Proletarec. [volume], January 22, 1918, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Mi?!
I
':» m koristi dtUvilwft
.jjditTi. Dtltvci •« opra
eičoni d« iNfi, br pro*
ducirtjo.
Tki* paper U dtvoltd to
tke interests of the work
ins cIim. Workora tr*
entitled to all wkit they
produce.
Kntered ■■ ircond-cU» matter. Dr«. 6. 1907. ml the i>oi>t office
at Chicaso, III., under the Act ut of March 3rd, 187U.
Office: 4008 W. 31. St., Chicago. III. Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE
na številko v oklepaju, ki
te nahaja poleg vašega
naslova, prileplje
nega spodaj ali na
ovitku, Ako je (5f 9 )
številka '
tedaj vam a prihodnjo al*,
vilko natega liata potečo
naročnina. Prosimo, po
novite jo takoj.
ŠTEV. (NO.) 541. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 22. JANUARJA, (JANUARY 22.) 1918. LETO (VOL.) XIII.
Otvoritev ruske ustavodajne skupščine.
(True translation filed with thr t»o»tma*t«r at Chicago
Jan. -3. IVI8. a« required by the act of Oct. I, 1917).
Iz Petrograda poročajo:
M. Čer no v, otl socialnih revolucionarjev izvo
ljeni predsednik ustavodajne skupščine, je izja
vil, da /bi morala ustavodajna skupščina takoj
sklicati konferenco vseh zaveznikov entente, da
se pogovore o vojnih ciljih.
M. Oernov. ki je bil minister za poljedelstvo
v Kerenskijevi vladi, je bil izvoljen z "J44 «lasj\i
proti 151. i'o porazu svoje kandidatinje Marije
Spiridonove je boljševiška frakcija, ki predstav
lja levo krilo socialnih revolucionarjev, zapusti
la skupščino.
Med polnočnim odmorom je bil M. Oernov
naprošen za razgovor.
"Kaj mislite o situaciji** je bil vprašan.
"Ali mislite, da razpuste boljševiki ustavodajno
skupščino T"
"Ne", je odgovoril predsednik. "Ne mislim,
da store to. preden se snkle konpres delavskih in
vojaških delegatov. Medtem bodo skušali najti
jx>t iz svoje zagate in nadalje ostali izven skup
ščine".
"Vi želite predvsem razpravljati o miru.
Kakšen je vas program glede na »o vprašanje?"
"Stališče naše stranke srlede na vprašanj«'
miru je to, da naj bi ustavodajna skupščina takoj
sklicala konferenco vseh zaveznikov entente, d ti
se porazgovore o vojnih ci'jih. <>d take konferc.i
ee pričakujemo, da bi jasno in popolnoma določ
no izrazila njih cilje in da bi jih skušala spraviti
v harmonijo z demokratičnimi načeli ruske revo
lucije."
"Ali mislite, da more Rusija nadaljevati vaj
nc če odkloni Nemčija mir na demokrati«"*.li p« d
1«; i?"' je bil vpraAan M. i'ernov. Odgovori! j :
"Vsakdo pravi, da se Rusija zaradi ?voje
sk ajue desorgauizaeijc ne more bojev ati. Vsi ve
do. da se bo ta vojna odločila na zapadni fronti.
To«, a Rusija lahko nastopa kot magnet, ki piivla
i"*i i črnske sile in prepreči, da se ne morejo vre«*!
na apa<\no fronto. Ruska armada se lahko umit
ka, oda «*e tako vt«»ri. pomaga zaveznikom s ten,
da \ 'eče Nemee dalje in dalje v Rusijo, ka* t«?
zanje nikakršen uspeh."
1'ri tej točki je ve«'* članov ustavo da jiit skup
ščine prekinilo razgovor, pozivaje predsednika,
naj otvori sejo.
■Da so boljševiki v ustavodajni skupš« ii i v >
znatni manjšini, se je zopet pokazalo /.adujo no#
pri glasovanju v zbornici Boljše viSki zasi..inii!.i "
so zahtevali, <la se najprej razpravlja o vpraša
nju avtoritete delavske in vojaške vlad«*. l'«» ,*e
b o odklonjeno z £17 glasovi proti 14)>
N'aio so boljševiki zahtevali tlve uri i>.|
ila tii mogla konferenca stranke razprav I jati o i
uadaljnem nastopanju.I.e pol ure odmora s« jr od-j
glasovalo. Ko je minil ta čas, s<> ostali . lani -.Ivu|»- j
ščine sklenili nadaljevati sejo brez boljievikov. •
in na dnevni red so bila postavljena mirovna in J
zemljiška vprašanja, «i čemer je trovorilo «d<r<nr j
dvanajst članov.
Skupine mornarjev in rdečih turni s.i se |n>
stavile ob vhodu poslopja in i:a galerijah, odko
«ler so se <"uli vsakovrstni k I i«-i iu komentarji 'IV
kom nekega govora o zemljiškem vprašanju j<*
neki socialno revolucionarni član. se«leč za t'e
retelijwn, bivšim notranjim ministr t in članom
• lelavskega in vojaškega sveta, planil proti nj«;
' in it. obenem nastav Ija joč revolver. Drugi 1 u 11 i so
yd razorožili, tod« zavladala je panika in spfoš
uo hitenje proti izhodom.
("lani boljSevikov in levegu krila socialnih
revolucionarjev su zapustili skuščino zgodaj z ju -
t raj. t lani skupščine, boječi se trajm-ga razpusta
in imrožavani, da bodo označeni /a 4,protirevolu
eionaruo" organizacijo, so hitro sprejeli predlo
ge. ki mlkaznjejo zemljo kmetom in nadaljni
;.rodI..g. da se odpošljejo delegati k vsem vojsku
jočim se narodom za razpravo o splošnem miru.
1'redlogi so l>ili sprejeli ol» •">. zjutraj, ko je
množina grozečih bajonetov v rokah mornarjev.
»toje«"ili iih straži. silila proti članom skupščine,
katere .je poveljnik mornarjev pozval, naj se raz
idt.jo in odidi'jo domov. £aključn<* ure seje su I>i
le polne razburljivih prizorov, vkljiičivši poiz- j
k imeni atentat na Ceretelija.
l/stop Itolj.ševikov in socialno rovolucionar
11 i h članov j<- sledil pora/n zahteve levičarjev. <ia
se postav i predvsem na dnevni red razprava o J
nrogramu smolniškega instituta, ki zahteva pri
znanje holjšev iškili oblasti za odobritev vsakega
predloga.
Hrup si- j«- povečal proti koiieii seje in nlllogo
č!:iiiov skhpš« iiie j> hitelo proti predsedniku < cr
iiovii /. zahtevo, naj poslavi takoj mirovno vpra
šanje na dnev ni ml. \t ki mornar. ki je sta! pole« .
ternova. je dvig il roko in niti glasno /klica!:
",\li s ud utrujeni. |'<ij«!ito domov! Lahko
noč!
Mornarji po i odnikih, držečih k izhod« m,« s«»
potem pritisi iii bliže, medtem k<» .je predsednik ,
čital resolueijo o miru.
(■ovornik mornarjev se je nato vrnil na oder
in v/t t ii ju! na tem. <lu odidejo vsi n<i\ xoei domo
tiiov. M. Centov jo dal mirno resolucijo nu glaso
vanje in .j« Willi takoj sprejeta. 1'otem je predsed
11 i \ 11 u / i i a n i I «>dgodite\ ilo opoldne in ostali člani
n«i i/r«-k 1 i svoj namen, <ia ostanejo v mestu in se
snidejo oh označenem času.
I sta voda j 11 a skupščina je otvorilu svojo
prvo sejo ol» 4. popoldne \ Tavrijski palači. Pred
sidoval je Sverdov, predsednik centralnega ekse
Uutivmga odbora k migrena delavskih in vojaških
delegatov.
Napovedovane (luionstraeije proti bolješivi
ški kontroli so bile omejene na sprevode majhnih
-kupin moških in žensk. Te skupine so-bile sestav
ljene i/ dolini oblečenih ljudi, izv/em:i en slučaj,
kjer ie Itilo veliko število vojakov iu kmetov.
Na vogalu blizu ameriškega poslaništva so
rdeče «anle streljale na to stupino iu jo razkro
pile. 1'et oseh je Itilo ubitih iti okrog dvanajst ra
njenih.
Vi Vinoma pa s«. Wile uliee vse jutro iu po
1 :I« 1 m- mirne, ker so bile iMulmočnimi patrolumi
holjševiških čet.
Kari kade »>o bile /.grajene okrog telefonske
p' staje ii na dvugih strategičnih točkah in nu ti
sn.'r voji, ;o\ iu mornarjev je hilo dovedenih v
I etrognid za pojaeanje holjševiških čet, ker se je
raemudo / možnostjo izgredov ob otvoritvi usta
vodajne skupščine. .
Centralni rksekutivni odlx>r delavskih in vo
jaških delegatov je pripravil izjavo, katero hoče
\ siliti ustavodajni skupščini: izjava1 pravi, dn
mora skupš.-ina priznati Rusijo kot republiko de
lavskih. kmečkih in vojaških delegatov in stari
prebivulsl vo. nijj ne hodi na ulico.
Razpust ustavodajne skupščine.
<Tru» translation »ile.l with th.- at Chirajro
Jan. 23. I'JIS, a* roqoirtd by the act of Oct. 6.
Iz Pet rog rada poročajo dne 21. januarja:
Dekret o razpustu ustavodajne skupščine, ki
ga je svet uacionalnili komisarjev izdal zadnjo
noč, je zgedaj zjutraj odobril centralni izviseval
ni odbor delavskih in vojaških delegatov. Alornu
i-Tske ištraž« so/aprle sk(t|1hčiuo.
Buljševiška vlada je i/.dala pet rogradskemu
prebivalstvu proklamacijo, v kateri se pravi:
"Sovražniki ljudstva razširjajo govorico, da
so revolucionarni delavci in vojaki streljali na
mimo demonstracijo. To .se tlela z namenom, da bi
se sejal razdor v delavskih vrstah, povzročali iz
gredi in ščuvalo zoper revolucionarne voditelje.
Dokazalo se je, da so začetniki teh govoric
streljali na mornarje, vojake iudelavce, ki
vzdržujejo red v mestu. Centralni odbor je uve
del preiskavo in krivce bodo sodila revolucionar
na sodišča."
Na koncu svetuje proklamacija ljudstvu, naj
prozira govorance in ostane uuiirno, ter zagotn\
lju, da bedo mornarji, vojaki in delavci vzdrža
vali red.
• M centralnega izvrševalnega *.dl>i»r.. k«m
! gresa delavskih in vojaških delegatov i-• 1:ni
de k it t, s katerim se razpušča usiavodajna skup
ščina, prqvi, da j«1 rt»volii«-ija nsl varila d• lavske
in vojaški svet kot edino organizacijo. sp«—ohtio,
da votli hoj izkuriiičaiieKa delavskemu razreda /.a
h p*tf*»}«o (Kritično in »Vt <*v» ,J.- ti*«**/
Tekom prve dohe revolucije. pmvi dekret
je tlelavski in vojaški svet žive! v iluziji, da je
mogoč :s po razum z hurSvazijo in njeno varljivo
parlamentarno organi/arijo, pn j«- spoznal, da je
| nemogoča osvoboditev zatiranih razredov brc/,
i preloma z huržvazijo.
Zato je nastala november^ka ''evolucija, i<i <
izročila vso oblast kongresu delavskih in \oj;:ški!i
delegatov, pravi dekret. Ker .)«• bila ustav* »lajna
skupščina izvoljena na podlagi starih volilnih
imenikov, je izražala Mari režim .';*> j«' pripadala
ohlast huržvaziji. Ljudstvo, l.i j • glasovalo za
socialne revolucionarje, ni moglo 'oči,i t.nili '
desniee, ki so pristaši butžvazijc. od onih z levic« ,
ki zastopajo socializem. Zato je ustavodajna skup
ščina postala ohlast buržvaznr republike, ter so
je postav iia |»*•<»t i •i»v(>iiibci>ki revoluciji in |»i*«tT i
avtorite'i delavskega in vojaškega ^\-«■ i...
Novembrska revolucija —- prani ilckff) na
lalje je poka ;da deiav rein. «la so < 111 «• \ i sta
'•t'lta Inn/vaz.uemi parlamentarizma minili in da
I jt- l»» nespoMjlM'ii za nalogo *oeia!i/.iaa ter <la 11111
rrjw-Jc-irJ.e jr- deirfYriri
vojaaki svv-t. premagali opozicijo bogatih razre
dov in ustanoviti novo socialistično drf.avo.
\ '»ka odkloni ev priznanja republikanskega
delavskega in voja.V;ega sveta in izročitev pri
dobljene s\i !.i <lc rokam ust a voila jue skupščine
i.i bni /.v ..< ij»- hi hila korak nazaj in bi vodila v
\ bankrot delav ske in kmečke revolucije.
I >tavodajna skupščina se je otvorila !>.
januarja in j<- iz znanih raz'ogov podala večino
desničarskim socialnim revolucionarjem, stranki
Kerenske^a. ' Vrnova in A vksentijeva. Razumlji
vo ji . da ni ta '"rak« ija hotela razpravljati o |»rj.
vičnein in jasnem programu kongresa delavskih
in vojaških delegatov o pravicah izkoriščanih raz
rodov, kakor tudi i» novembrski revolueiji in o
i avlorileli delavskega in vojaškega sveta.
To pravi dekret je povzročilo razkol v
>• l< n I i i»i in levičarskih socialnih revolucionarjev.
Doiiir.i! ki vM-iului revolucionarji se < d prtu bo
jujejo zoper avtoriteto delavskega in vojaškega
svet.i in podpirajo izkoriščena Ice dela, in če hi ta
stranka ostala sama. bi igrala vodilno Vlogo v
, .biu£v«**m prutiiu-vuUM-iji.
Dekret zaključuje.
"Zatorej u!-aziije centralni izvrševalni cd
I>or, <lit -e tu/p..•»li ustavodajna skupščina."
IVvi i. 'z, <l i pripravljajo odločilni koraki,
so dobili časnikarji, ko jim je bila naznanjeno,
da bo zaprta tavri,|*.»ka palača, \ kateri je ustave
.lajna skupščina pričela zborovati.
M«dtein jc vseruski železnicarski kongren
.sprejel z 27 '. srlasovi proti <>1 resolucijo, ki pod
pira ustavotlajno skupščino in poziva nacionalne
komisarje, naj se sporazumejo z večino glede na
sestavo v!atl<-. ki bo oduovorna skupščini.
I/. Moskw poročajo, da je bilo mnogo oseb
ranjenih in nekoliko ubil ill, ko je rdeča garda
streljala na demonstrante v prilog ustavodajni
skupščini.
l e govorimo o razredih, ki postajajo vedno
bolj samo posedujoči in izkoriščevalci, monopoli
sti proizvajalnih sredstev, moramo razločevati
med kapitalisti in veleposestniki.
Kajti zemlja je proizvajalno sredvtvo poseb
ne vrste. Najbolj neizogibno potrebno je; brez
nje ni mogoča človeška delavnost, celo mornar i*i
zmkoplovec potrebujeta prostoru, odkoder od
jadrata in kamor prijadrata. Ali zemlja je tudi
proizvajalno sredstvo, ki ga ni moči poljubno po
množiti. Doslej pa se je jedva v kakšnem kraju
zgodilo, da bi se slehrni košček zemlje od svojih
stanovalcev obdelal. Celo na Kitajskem so veliki
kosi neobdelanega sveta.
Za gospodarstva kmetijskega proizvajanja v
malem v srednjeveški Kvropi je posedoval vsnk
kmet svoj dom in svoje polje zase. Voda, gozdo
vi, pašniki pa so bili skupna last in množina ne
obdelanega sveta (zemlje) je bila takv velika, da
si je 'mogel vsakdo dovoliti, vzeli v posest ono
zemljo in na nji gospodariti, katero je v pušča vi
obdelal. V tem pa je prišlo proizvajanje blaga
z vsemi posledicami, ki jih že poznamo. Pridelki
zemlje so postali blago, dobili so vrednost. To je
vplivalo tudi na zemljo samo. ki je postala blago
z neko vrednostjo. Posamezne kmetiške občine in
zadruge so sedaj poskušale krog svojih članov z;i
ključevati, in ti so začeli zemljo, ki so jo skupno
posedovali in deloma (gozdove in pašnike) tudi
na nji skupno gospodarili, sč ve smatrati za skup
ilo last občine ali zadruge, ki se lie sme prodati
a i i oddati, kot nekakšno privatno last, ki 'pripa
da le sedanjim članom in njihovim dedičem, od
katere pa so vsi poznejši občinski člani izključe
ni. Hoteli so zemljo napraviti za monopol.
Po skupni lasti občine so se pa še nekomu
drugemu sline ceedile, graščaku. ki je bil varuh
(zavetnik) skupne lasti; če pa naj |M»stanejo t«
zemljišča zasebna last, potem naj bodo njegov:'
zasebna last. V največ pokrajinah, zlasti pa 'am.
kjer se je razvijalo poljedelsko velepodjetje.
je posrečilo graščakom, d« so se polastili kmeti
ške skupne lastnine. Tomu pa je sledilo opusto
šenje kmetij in ipt-eKaujanje posameznih kmetov
z njihovih gospodarstev. Ves svet. t ti« I i tisti, ki
se poljedelsko ni /izrabljal. je prešel \ zasebno
last; zemljiška posest je postala predpra\iea h
koliko posameznikov.
Tako je vslcd gospod a rskega razvoja, zla-.i
•/. otvoritvijo velejmsestva, postal sedaj svet
(zemlja) monopol, in to »lavno poprej, prodno se
je izčrpalo vse, /a obdelovanje pripravno t lo in
preduo se je moglo govoriti o kakšni prenaglje
nosti ljudstva, l e se torej .pripisuje zemlji i/,
jeinna lastnost, češ, da je proizvajalno sredstvo
ker se ne da poljubno razmnožiti. se to ne godi
zategadelj, ker so vsa tla že obdelana, luarvo- /.a
to, ker so — vsaj v kulturnih deželah vzet.i \
posest manjšine. S tem je |io>ta! monopol pnr
posebne vrste. Kapitalistični razred ima seveda
napram nepusednjoeiiii razredom monopol na pro
izvajalna sredstva. Ali v kapitalističnemu ni/,
redu samem ni nobenega monopola določenih čld
nov na določena proizvajalna sredstva, vsaj n
nobenega trajnega monopola Co se napravi kapi
talistični obroč v svrho monopoliziraiija neke go
tove. zelo važne iznajdbe, n. pr. neke nove maši
ne, se najdejo Še zmerom kapitalisti, ki to ma:iuo
f tudi kupijo ali jo pa / novo iznajdbo šo o-okis«
ali pa preje ali pozneje prenarede.
! ' Vse to pa pri zemljiški posesti ni mo
goče. Veleposestniki imajo monopol ne le proti
neprometnemu razredu, a m pal; tu>li proti kani
j talb*tienemu razredu.
Posebno svojstvo posestva je najbolj n.:r
izraženo v Angliji, kje; ima malo šlevMo imlM
■ veleposest cele dežele v rokah, «.i t /dno drži i
#a ne'proda. Kdor rabi zemljo, dobi jo posojen*
proti določeni naji lunini, zemljiški lonti.' Kapi
') Htrogo v/.fln ni lili ji'imiilM i /«i k u|i11 iit.i i mi /< iii
I ii*k;i rento eno in into. V zakupu ••• t • • 11 i nnjii . k.
nlur oti <><l knpitnln. iiii-i- moiiriir tuknj pn <nic
' /c-nnriii /n k ii pu i na o; r.rinl.ji«kn renta.
lal'M. ki hoče po.štaviti tovarno ;ili se/idati lii-^<».
začrt i rudnik «iI i pa kmetovanj**. ne inore v An
irliji pra viluina kupit i zemlje. ampak jo le «I«»1»i
\ najem.
I*ri nas pa kapitalist naji'rw'i' tudi lastnik
/en'i je: tovarna poseduje /emljo, n;i kateri je ]»«»
-1: i \ i .i« mi t ova i n;i. rudniški podjetnik je poses'
ni« rudnikov, ki jih d.i izkopavati, na drugi stra
ni pa obdeluje veleposestnik evropske kopnim;
na j|»ogo<t« je sam svoja posestva. mesto da hi .ji t
< I a 1 v najem podjet nikoni. < V gosjmdari kapita
list iia lastni zemlji, če je sam posestnik, mu ni
treba deliti \ «•«*-\ rednosti ž njim. To seveda na
| stvari nie l>: enega ne i/.preminja. I'ost a I je
•ininreč po«es ik le na ta način, da je prejšnjemu
1 lastniku zemlje pineal neki kapital, čegar obresti
| edgovarjajo znesku zemliiške rente. Plačuje to
j li j na Vsak način zemljiško rento; \ enem kako
\ drugem sli:."a ju manjša ona njegov dobiček.
I
Mn.Mipolni značaj zemljiške posesti pa v*
1«iii I.. i! j poostri, čim je silnejše povpraševali je pu
/.e;ne!jwki posesti, čimbolj prebivalstvo narašča,
čimbolj kapitalistični razred polrebuje zemljiško
po«i -I. čimbolj se razvija kapitalistični proizva
jalni način. \' isti meri ra-te tudi zemljiška ren
ta. to se pravi: znesek skupne v kapitalističnem
ra'iedu plačane zemljiške rente. Ni nikakor pn
treba, da bi rasla renta vsakemu zemljišču. Zrni
ljišče donaša pri enakih okoliščinah tem več rente,
čim plodo\ itej»e je in čini ugodnejše leži i ali .1«
hli/je ti <ru al i ji' oddaljeno i. t. d.) zakonov
zn rente tu naravno ne moremo ra/.inotrivnti.
odkritje novih ;>lo«I«>\ itib krajev more tedaj zem
Ijiško rento kakega izčrpanegn sveta znižati: ali
z.ito bo tem silne*.* rasla zemljiška renta n.tvo
• " fk ritega sveta. Tako more ju tudi zboljšanja
' mi,športnih sudstev rento pokrajine, ki je bli
zu trg;:, znižati \ prilog dalje l< *ečili krajev. <»(•
je so j,, godilo v zadnjih dveh deset If t jih. A i ■»* ■
riška zemljiška renta j<* narasla in sieer. \ k<»
Jikor niso nasprotno vplivale poljedelske varstvi
! up carine na >1 roške zapadue Kvrope. To vo
! Ija pa If za zemljo. ki se i/ialtlja v poljedelstvu.
V iin >lili pa je /enil jj^ka renta povsod v stal
! ii» m. naiHoni naraščanju. Kapitalistični proizva
jalni način žene množice prebivalstva vedno bolj
v mesta. \a up*ipčo pa s tem trpi dobiček indn
strinlnih kapitalistov manje nego telesno in du
m'viio z« Ira v je uhožuejših ljudskih množic. T:»
> aino v stanovanjskem vprašanju nov vir
1 krivic prnlctariata. I>a !>i to bliže raziskovali,
ni tn imiHiiii.
iTrur Iran-Im ion f il«-«l u-ilh ih«- iK»;|inifttrr nI Chicago
la.' t. «s r.qiiit tMl liy the »rt of Oct. ti, 19171.
I/ Londona javljajo: V |>etek okrog poldne
. mi je prišlo, kakor poroča Keii'terjeva a gen t ura
' i/ 1'etrngrada. do spopada med holjševiki in člani
drnžlie /a ulnamlio ustavodajne skupščine, ki so
korakali proti TnvHjski palači. Zastave, ki so za
htevale sklicanje skupščine, so l»ile poinetane na
t la in pot i sjrfne.
\ vseh straneh je prišlo do streljanja s pu
škami in strojnimi puškami. M. I.migvinnv. član
j eksekutivmjia odbora kongresa delavskih in vo
i jaških delegatov. in več drugih oseh je hilo ubi
tih. Miuuio ljudi je hilo ranjenih, vštevši več
žensk;
»Trn«* translation fil««l with the i»oM mu* ter nt Chicago
Jun. 2 .'t. 1 '.»!>*, a* required l»v the net of Oct. 6. 1917).
Washington, IT jan. Zaupne vesti, priha
jajo iz Nemčije, pravijo, da je knez lip ro h a rd
> trn 1'iiielovv, l.ivši nemški kaneelar in pozneje
večkratni diplpmiitični meSetar Nemčije, mož, ki
ic določen da konča v.so vojno diplomatičuiin
i potoni.
Pravi si .da ->ta imela kaj/.Pr in voli liuelovv
koiitereneo, na kateri so določile koncesije, ki jih
mora Nemčija storiti, da se kmalu doseže mir,
I Viča k nje vc kot prvikorak naznanilo o demisiji
kaiicplarja v on llertlinga in zunanjega ministra
, Kuphliiianua