Proletarec. [volume], January 08, 1918, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
St., Chlcigt, III. Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE
M ittvilko v lWlf«K M
•• nahaja p«U| vatogk
naslova, priUpIJ*.
naea »podaj ali u
ovitku. Ako j« fS40 X
itavilka
todaj vam • prihodnjo iU
vilko na*«|a lista potočo
naročnina. Proaiato, po>
■ovito jo Ukoj.
CHICAGO, ILL., DNE 8. JANUARJA, (JANUARY 1.) 1918. LETO (VOL.) XIII
*i» aa koriati Mavikaga
.judatva. DoUvci ao opra
vičeni do vaofa. kar pr»
ducirajo.
Tki« pa par ia dovotod «•
t ho intaraata of t ko work
ins «Um. Workora aro
ontitlod to oil wkat thoy
produco.
Snttrwl aa icconU-claaa matter, D«c. C, 1117. at the |>o«t office
at Ckicaao, III., under lha Act o t Congraaa of March 3rd, 1879.
STEV. (no.) 539. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
Lloyd George In mir.
True translation file«! with the poitmiiUr at Chicago
Jan. », IM18. aa rtouirtd by the act of Oct. 8. 1)17,
Pred zastopniki organiziranega angleškega
delavstva je imel britanski prvi minister Lloyd
George v soboto velik govor, ki »e lahko smatra
za odgovor na tipanje Nemčije o miru in za ozna
čitev zavezniških vojnih namenov. Po došlih po
ročilih je Lloyd George dejal:
"Dospeli smo do najbolj kritičn" ure v tem
strašnem konfliktu, in preden stori katerakoli
vlada usodepolni sklep, pod katerimi pogoji naj
konča ali nadaljuje boj, mora imeti zadoščenje,
da stoji vest naroda za temi pogoji.
'•Sposobni moramo biti, da izrečemo jasno
in detfinitivno ne le načela, za katera se bojuje
mo. ampak tudi njih končno, konkretno prila
goditev k vojni karti sveta."
"Ttjžko je govoriti o Rusiji brez od godi
t ve sodbe. Ponosni bi bili, da bi t>e bojevali do
konca oh strani nove ruske demokracije. Knako
ponosna bi bila Amerika, Francija in Italija. To
da če ravnajo sedanji vladarji Rusije neodvisno,
nimamo namena, da ustavimo katastrofo. Rusijo
more rešiti le njeno lastno ljudstvo. "
■"Namen imamo, da vstrajamo ob strani
francoske demokracije do smrti z zahtevo Fran
cozov, da se popravi velika krivica iz leta 1871..
ko je bila Alzacija-Lorena odtrgana od njih. Ta
tur je strnpil evropski mir pol stoletja, in dokler
se ne ozdravi, se ne morejo ustanoviti zdrave
razmere."
"Popravek pomeni priznanje. Dokler ni
mednarodna pravica priznana s tem, da se po
pJača privica, ki je bila storjena s kršitvijo nje
nih določb, ne more postati realnost.
"Za teni pride obnovitev Srbije, f'rne Go
re. ter zasedenih delov Francije, Italije in Ru
inunije. Popoln odpoklic vseh sovražnih vojsk in
poprava krivice je temeljni pogoj trajnega
miru."
"Nihče, kdor por.ua Prusijo in njeno nasto
panje napram Rusiji, ne more dvomiti o njenih
končnih namenih. Kakršnihkoli fra/. se poslužu
je, da bi zaslepila Knsijo, ne misli ua to. da bi
povrnila le eno sedaj zasedeno rusko pokrajine
ali mesto. Pod enim ti 1 i drutrim imenom bo za
lvaprej del pruskega goapodstva, vladano s pru- i
skim mečem, ostali Rnsi pa bodo zapeljani ali
prisiljeni v popolno gospodarsko in na|M>sled po
litično suženjstvo."
(Lloyd George je dejal, da se je zadnjih par
dni specialno potrudil, da hi ugotovil nazore in
stališče zastopnikov veh strani mišljenja v de
želi.
Vital je izjavo o delavskih vojnih namenih,
je nadaljeval, in se je razgovarjal o vojnih ei
1 jih s prejšnjim prvim ministrom Asquithom in |
/ viscountom O reve 111.
Ako ne bi bili nacionalni voditelji na Irskem
zaposleni s kočljivim problemom irske a v tono- ■
mije, bi bil »rečen, da bi se bil poučil tudi o nji- i
h o vili nazorih. Posvetoval se je tudi z zastopniki j
prekomorskih velikobritanskih dežel.
Kot rezultat vseli teb pogovorov, je dejal
Lloyd George, se je, dasi je vlada sama odgovor
na za način izražanja, katerega se sedaj poslu
žuje, dosegel naroden sporazum glede na značaj
in smoter narodnih vojnih namenov in mirov
nih pogojev. Zato ne izreka le mnenja vlade, am
pak mnenje naroda in države.
'*Demokratična kon*tituciia v Nemčiji je
izjavil prvi minister, bi bila najbolj prepričeval
ni dokaz, da je umrl duh militaristične^a g«»
.spodfrt v a in bi olajšala demokratično mirovno
pogajanje. Toda to je vpraašnje nemškega na- •
roda. 1
"Mi ne vodimo agresivnega boja zoper nem
ški narod. Uničenje ali raztrganje Nemčije ali
nemškega naroda ni bil in ni naš vojni cilj od
prvega dneva vojne, pa doslej. Angleški narod
ni nikdar mislil na to, tla se razcepijo nemška
plemenu ali razdene njih država."
"Naša želja ni, da se uniči veliki položaj
Nenu-ije na svetu .ampak da jo odvrnemo od na
črtov vojaškega gospodstva, da posveti .svojo
moč koristnim namenom."
"Ne bojujemo se /.a uničenenje Avstro-O
gt-ske. ali da iztrgamo Turčiji njeno glavno me
sto ali njene bogate dežele v Mali Aziji in Tra
eiji, ki so pretežno turške."
"Leto dni je minilo, odkar je predsednik
Wilson vprašal bojne sile, zukaj se bojujejo.
Centralne sile niso odgovor^-."
/ ozirom na izjavo, ki jo je grof Cerniu po
dal tine 2."». decembra v Brest Litovska, je mini
strski predsednik dejal:
"Nemogoče je verjeti, da bi s-e mogel tra
jen mir ustanoviti na takih temeljih. Samo ostno
češčenje formule brez aneksij, brez odškodnin in
»jimoodločevanja je brez eene.
"Grof Ornin je neodločen. Ali misli, da so
Kumunija. Ona Gora in Srbija enako neodvi
sne kakor Nemčija in druge dežele."
Podlaga vseh teritorialnih uravnav mnra i
biti vlada s privoljenjem vladanih, je naglašal
prvi minister.
"Dnevi dunajske pogodbe so davno minu- i
li", je dejal. "Nič več ne moremo prepuščati bo
dočnosti evropske civilizacije odločanja malo
številnih meietarjev, ki se trudijo, da bi s šika
niranjem ali pregovorom zagotovile interese te
ali one dinastije, tega ali onega naroda. Zato
mora biti vlada s soglasjem vladanih podlaga
vsake teritorialne uravnave."
Ministrski predsednik je naglaaal, du je bi
la avtonomija lielgije podvržena narodom, Tur
čiji pa prepufti^eno, du odloči usodo Arabov, Ar
mencev in Sirijcev, dočim zahtevajo centralne
sile. da se jim vrnejo afriške kolonije.
"Vsa načela samoodločevanjo se tu razbli
uejo v zrak, "je izjavil k |>ovdarkoni." Zavezni
ki zahtevajo:
"Popolno obnovitev Belgije in kolikor je
mogoče, popravo opustošenrh meat in dežele.
"Neodvisna Poljska, obsegajoča vse pristno
poljske elemente je neizogibno potrebna 4a tfta
bilnoMt zapadne Evrope."
"Dardanele naj se nevtralizirajo in interna
eionalizirajo."
"Arabija, Armenija, Mezopotamija, Sirija
in Palestina so opravičene do priznanja in last
nih narodnih pogojev. Kakšno obliko naj vsaka
dobi. ni treba tukaj razpravljati."
"(ilavni pogoj za Afriko je, da naj dobe v*i
prebivalci administracijo, ki je zanje sprejem
ljiva, v ta namen, da jih obvaruje izkoriščanja v
prid evropskim kapitalistom in evropskim vla
dam. ''
"Dokler ne dobe avstro-ogrski narodi resni
čno avtonomijo, po kateri tako dolgo hrepene, j«
nemogoče upati, da >e odstranijo vzroki nepoko
jii v tem delu Evrope, ki *> tako dolgo ugro4e*
vali splošen mir."
"Iz enakega vzroka priznavamo z živim za-*
domenjeni zahtevo Italijanov po združitvi z
ljudstvom svojega naroda in svojega jezika;
enako tudi legitimne aspiracije onih, ki so ru
muii-ske krvi in jezika."
IJovd (Jeorge je izjavil, da se morajo po
pra vit i kraji, okupirani v Franciji, Italiji. Sfrbi
ji. t rni (Jori. Siriji in Rumuniji.
Pomen Lloyd Georgevega govora.
>.1. -* - •
rru9 irnifciiinon wiui tu« po« t m*« ter al C »le** o
Jati. t. 1918, a« required by U« aet of 0«t. I, It 17.
IJgYAr arngleitkega ministrskega predsednika
Lloyd Georga pred delavskimi zastopniki, ki ga
objavljeno na drugem mestu, je v .sedanjem času
zelo važen in v marsikaterem o/.iru zanimiv. Kdor
ga čita s preudarkom, pride lahko do spoznanja,
da daje centralnim »ilam resno podlago za miro"
110 pogajanje, ako imajo za mir tako dobro voljo,
kakor so nekateri njih vodilni politiki večkrat ua
glašali. Klub temu nimamo veliko vere, da pride
neposredno do splošnega mirovnega pogajanja, in
sicer zato ne, ker niso bile po našem prepričanju
mirovne besede i/, oficielne Nemčije še nikdar od
kritosrčne. in ker tudi Avstrija, kadar govori o
demokratičnih mirovnih pogojih, ne misli tega,
kar pravi.
Centralne sile so že večkrat imele podobno
priliko za sklepanje miru in že večkrat so optimi
sti peli o oljčni vejici, ki se jim je kazala v sa
njali. Mi nismo nikdar spadali med optimiste, in
doslej se je še vselej pokazalo, da smo imeli prav
s svojo nezaupljivostjo.
To ne pomeni, da ne želimo miru, kakor kriče
slepi uit rapacif Isti. Precej velik divjak bi moral
hiti. kdor ne bi želel miru. Toda le utopisti more
jo misliti, da se /. željami kaj opravi; komur ni
socializem le sentimentalna fraza, pa ve. da ne
odločajo v svetovni zgodovini srčni občutki in
lepe deklaniacije, temveč razmere in trda dejstva.
V resničnih faktili pa ne vidimo doslej niče
sar, .kar bi oznanjevalo. da so centralne sile že
pripravljene za pošten mir. Da je breme vojne
nanje hudo pritisnilo iu da bi kajzer sam rid
napravil konec, verjamemo. Zakaj če je v njego
vi razgreti glavi ostalo še kaj trezne sodbe, mora
polagoma že spoznati, da gre igra polagoma že za
krono in žezlo in da prihaja njegov tron .tembolj v
nevarnost, čim dalje se raztegne vojna. Xeniiko
ljudstvo morda še nima dovolj moči za revolucijo;
aii možnost insurekcije postaja tem večja, čim l>olj
«e oddaljuje mir izpred njegovih oči.
Toda če hi "tovariš gospoda Boga" rad po
gasil požar, ki ga je zanetil, tiima na eni strani
dovolj moči za to. na drugi strani pa ni vseeno,
kakšen naj hi hil mir. ki zaključi svetovno klanje.
In da ima Viljem o tem še vedno drugačne pojme,
kakor Lloyd George, je nedvomna reč.
Kadarkoli je nemška vlada in diplomacija
govorila o miru, je mislila na zmagovit mir. In v
njenih besedah je bil vedno drugačen zmisel od
onega, ki ga polaga navadni jezik vanje. Kuehl
mann na primer lahko govori o miru brez ane
kwij; ker pa ve. da je aneksija zelo raztegljiv
pojm, mu ni težko izreči besedo, s katero misli vse
kaj druzega. kakor ostali »vet. Cernin lahko pri
zna pravico samoodločevanja narodov; ali kadar
se mu potipa žilica, pride na dan. da smatra Av
strijo za "narod" in njegov nazor o samoodloče
vanju ni nič dru-zega, kakor da naj habsburška
kamarila s svojimi narodi tudi zanaprej počne,
■kar sama hoče.
Vpričo takega položaja je bore malo upanja,
da bodo centralne sile porabile možnost, ki jo j«*
dal I Joy d George in iluzija je misliti, da sitoji
mir žc na pragu. (Kdor ne plava v oblakih, mora
računati z dejstvom, da se Vojna nadaljnje.
Ne glede im to je hit govor angleškega tai^M
-str»krga pretUadirikft >v »je«ov*.Ti*:?o*i
ne ne zmanjša, če bodo še nadalje govorili težki
topovi.
V prvi vrsti je treba zaznamovati, da ni bilo iz
nst zavezniških državnikov še nikdar »j toliko ju
ust zavezniških državnikov še nikdar s toliko .jas
nostjo povedano, kaj je smatrati za njih vojne
cilje. kakor sedaj i/. Lloyd 'Jeorgeov)h. Kar >e je
prej govorilo, je bilo včasi tako megleno, da je
vsakdo lahko vlil drugo vsebino v besede. V tem
oxiru pomeni Lloyd (ieorgev govor velik napre
dek. in keir omenja ministrski predsednik, da bo
Anglija vztrajala ob strani Francije in Italije, je
precej verjetno, da so pogoji, ki jih je označil,
ve<" knkor pogoji Velike Britanije.
Vsakemu poznavalcu razmer je pa tudi jas
no, da pomenijo od Lloyd (»eorgea navedeni cilji
nekaj novega. Četudi ni angleški premier izrecno
otrpnil prejšnjih pogodb. mod zavezniškimi vla
dam:, izhaja vendar iz njegovih besed, da se ne
ozira več nanje. V svojem govoru je na primer
dejal, da se zavezniki ne bojujejo za to. da bi vze
li Turčiji njeno glavno mesto. Včasi se je to dru
gače glasilo. Nekoliko mesecev pred rusko revo
lucijo je Trepov v dumi razglasil, da dobi Rusija
Carigrad, in nihče v Londonu ali v Parizu ni de
montiral tega. Spominjamo se tudi na be -jede. da
se mora Turčija izgnati z Kvrope. češ da je popol
noma nedostopna zapad.ii kulturi.
Novo je tudi. kar je Llovd Ueorge dejal o
Italiji. V svojem zadnjem govoru je naglasil. do
so legitimne zahteve Italije po združitvi /. ljud
stvom enakega plemena in jezika. V prejšnjih
pogodbah, o katerih smo večkrat pisali in ki so
jih bol j««'viki pred tedni objavili, je bilo tudi to
tkriigaoe; turn ho bili Italiji obljubljeni kraji, ki
i nixo iff po nj) jeziku italijanski,,med
♦orni tudi kraji, ni so odročno slovenski in hrvat
I ski.
Tudi to jr velik napredek, ki mora zlasti Ju
I goslov.anom služiti v zadoščenje.
Kar se t i«'o jugoslovanskega vprašanja sploh,
prihajajo razne točke Lloyd (ieorgeovega govora
i v poštev. Na enem mestu pravi angleški državnik,
da se zavezniki ne bojujejo za t•», d« razdenejo
Av*t ro-Ogrsko. To bi zvenelo za nas zelo pesi m i
I stično, ako bi se nanašal na Avstrijo le ta »t a vek.
Ako bi Avstrija ostala iieizpreiiienjena, bi Idlo z.e
| dinjenje .Jugoslovanov prozna iluzija.
Pri tej točki se je treba spomniti na imperti
J uentno gospodo v "Jugoslovanski kancelariji" v
Wa-dtingtouu in v "Londonskem odboru." Tisoč
bojev smo imeli s to neiskreno družbo, ker je ved
' no ]»revzetuo trdil«. <la ima od zaveznikov vse ga
raneije za Karassjorgjevičevo Jugoslavijo. Kdor
se je upal le količkaj podvomiti o teh garaueijah.
I so <ra nesramni intriganti okrog "Jugoslovanske
I Ka Sveta" meni nič tebi nič razglasili za "narod
' i.ega izdajalca." Ker nismo verjeli v te "garanei
' je", vedoči da jih ni in » a so nemogoče, so nas
' podlo obrekovali in nobena laž jim ni bila pre
Kttusna v tej kampanji. Ljudje, ki so vtali še v
| službi Avstrije, ko smo se mi že davno bojevali
zoper habsburško avtokracijo, so se drznili za
hrbtno blatiti naše namene in jih infaiuno zavi
jati.
Zdaj je konec .njihove baharije. Lloyd George v
govor kaže, da nimajo nobenih garancij in da jili
nikdar niso imeli. Vselej, kadar so odprli usta, je
{ iz njih bruhnila predrzna laž.
Sami smo neštetokrat uaglašali, tla jim ne
Finančni odsek v ('hieagu jc izvršil predlogo |
za leto l!)18, ki je proračunjenn za $3,600.191
manj, ka>kor tozadevna predloga v letu 1917. Me
sto mora varčevati — tako pravijo — da ne ho v j
prihodnjem letu bankrotiralo. Toda kako var- '
čuje? Iz vseh departmentov naj se odslove usluž- |
henei. Če bo predloga sprejeta, kakor finančni
odbor zahteva, bo izgubilo delo kakih 500 ljudi.
Prizadeti bodo uslužbenci vseli vrst: pisarji, knji
govodje. stenografi in izučeni delavci različnih
strok. Posebno prizadeta bo tudi inšpekcijska
služba. Pričakuje se v mestnem svetu močnega
odpora proti tej predlogi. — Da se tudi v depart
mentu požarne hrambe nekaj prihrani, je pred
lagal načelnik požarne hrambe O'Connor, naj dela
vsak član požarne hraml«* po eno nedeljo v me
secu, ne da bi bil zato kaj plačan. Odbor se stri
nja s to predlogo. — V policijskem department!?
naj bi se vsled istili razlogov odpravilo 12 ali
policijskih postaj. S tem bi se prihranilo ^HOO.OOO
Izkazi dohodkov osebnega davka v Združe
nih državah kažejo, da je v tej državi samo 20(5
oseb, katorfh dohodki znašajo čez en miljon do
larjev na leto. Deset mož je. katerih dohodki
znašajo čez pet nriljonov na leto. Od kar trnja
vojna, se je zmanjšalo .število oseb, ki plačujejo
dohodninski davek. Izrnčunjeno je bilo, da bode
plačalo to leto 700,000 oseb ta davek, toda to štfc
vilo je padlo iih 47:5,();{»>, ker se je pomnožilo pre
moženje velikih miljonarjev. — Ožetijenili davko
plačevalcev to leto jo :{f>f>.1<)7. neoženjenili pa s»a
mo 17.46] (kar je slabo spričevalo za sanice).
Omoženih žensk davkoplačevalk je 7,M.">, nconio
/enih pa 26.&'W.
Država IVnnsylvanija potrebuje takoj 100.
00(> delavcev. Vlada te države je izdala oklic po
I vseh časopisih. Mnogo velevažnih industrij je v
j nevarnosti, da bodo morale prenehati /. delom,
ako ne dolie zadostnega števila mož. Po izjavili
uradnikov \ ladjedelnicah, se potrehuje v tej in
dustriji takoj najmanj vsaj do petdeset tisoč mož.
We*tinghouse Kleetrie Co. je razposlala po vseli
Združenih državah oRla.se za deset tisoč delavcev,
katere potrehuje neobhodno. Xa drugi strani pa
se vlada trudi že sedaj, da bi zagotovilu dovolj
veliko število delavcev za prihodnjo spomlad in
sicer za poljedelsri vo.
Dr. Ilelnic je izdal statistiko zdravnikov,
kjer trdi, da je na vsem svetu 22K.230 zdravni
kov, a v sami Kvropi jih je IH2.330. Na Angle
škem jih je 35.000, na Nemškem 22 ">00, v Rusiji
21.490, na Francoskem 20.Xr)0, v Italiji 1S.2."»0.
Med vsemi mesti-jih ima največ Hmelj 241 na
100.000 prebivalcev, a zelo malo jih ima Carigrad,
i33 na 100.000 prebivalcev.
i zamerimo, če nimajo garancij; zameriti nmo jim
\ 'fi. d« y>lrdi)i, oi bUoxeeftifin/v,
J narod velik otrok, kateremu je laWo naxipati pe
I skn v oči, bi bil razumel, da niso mogli niti zahte
vati garancij od angleške ali katerekoli vlade. Za
radi tojra je tudi Slovensko Republikansko Zdru
ženj«' vedno naglašalo, da se ne more govoriti o
garancijah, ampak da more organizacija le infor
mirati druge narode o jugoslovanskih razmerah
iu aspi racijah.
Toda nil srečo ni jugoslovansko vprašanje od
visno l»* ikI intrigantnih diletantov v Jugoslovan
ski kaucelariji in položaj nikakor ni tako teman,
kakor hi >*■ zdelo po razvalinah njihovih "garan
cij". V Lloyd (ieorgcvem govoru so točke, ki ima
jo za Jugoslovane velik pomen.
Zavezniki se po njegovih besedah ne bojuje
.;«» za to, da hi razdrli Avstrijo; ampak tudi zato
se ne bojujejo, <la bi bili avstrijski narodi zopet
vrženi pod habsburško despocijo. Angleški mini«
strdki predsednik naglasa potrebo, da se zajam&i
vsakemu narodu rcsn&na avtonomija in spozna
va, kar smo vedno naglašali. da so nacionalni boji
i v Avstriji nevarni evropskemu miru. Xa drugem
mestu pa pravi, tla se smejo vsa teritorijalna vpra
! >anja rediti le s soglašali jem vladanega ljudstva.
A ko se hočejo Jugoslovani teritorijalno |o
;'iti od Avstrije in združiti z Jugoslovani izven
I Avstrije, dajejo navedene besede podlago za iz
i raz te žel.je. Lloyd (ieorge je resnično stokrat bolj
i demokratičen od (Jrškovica in vse koterije okrog
njega. Ne tuje vlade, ampak ljudstvo samo je
i zadnja instanca. To se vjema z ruskim geslom o
samoodločevanju narodotf; to se vjema z Wllso
novo doktrino, da ne sme noben narod biti pod
vržen vladi, katere ne mara. To se vjema s pro
grami socializma. To se vjema s principi in s tak
! :iko Slovenskega Republičanskega Združenja. Le
| /. la/mi Jugoslovanske kancclarije se to ne vjema.
Tak jc pomen Lloyd (Jeorgevega govora za
j Jugoslovansko vprašanje. Kar ga »e pojačava,
beseda, da so časi dunajskega kongresa minili,
i Lloyd (ieorgejeva teorija daje upanje, da se ne bo
mir sklepal brez narodov, da ne bodo pogojev do
ločali zastopniki "veličanstev'*. Prav to je S. R.
/. najbolj pri srcu. A ko dobe narodi Avstrije pri
I liko. da povedo s\oje mišljenje in izrazijo svoje
j želje, bo to drugače zvenelo od Orninovih slad
, kili besed.
S II. Z. ni nikdar za'.itevalo, da prinese Lloyd
i (Jeorge Jugoslovanom na krožniku realizacijo
■ m jih želja. Ampak če pravi, da se ne bo smelo z
i njimi ravnati proti njihovi volji, je to demokra
tično in izpolnjuje prav tisti namen, za katerega
živi in dela S |{ Z. Ako dobi narod priliko, da li
izbere usodo, pa se sam odloči za slabo, jc tudi
sani odgovoren za batine ki mu bodo padale po
plečih. Poštena organizacija naroda nima torej
obetati, česar ni in varati ljudstvo z lažmi, tem
več vzgajati narod, da bo sam dovolj sposoben,
kadar dobi pravico svobodne besede o svoji usodi.
Jugoslovanski problem je le eden izined nvno
gih. ki vznemirjajo sodobno zgodovino in govor
angleškega ministra nI mogel biti posvečen spe
cialno temu vprašanju. Njegov pomen je mnogo
l sph>Hiiej»i in prihodnji? ne vrnemo nanj.