par.pesti soli. Ako je
doma pozabil žlico, je j>a kar s kuhalnico obiral
žgatiee ali pa tudi z obeljeno paličico. Ko je šel
drugikrat v gozd, ga je živež že manj nadlegoval,
kajti kuhinjska oprava je ostala črez leto v goz
du. Neobhodno potrebno orodje za gobarja pa sta
bila sekirica in pa nož. Sekirico je rabil tako
spretno, da bi !»il še las preeepil, in kdor tega ni
znal, je zamudil dosti časa in si delal tudi »kodo.
Nikdar pa gobar tudi ni pozabil pipe in tobaka,
gobe in kresila, koj ko je šel od doma, si je go
tovo ukresal še ogenj in prižgal tobak.
Ko je gobar povečerjal in si na privoščil še
; eno pipieo, je šel spat, ne da bi še enkrat presto
pil. Sezul je črcvlje, ogenj raztegnil bolj na širo
ko, slekel kamižolo, iztegnil se ob ognju in, ode vsi
>^e s kamižolo, kaj hitro zadremal. Zdajpazdaj se
je prebudil, kajti razen najhujšega poletja je bilo
treba večkrat ogenj popravljati in nanj na novo
drv nalagati, pa ne preveč, da bi plamen ne do
segel strehe in ne požgal hiše. Za ponočni ogenj
Etbin Kristan. Ol • ^ • •
oavicev pesimizem.
A hitro se je spotniiila, da se človeku, ki 1
trpi, ne sme govoriti v tonu usmiljenja. Spretne- j
nila jo torej svoj glas.
— No, neumna goska sem. Vidite, take smo.
Menda tiči to v naši naravi. Prosim Vas, oštejte
me ....
Obmolknila je, ker je opazila, da govori v !
zrak. On menda ni niti slišal njenih besed. Prvi
solzi je sledila druga in sedaj je jokal, jokal in
ihtel. Ona pa ni nič vedela, kaj naj pravi. Mu
čila se je, da dobi pravo besedo, a nobene ni na
šla.
To je trajalo nekaj minut. Naposled se je
Savič zopet zavedel. Obrisal si je solze. Potem
je začel govoriti s trepetajočim glasom.
— Pravzaprav bi me moralo biti sram. V
mojih letih, po mojih izkušnjah, z mojim prepri
čanjem — pa solze! A meni je tako čudno, da
me ni niti sram.
Sedaj je tudi ona zopet našla besedo.
— Ej, kaj bi Vas bilo sram? Kdor nima več
solza, ni niti pravi človek. Ampak jaz sem bila
neumna, brbljala sem same neumnosti, n,e da bi i
bila pomislila, da Vas utegnem razžaliti s tem.
— Ne, Vi me niste užalili. Ta hip se ne spo- ;
minjnm, kaj sto govorili. Pozneje se gotovo sponi- J
nim, pa bom tudi vedel, ali je prav, ali ne. A se- J
daj mi je čudno, jako čudno. Vse kar vidim, je
nenavadno. Vi stojite pred menoj, kaj ne? Vi ste
Tonka Hrastova. A jaz vidim pred seboj čudežno j
bitje. Vaše liee, Vaše oči, barva Vašega obraza
— vse je izpremenjeno. Rafaelovo nmdono gle- (
dam, pa zopet devieo orleansko, pa oči madone
Sandove, a dobro vem, da stoji pred menoj Ton- j
ka Hrastova, moja učenka, ki podira moje nazo
re . . . O, ne mislite, da se mi blede. A vi ne mo- |
rete videti tistega oblačka na nebu, ki s?a vidim ,
jaz. Rdeč je, svetlordeč, z zlatimi robi, iz pjega
švigajo bele strele, bele kakor srebro. -laz ga vi
dim, vidim, vidim. In strele se /.udirajo v moje sr
ce, in sedaj vutim Uri, ki kaplja počasi, prav po
časi v mojo dušo. V mojih prsih, povsem na dnu,
se giblje nekaj, a še ne vem kaj je . . . Oh, ne, —
ne glejte me tako! Pravim Vam, da se mi ne ble
de . . .
Naenkrat je zakričal.
Za boga! Kaj ste naredili iz mene? Vi ste
mi vzeli mir. Pregnali ste ga. Daleč je že, tam za
tistim rdečim oblakom, odkodar se mi roga. In
nikdar več se ne povrne . . .
("miril se je zopet.
— Ah, ne poslušajte, kaj govorim. To je
grozna ura. Posloviva se za danes. Samo za danes.
.Filtri bo vse dobro. Do jutri se mora povrniti
moj mir in tedaj bova zopet govorila, kakor
vsak dan. To je bil neprijeten, a samo slučajen
intermezzo. Kriv nisem jnz, Vi pa tudi ne, Vi
ne . . .
Tonka je čutila, da ne more izreči nobene
besede, ki bi bila sedaj na pravem mestu. 'Nema
mu je podala roko. On jo je stisnil tako kakor
še nikoli. Tudi to se je zgodilo nezavedno. Dna
se je obrnila počasi, on pa je gledal za njo še
dolgo in ko je že izginila, jo je še videl. . .
Potem je odšel domov.
Tisoč misli so mu je križalo v glavi kakor
bi bile same strele. V možganih mu je bobnelo
valovje razburkal ega oceana.
— Kaj se je /-»odilo? ?Kje je moj blagi mir?
Kje je nirvena? — Ah, to ni konec, ki sem ga
pričakoval. Ustje pada z drevja, a to se je zgo
dilo že stokrat in veje so zopet zelenele, pogna
le so kali, popki so vzceteli in iz evetok so dozo
reli plodovi. Že stokrat — in zopet se bo godilo
tako. In seme pada neprenehoma v rodovitno ze
mljo, sneg pa ne zamori, ta odeja ga samo čuva.
so služila po navadi l»<ilj debela drva in čokiči, ki
so po«"asi tleli in goreli in napruvljali ogrevajoeo
žerjavico.
Ul> prvi zori je !»il gobar že na nogah. .Nje
govi znanci in prijatelji so ga o«l vseli strani pc»
zdravljali. Kraljičck ali palček, ki >e je bil \n 1<»
mačil črez zimo v raz« 1 raj »a ni bajti, se ji' prišel
prepirat prav na pni« in povpraševat, kaj tla po
menijo te izremembe v njegovem domovanju. Naj
manjši je ta ptieek, pogtimen pa tako, <la je meni
neko«', ko s«'iu se pred hu«lim nictežem potisnil
v oglarsko hajtož sedel na «5 revel j in >e nad me
noj repeinčil. Toda spomladi s«* «l«»!go ne obotav
Ija in ne prepira za podrtino; rajši se pridruži
drugim vrstnikom, skoči na bližnji libnl in tatu
tak«« glasno zakroži svojo ljuliko pesmieo, da še
gobar prvikrat pregovori, reko«": "Ej, kje se !<•
jemlje?'' Taščice, žolne, ščinkovei, >ini«e vseli
vrst, vse to se glasi in žvrgoli. Kukavice pa o«J
vseh strani naglašajo, «la s«» one tudi že prikuke
le. (Sobar jKizna vse ptiče in jim ve tudi lastnosti
in se rad o njih razgovarja. Toda pri taki pri
liki nikoli ne pozabi )M>hvaliti drozga, ki se ga
je tudi prijelo ime "šprahovee"' ali "devetoviž
nik," češ, da ta ptič najlepše poje in zna vse
ptice in tudi druge živali oponašati.
Ta gobar ne uategne sede in mirno pokaditi
prve pipiee tobaka. Ž njo v u>tih pomije naj
prvo svojo kuhinjsko posodo, v kateri se j«- «"*rez
noč grela voda. Nato pristavi sveže vode, <la si
za z« jut rek in kosilo skuha žganccv. Prvo jutro
in morda če drugo se prigodi, da gobar, še pre
dno dene eevko v usta, segne v pristranski žep
telovnika, in prikaže se na dan majhna stekle
nica z belo tekočino. Naglo, kakor bi >e bal, <la i>i
ga kdo ne videl, si privošči en požirek, in nazaj
v žep izgine steklenica. Ta pribolj.šck je jx»trata,
ti bo rekel gobar; kupčija z gobo ne nese več to
liko, da bi ga človek, tudi za potrel>o, večkrat o
kušal. Ko so žganei kuhani in zabeljeni, si jih pii
vošči polovico. Drugo polovico pa zavije v «"*edno
ruto in spravi v malho. To polovico ima opoldne
za obeti. Sedaj še pospravi in kar je vrednega,
tudi dan poprej nabrano gobo, poskrije vse v
bližini. Vsak gobar ima za to svoje skrivališče.
Kje, to ve sam on. Poskrilo tnoru pa biti vse, kajti
povsod, kamor zali a j a jo ljudje, so tudi hudobneži
med njimi. To ji* bolj ali manj domalcga vsak
goliar izkušal in zatorej .-.i poišče dobro skrivali
šče in od časa do rasa ga tudi preloži. Št* ogenj
zavaruje toliko, da bi kaka sapa ne j »ostala opasna
hiši, ki tudi zavarovana ni. Se enrat se ozre na
vse istrnni in končno pogleda t tuli proti nebu,
I kaj »la bo z vremenom, in se odpravi na |x»t.
Rekel Iti, da so starejši gobarji, ki so hodili
štirideset in tudi petdeset let v gozd, |n»/.uali do
malega vsako drevo okrog Snežnika. Zdravo dre
vo nima gobe, in čeprav je šiba tudi ravna ui
gladka in še raste in zeleni kakor vsaka druga,
ko hitro ima gobo na sebi, ni več zdrava. Tako
drevo raste še dosti let in je pravi zaklad za go
barje. Bolj ko je drevo še trdilo, boljšo gobo da
je. so i im i izrastki, ki se prvikrat
pokažejo. To je kar samo meso in •.•;e imenuje eelt.
i Gobar si ogleda torej vsako drevo, ali nima že
sadu zanj, stika tudi za tistimi, ki jih že od prej
I pozna, da se jih je prijela goba. Briga se tudi
va vsako klado,kajti tudi posekana in potem posu
šena debla imajo gobo. O rji ko je svet, l*»lj slabot
no ima drevje, torej ima tudi ponajvee podrtiii
in na takih mestih je tudi največ gobe.
Dragi bralee, ako nisi še hodil po eelem goz
f du, po skalovju in strminah, potem ti je težavno
dopovedati, s kakimi zaprekami ima gobar opra
viti. Lansko leto na pr. si črez ta jarek ali to str
mino še prišel. Ko pa letos prideš do najhujšega
prelaza, najdeš edino kozjo stezieo, zaprečeno s
strašansko klado, ki se je podrla »-rez zimo. Ni
drugače, kakor da moraš iti daleč naokoli oiLzgo
Iraj ali odspoduj, ali pa da si napraviš pot na ta
način, da posekaš nasproti štrleče veje in si na
praviš pripomočke, le tako splezaš črez deblo,
ki samo :ta sebi meri erez poldrugi meter in je
še oprto na veje, ki se niso do kraja polomile.
Dobro se spominjam, da sem hodil po takem goz
du za petelinom, in ko wem bil že utrujen, sem se
take pot ovirajoče mogočne klade kar ustrašil
in se tudi usedel, predno sem se spravil preko nje.
(Dalje prihodnjič.)
boj . . . Oh! K;ij so jo zgodilo! . . . Solza. Kako T
Zima ni kunec .. . Solnee zašije, nastane l»oj v na
ravi in toplota zmaga. Večno ponavljanje, večen
boj . . . Oh, kaj se jo zgodilo? . . . Solza! Kako
dolgo je že ni bilo v teh očeh? . . . Kjo jo moj
mir, moj blagi mir? . . . Ona jo dejala: Tedaj
moram l»iti žalostna tudi jaz. In duša jo zapla
kala. Kjo jo moj mir?
Bil je ves potrt. Sol jo k oknu in so zagle
dal v noč. Zunaj jo bilo vse pokojno in v tej tišini
jo bilo nekaj veličastnega. Ta noč jo bila kakor
Visoka 1'esem, prestavljena iz sveta glasov v svet
stvarnosti. (Jori na nebu so migljale zvezdo, nje
gove ljubljene zvezdo. . . In ta hip so mu jo zdolu,
kakor hi jih bajna svitloba govorila.
— Oloj, tias si vendar vedno ljubil. V časih
svoje najvišjo srečo si obračal svoj pogled k
nam, v trenutkih najhujših bolečin si iskal v nas
tolažbe in inirif. In če nisi ljubil nikogar, niko
gar niti sebe — nas si vendar ljubil.
— Nikogar?
1'očasj, tiho, mirno je zašumolo to vprašanje
v Savičevih ušesih.
— Nikogar? . . . Ali jo res! Ali jo prav res?
In ta hip se ni upal reči: da.
— Morda — morda — sem se vendar motil.
Tam iz najskrivnejših, iz najoddaljenejših
sfer se jo dvigal kakor skozi meglo Rimske o osi o
znan obraz iz davnih, davnih časov. Mesečina ga
je oblivala, zlati lasje so bili razliti po temno
modrem nebu . . . Znan obraz iz davnih, davnih
časov. Ah, od tistih dni jo minilo menda že tisoč
let. In vsi to dolgo dobo je bilo to lioo zaprto
v njegovi duši, on pa je tajil selti in vsemu svetu,
a glavno sobi, da pozna tisto oči in da se jih spo
minja. In sedaj gleda tisti obraz tam gori med
svojimi ljubljenimi zvezdami . . . tako daleč . . .
tako daleč . . .
V najtankejših guhah njegovo duše so je za
čelo gibati nekaj nežnega in mehkega, više in vi
še, dokler mu ni tiha bol napolnila vseh prsi. In
vnovič so mu privrele solze v oči.
Kako velikanska laž je l>ila. vsa la dolga dol
ga doba! In on se ni zavedal. Mislil je, da nje
gove misli, njegove nove ideje in tisti ogromni
Nič .. .
— Olga! Oh, Olga! Ljubil sem te vsa ta dol
ga leta in v tej ljubezni sem umiral! Še enkrat
sem te hotel videti, a to vem šele sedaj ... In vi
del sem Te, v zvezdinih višavah. . .
Mrzlično je iiitel, a polagoma se je umiril
potok njegovih solza, he tihotno so še tekle po
njegovem lieu. Tudi v njegovo dušo se je po
vrnil mir. Tedaj je dvignil oči še enkrat proti
nelni in skozi solze je zagledal med zvezdami dru
go liee. . .
— Tonka!
Šele to nor je izginila njegova prva ljubezen,
kajti iz s rt a mu je rasla druga. Spomin na Olgo
ga ni min il. Koža( ki ga je nekdaj milo opajala s
svojo dišavo ... Iz vzvišenih sfer pa je plaval#
dol sveža, boginji zmage slična podoba življen
nja.
— Tonka!
Zlate zvezde so bliščale skozi tiho noč in njih
luč je odsevala v Savičevi duši. Blaga sapiea jf
pihljala med vejami in z nežno roko je božala
Savičt \ o razgreto čelo.
.lesen je in zima se bliža, a Savič gleda zve
zde na nebu. Mir je vseokoli kakor na pokopali
šču, a Savič čuti življenje v sebi . . .
(Konee prihodnjič.)
Molitev za vsakdanji kruh ne doseže več ne
bes. Ako ne doseže kapitalističnega gospdostvat
se izgubi v prazni neskončnosti kakor glas vpi
jočega v puščavi.
Kvropa ima zahvaliti svojo nesrečo meščan
ski politiki. Z demokracijo, svobodo in narodnost
jo na jeziku so buržvazne stranke služile reakei
ji in absolutizmu, v svoji zaničevanja vredni pod
repnosti pričakujoče nagrado od vlad. ki hi bil0
morale biti pravzaprav njih sluge.