Newspaper Page Text
Slovensko republičansko združenje. SEDEŽ V CHICAGI, ILL IZVRŽEVALNI ODBOR: Frank Bostio, Filip Ciodii a, Martin V. Kondn, Etbi.'i Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik. NADZORNI ODBOR. Matt. Petrovicli, Ludvik LJencdik, Frank Vcranič. CENTRALNI ODBOR. John Enuenc, Ivan A. Kaker, Anton Alotz, K ran k Mravlja, Jacob Muha, Matt Ponorele, John Kozel, Joseph Steblaj, Frank Šavs, Frank I'dovieh, An drew Vidrich, Stefan Zabrie, Leo Zakrajšek, An ton Zloga r. (Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki j se doslej še niso priglasili, postanejo člani cen- i tralneiga odbora, čim sc pravilno prijavijo in iz javijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. H. Z. j — Naslov za pisma in denarne pošiljat ve je slede- j či: Anton J. Terbovec, 1*. O. H. No. 1 ,Cicero, 111.) j Organizacijam v Milwaukee. Provizorična krajevna organizacija s. K. Z. v Milwaukee. Wis., jo sklenila sklicati na nedeljo, 24. februarja JAVEN SHOD v Harmonie Hali I za Slovensko Tlcpubličansko Združenje. Z ozirom I na to so tukajšnje slovenske organizacije napro I šenc, naj ne prirerajo ta dan nobenih veselic ali drugih priredb in naj naznanijo svojim članom ta shod ter poskrlie za obilno udeležbo, da sc tudi med nami poživi delo za S. |{. Z. Podrobnejša naznanila slede. Lokalni odbor S. H. Z. Slavnost S. R. Z. v Chlcagi. Chicago, HI.—Vreme ni v sobo to obetalo nič dobrega. Snežilo je, po čikaških ulicah je pa bril oster severovzhoden veter, ki je podil ljudi z ulic, da sn iskali za vetje pri topli peči. Zvečer je bil cestnoželezniški cibrat desorgani ziraa in marsikdo je rekel, ko je šel k počitku: "Če ne preneliata sneg in burja, ne bo jutri nič s koncertom S. R. Z., ki ga priredi šestnajst slovenskih društev v Chicagu." Mapočilo je nedeljsko jutro in marsikdo je strahom sel opazo vat vreme, ko je zapustil gorko ležišče. Nebo je bilo čmerno, ob iavno, ponehalo je snežiti, Kol je pa čez noč zadrgnil vrečo, da ni mogla burja uhajati iz nje. Vre me ni bilo več nagajivo in upati je bilo, da bo koncert uspeh. Prvi gostje so pričeli prihaja ti že ob treh popoldne v ogromno dvorano Pnlaskega. Ob petih po poldne je bilo že toliko občinstva v dvorani, da so pričeli izvajati koncertni tlel programa. Prvi jo nastopil tamburaški zbor "Lira'', pod vodstvom prof. •F. NVebla, ki je udaril "The Star Spangled Banner". Komaj so \ strune zapelo na tamburicah, jf občinstvo vstalo raz sedeže in stoje poslušalo ameriško himno. Za tamburaškiin zborom je nasto pila mrs. Lolly Nemanich, ki je s svojim krasnim sopranom prido bila takaj vse občinstvo. Znpela je pesmico "O mraku", ki jo je air. J. Muha, pevodja pevskega zbora "Lira", prevedel iz angle ščine. Žela je buren aplavz od strani občinstva. Rrat F. Zaje je v kratkem govo ru pojasnil pomen S. K. Z., na kar je tamburaški zbor udarjal "Sanjo", ki so privabile burno pohvalo od strani občinstva. Nastopil je pevski zbor "Lira" i pod vodstvom mr. J. Muhe in za njim mrs. Lolly Memanich s pes mico "Dekliška tožba" v soloso ipranu. Komaj so utihnili zadnji glasovi pevskega zboru, je občin stvo z burnim ploskanjem nagra dilo pevski zbor za njegov trud, ki ni ponehalo, dokler ni pevski zbor še enkrat nastopil in zapel "Planinski raj." Taka usoda je doletela tndi nirs. Lolly Nema nidb, občinstvo ni prenehalo s ploskanjem, dokler ni nastopila drugič* in ponovila pesmiee. O ciljih S. K. Z. je govoril so drug Kt'bin Kristan. (Jovoril je vsem iz srca in duše in občinstvo ga je nagradilo z gromovitim ploskanjem za njegov govor. S krasnim bariton solom je iznena dil občinstvo nir. J. Muha. 1'el je "Naša zvezda". Zadnjo točko na programu je tvorila "marzelje za", ki jo je udarjal pod spret nim vodstvom prof. J. Webla tamburaški zbor "Lira". Soliste na glasovirju je spremljala mrs. Marie Muha, ki je seveda pripo mogla do celotnega uspeha. Charlie Ve.sel je prečital rezo lucijo, ki se glasi: »Tru« translation filed with th» po»t n*»t*r at Chicago. III., Jan. SO, 1918. u otiulrrd by th« Act of Oct. C, 1917.1 RESOLUCIJA. Vojna katastrofa je zadela na rode vsega sveta brez njihove krivde. Zadela je tudi nas sloven ski nnrod, cigar tragična vloga je v tem, da je prisiljen bojevati se za interese, ki niso njegovi, za sistem, ki mu je sovražen, du se mora bojevati /.u vlado, ki ga je vedno le zatirala in ni nikdar u pn&tevala njegovih pravic do ob-1 Stanka. Ne en narod v avstro-o gr.ski monarhiji nima pravice sa moodločevanja v svojih narodnih zadevah. V habsburški monarhi ji se vlada po starem geslu "Di vide et Impera", ki že stoletja o značuje politiko ohdonavske dr žave. Ta politika je porodila zu nanjemu k vetu neumevni nacijo 11 it 111 i boj.in sovraštvo med naro di pod habsburško vlado, da so J bili na t;r način igrače v rokah j sebičnih vlad. Kavno t:i maehiavellistična po i litika, ki je v notrajnosti ovirala kulturni, gospodarski in socijalni razvoj narodov, je tudi veliko pripomogla do vojne krize, ki se je sedaj razširila preko vsega sve ta. i'e se ne bodo ti vzroki, ki so provzročili sedanjo vojno, od stranili, bo še nadalje obstojala nevarnost za svetovni mir. Nujno je torej potrebno, da se mir, ki bo sledil tej vojni, postavi na po dlago, v kateri bodo garancije zs trajno varnost. Razmere, ki sc j porodile to vojno, se ne smejo po ! vrniti, če hočemo narodom omo gočiti miren razvoj. Med vprašanji Kvrope, ki za htevajo rešitve, je tudi jugoslo vanski problem, čegar pomen ji v napjtesnejši zvezi s sedanje vojno. Poštena rešitev jugoslo vatiskega vprašanja v interesi Jugoslovanov samih in v interesi svetovnega miru je pa nemogoč; po vladnih načelih Avstro-Ogr tike, ki ni bila nikdar država v nje živečih narodov, temveč lc posest dinastije in vsled tega so- i vražuica narodov. Ogromna večina amerisikh Slo-! vencev je organiziranih v S. II. j Z., kar potrjujo velikost pridrn-! ženili organizacij. Naš namen jc storiti vse, kur je z legalnimi, sredstvi mogoče in v kolikor nam j bodo dopuščale razmere, da se i doseže pravična in poitena reši tev slovenskega in jugoslovanske ga vprašanja, po geslih, da mora vsak narod sam imeti pravico od ločati o svoji usodi in da ne sme noben narod biti po sili podvržen vladi, katere ne mara. Kar zatheva slovenski narod, I je njegova narodna in politična svoboda. Za prvo je potrebno, da se osvobodi basburške nadvlade, za drugo pa. da dobi državno u redbo, kakršno si sam želi, in ta je reptfbličanska. Slovenski narod je del jugoslo vanskega plemena in kot tak želi združitve vseh Jugoslovanov v o bliki, v kateri bi bilo mogoče so delovanje vseh v zavarovani av tonomiji v.sakoga dela. Najpopol nejša oblika take rešitve jc jugo slovanska federativna republika, ki bi lahko postala velcuspcšcn ( član v verigi sploSne zveze svo I hodnih narodov. S. R. Z. ne usiljujc ničesar o i stalim Jugoslovanom. Odločno pn » zastopa pravico sauioodločevanja ■ za Slovence. Združitev jugoslo - van.skih narodov je mogoča le po vzajemnem .sporazumu, ne pa po . kakršnemkoli diktatu. Ena naših . glavnih nalog je, temeljito pojas 5 niti dejanske razmere, ki pridejo } pri jugoslovanskem vprašanju v . pošte v, da s tem dokažemo, dn i ni to vprašanje le nacionalnega, , ampak največjega internacijo [j nalnepa pomena. Današnje zborovanje ponovne izjavlja, da ni delo za S. R. Z. v nobenem ozirn v najmanjšem na sprotju 7. dolžnostmi, ki jih ima jo ameriški Slovenci kot prebi valci in državljani te dežele. Za koni Zedinjenih držav so zakoni ameriških Slovencev. Naš narod, ki ni nikdar ljubil biču, h kate rim je bil tepen, nima niti sedaj vzroka, tla bi čutil najmanjše simpatije do dinastične avtokra eije, ki je vedno držala narode v suženstvu. To je bilo ameriški vladi znano, vsled tega Slovenci, kakor ludi drngi narodi, ki so prišli izpod AvHtro-Ogrske, po proglasil predsednika Wilsona niso podvrženi izjemnim določ bam za sovražne inozemce; ta odredba j<* bila pravična, ker Slo venci resnično niso sovražniki Zedinjenih držav in kot člani Slovenskega republikanskega združenja bodo nadalje s svojim ravnanjem dokazali, da je vanje stavljeno zaupanje popolnoma o pravičeno. Pomagali 'bomo s svo jimi močmi, da se porazi militari zem in impcrijalizem, ki bo če o. , stane nepremagan, še nadalje o 1 grožal svobodno razvijanje naro 1 dov, naš narod bi pa še nadalje i ječal pod njihovo avtokracijo." Po čitanju je vprašal br. Ve | sel. če je kdo proti rezoluciji. 0 plašil se ni nihče in dni jo je na 'glasovanje. Dejal je, naj tisti dvi ! gnejo roke, ki so za rczolucijo. V i tem trenotku so bile vse roke kvi ško "Kdo je proti," je dejal br. Vesel. Dvignila se ni ena roka in br. Vesel je konstatiral, da jc bi la soglasno sprejeta. V dvorani je bilo navzočih nad šest sto oseb. Koncert je bil velik uspeh, ki podžiga Slovence v Chicagu k na daljnemu skupnemu delu. Tudi za blapajno S. R. Z. bo mogoče odpadlo do dve sto dolarjev. i Poročevalec. O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh. Načrtal dr. H. Dolenc. Bili smo zopet v gozdu in prav pri zajutrku. Dan poprej sem dobil veliko kolino in že prejšnjih klobas je bilo pri hiši. V.se sem bil pobral v gozd, pri domu smo se jih bili domalega že naveličali. Moji spremljevalci so jeli nekako čudno gledati, - ko sem razvijal klobase, krvavice in jet mice in mesene, in vsak si je mislil, kako se bo to peklo, ker priprave nismo imeli nobene s seboj iu brez nje sc pač speče krompir in za silo tudi polh, ali za klobaso je treba ponve. Ne štejem si v.posebno zaslugo, da sem bil v pripravi klobas bolj vešč nego moji pajdaši. Kmet jih nima toliko, da bi jih surove odnašal v gozd; navadno je vesel, ako jo dobi na večer, ko se je povrnil. Že oh sestanku se in vedel napraviti velik ogenj ?. bukovimi drvmi, da bo oglje pravšno. Ko smo žerjavico razkopali, smo povili klobase vsako posebej v papir, jih hitro raz ložili po sredi ognjišča in še bolj na hitro, in pred no se papir vname, zagrebli z ognjem. Tovariši so se čudili, kaj gospod vse znajo, iu pri sebi ugibali, kaj bo iz tega. Ko so bile klobase pod kupom, sc je ugibalo, kako naredimo s kuno, ker nihče ni imel niti želez niti .saka s seboj. Za danes je bilo le srnam namenjeno in pri kuni opravita prav do bro tudi pes in puša, ako se tako nameri. I Vso v pa le ni bilo nazaj, dasi je minilo že črez dve uri, odkar sta bila zagnala. Tudi nebo se je zatemni lo in sneg je jel nuletavati. Skrajni čas je bil, da sem velel klobase odkopati. Dobre pol ure so bile v žerjavici, ki sini ji enkrat nekoliko preme šali. Papir je bil eel in vsak je dobil en povitek v roko in še nekaj smo jih nazaj zagrebli. Jaz sem si bil že prej poiskal precej široko t reško iu na njej sem razvil svoj delež. Drugi so si pomaga li na enak ali drug primeren način. Razvite klo base so tako dobro zadišale in so bile tako dobro pregnane, da so se kar razsipale, ko .so bile nače te, okusne pa tako — o t eni je bilo le eno mnenje — da tako dobro pečenih klobas še nobeden med naiui ni jedel. "Da, gospoda si zna postreči", je postoehljtvo pregovoril Šaljivi Luka. Jaz sevala sem bil ponosen na svojo sposobnost, še bolj' pa vesel, da sem tovarišem taok izredno ustregel. Tudi kruha je bilo dovolj "pri hiši," vina pa ce lih šest bokalov, torej ni čuda, da domalega nismo zapazili, da je sneg jel prav čvrsto padati, megle se zgostile in tla psov le ni bilo nazaj. Vsaka reč ima svoj konee, klobasa celo dva in tudi obema smo prišii do kraja. "Odpravimo se!" je bil soglasen sklep, in šli srno do stene, pod katero je baje kuna počivala. Vešča k i so obkro .žili svet in dognali so, tla je kuna v resnici pod steno. Le malo sveta je obšla po noči in se vrnila na prejšnje ležišče. Kazalo jo. da ima tudi pri vr lin stene izhod, in torej je bil načrt ta: Xa dveh mestih pod steno se zakuri. Kuna mora pri vrhu ven skočiti, in ko to stori, jo pobijemo s streli. Vrh smo trije strelci ohstavili in dim se je jel zaganjati pod steno. Žival je bila trdovratna: tra jalo je nad eno uro, in ni je bilo na dan. Toda kunar izlepa ne odneha. So en oddušek se je od prl za kurjavo, in da postane dim še bolj nezno sen, smo trgali od klobukov in obleke ne več ko ristne kose podloge in to žgali in pihali dim pod zemljo in v votlino. 1'iliači so se solzili kakor pla čane babe pri pogrebu. In sedaj šrk! zadaj za vr hom in za strelci je planila kuna na dan. Drug drugemu smo bili na poti in kuna že v goščavi. Kovač je skočil za njo, javkajo ko pes, vsi driifii pa za njim in pričel se je »lir po snegu in gošči za sledom. Žival ni skočila na drevo, ampak v za čudenje veščakov je bila po kratkem begu že zo pet pod zemljo in to le pod majhno stenico. Zo pet snxo se nastavili strelci, in v resnici že po prvih vpihljajih dima je skočila kuna izpod ste 11$. Jaz ji namerim, in ko sem domalega že pri •t»nil,- a k oči na skalico ravno Kovača nasprotno, i in moral sem odnehati. Zopet javk in dir za njo, pa v hudo reber in veliko goščavo. Luka in jaz sva zaostajala. (Jotovo nad poldrugo uro sva lezla za sledom bolj brzono^ih tovarišev, odnehati pa nama ni bilo, ker se je sled večkrat križal, sneg padal, kakor bi cunje rezal, in megla se gostila, da na več nego deset korakov nisi več videl. Nisva več vedela, kje sva, torej sva morala za tova riši, da ne ostaneva sama v gozdu. Zaman sva se večkrat oglasila. Vendar enkrat začujem klic to varišev in za malo čaua sva bila pri njih. Vsi smo bili skrajno upehani in prva beseda j je bila ta, da kuna jc zopet pod zemljo. Kaj se daj ? Mrak se je že delal in nobeden ni vedel, kam smo zašli. Kni so svetovali, da hitro nazaj po svojem sledu, da pridemo še pred nočjo na zna- : na mesta in potem domov. Drugi so oporekali, češ, da kune ni pustiti, dokler je še kaj vida, ako pa nas zasači noč, da zakurimo ogenj in čakamo me- j sečnega svita, ki se pokaže okoli desete ure in bo zadostoval, da se vrnemo po svojem sledil. Name so končno vrgli odločilno besedo in jaz sem se pridružil tistim, l<i so bili za vztrajnost in da se vrnemo pri mesečnem svitu. Zopet smo obkolili steno in jeli kuriti. Zraven mene in ne da l»i videl, kdaj je pomeril, ustreli Kovač in skoči proti robu steno. Vsi pogledamo, kaj se godi. in vidimo Kovača, ki sega z roko v zemljo. "Le daj!" so bile prve besede i/, njego vih u>t in dvigne roko, na kateri je krčevito visela zvita kuna. Zapazil je, da načelom prekopu je ži val, tjakaj jo potegnil, in ko jo posegnil v dno, je prijel za glavico, glaviea pa njega za prst, da je kri curkoma kapala. Ampak Kovač ni odte pal in ne odnehal in je prav polagano stisnil gla vico, da so kosti zaškrtale in jc žival poginila. "Dobro, Kovač!" jc donelo od vseli strani; "naša je." Še prodno smo si jo dobro ogledali, poči klic: "Le hitro nazaj po svojem sledu, mo goče, da jo še odnesemo pred temo do znanih ta!." lil dir se jo pričel, dobro, da navzdol. Za ka kih deset niiuut so Matevž, ki jo bil tretji, prista vi in zavpije: "Fantje, jaz vem, kje smo!" "No, kje."' se oglasi l'aternoster iz I)an. ki je bil prvi. "Xa Sotrškovem potu," so oglasi Matevž. No da bi ga dalje poslušal, se zabrnc Paternoster in gre naprej in mi za njim. Za Storškovo pot smo vsi vedeli in nihče ni mislil, tla l>i bili na njej; vsem se je zdelo, da smo zašli daleč za Skodovnik. Ma tevž pa nas lo pristavi in zavpije: "Ne poznate li tega grdega jarka in v njem počrez podrte hoje? Ali ni to na Sotrškovem potu?" Matevž jo pravo trdil. Kratek natančnejši pogled nas jo vso pre pričal. Paternoster, ki je bil pot že prekoračil, sc j je zabrnil in šli smo navzdol po Storškovem po tu, ki polje na veliko pot, in pr> njej naprej pro 1 ti domu. Huda je bila ta hoja, posebno prodno , smo prišli iz megle. Padali smo ko snopje, pa na i srečo brez škode. Ko pridemo že mimo Škrilj in ! v dno in .so nam zasveti lučica iz Dan, so oglasi Kovač in reče: "Veste, možje, do Dan pridem še, | četrt uro bi pa več ne hodil, da se ne okrepčam i 1 kozarcem vina." Meno vsaj, in menim, da tudi ! druge, je kar strah preletel, in da nismo še kune imeli, gotovo bi bil sklenil, da v snegu, temi in po noči ne hodom taval več po gozdu. (Konec prihodnjič.) Kler ikalizem na Španskem. Kolikor jim le dopušča njihova iznajdljivost, sc trudijo klerikalci po svojem časopisju, dopo vedovati svojim ovčicam, da je na Španskem cer kev preganjana, vera teptana in da se ne podi v deželi nič druzega kakor sam Ito/.ji rop. Kdor le količkaj pozna klerikalce, ve pač dobro, da se jim sme najmanj lakrat verjeti, kadar najbolj stokajo. O boju proti veri sploh ni govora na Španskem. O dosedanjem položaju pa nas jako dobro poučuje bivši katoliški duhovnik don Jo sc Ferrandiz v svoji knjigi "Današnja Španija pod jarmom papeštva." "Ko je Alfonzo XII. po desetletnem vlada nju 25. novembra leta 1885. predčasno umrl — pravi Ferrandiz — je bilo vse pripravljeno za po vratek absolutizma. Komaj je videl vatikan na prestolu po avstrijskem načinu pobožno ženo, ko je 7. novo silo pritegnil vijak svoje moči. Pred seboj je imel Iti let nedoletnosti bodočega vla darja, ki so se dala izrabiti. V prvih letih regenstva in sredi navideznih uspehov psevdoliberalizma (popačena splošna vo lilna pravica in vpeljava civilnega zakona, ki je bil omejen na to, da je moral biti sodnijski urad nik navzoč pri poroki in jo zabeležiti) in ob o gromni nepoštenosti Segaatovih ljudi ni cerkev pozabila nn skrb zase. 1'riSel je leta 1889 tako zvani zakon Alonsa Martinez, kateremu se je do dalo nekoliko priveskov "velikega demokrata" Canalejasa, s katerim je mrtva roka dobila pra vico,razširjat i svojo posest ■/. nakupom in dedšči 110, ali pa jo poljubno prodajati. Isti psevdoli boralni minister Alonso je dne decembra 1HK8 izdal naredbo, ki se je pozneje I. 18!)I razširila z naredbo konservativnega Villaverde in dogo vorila s "sveto wtolico." Ž njo se jc španskim kraljem vzela za priliodnjost pravica imenovanja | duhovnikov. Zdaj ni bilo onim, ki so se potego vali za višje duhovniške službe, nič več vpraše vati za državo in krono, ampak bilo je dovolj, če so bili pri Vatikanu dobro zapisani. Sedaj je skoro ves visoki kler sestavljen iz karlistov, iz sovražnikov dinastije in enotnosti države. Na err kvene redove in na sveto stolico so zopet začele deževati dedščine. Vatikan je naložil pobožnim družbam le en pogoj, ob katerem bo pospeševal njih povratek v Španijo: Skrbeti imajo le zato, da .se spominjajo vdani jim ljudje v svojih tesia mentih tudi papeža. In tako dobro so izvršili ta nalog, da je papež danes eden prvih veleposest nikov na Španskem, da ima tukaj ogromno dav kov in davščin prosto premoženje, katero uprav lja cela vojska uradnikov, stoječa pod vodstvom karlista niarquez dc Cubas. Jezuiti pa so se po služevali svojega posebnega •sistema, da so angle ške ali francoske slamorezce ali pa uboge laiške brate, ki umivajo krožnike v konvontih, označe vali kot dediče ogromnih premoženj, da bi ded sčine zavarovali za slučaj bodočih izprememb v španskem zakonodnjstvu. Neki madridski laiški brat, Juan Roon, je še nadalje veljal za univer zalnega dediča grofie in vojvodkinj, ki ga niso videle nikdar v življenju. Ogromno premoženje vojvode Pastrana je na ta način prešlo v roke jezuitov. To premoženje se je cenilo na f>5 miljo nov. Zadnja lastnica je unirla v hiši znancev, ki so jo bili sprejeli iz usmiljenja. Prosila je, da bi ji dali stanovanje na katerih njenih prejšnjih poseslij, ki >o se med tem izpremenile v samo. stane, ali dobri padre.s so odklonili njeno proš njo. Vojvodinja de Pastrana je imela nekoč tudi neko Hubensovo sliko. Jezuit je so dejali, da je slika nedostojna in ona jim je dovolila, da jo smejo uničiti. Xa to so jo prodajali v Parizu za tristo tisoč frankov. Tudi vdove Rivadedeva, Kp alza, Vallejo in druge so jim zapustile neverjet ne svote. Drugi redovi so Sli za tem, da jim vrne drža va nekdanje konvente, ki so we rabili za javne namene. In res se jim je posrečilo v kratkem ča su zopet dobiti velik tlel nekdanje posesti, kjer so se zopet lepo po domače uredili. Celo že proda no imetje so zopet zahtevali in večkrat se jim je posrečilo dobiti posest ali njeno vrednost. Ta kozvaue nunc de Yalleoas v Madridu so dosegle, da so sc jim vrnilo vrednosti mnogih miljonov. In škofje, bratovščine, kapiteljni in druge verske družbe seveda niso ostale lene. Nastal je popol noma nov poklic: "Agentje za posredovanje po vračil cerkvi".'Takozvani upniki so stopili v zvezo s temi ljudmi in so se ž njimi zmenili za gotovo odstotke, če se jim posreči proces za povračilo. Agenti so zopet bili v zvezi */ visokimi državni mi uradniki, vplivnimi politiki ali tudi z vpliv nimi damami in so znali tako uspešno nastopati, da so se v finančnem ministrstvu nazadnje ven dar ustrašili ob miljonih in miljonih, ki so se na ta način pretakali iz državnega zaklada v cerkve no Imago. Obstanek leb čudnih agent ur je tudi neki proces v javnosti osvetlil. Toledski škof Sancha se je branil nekemu Jenaro Montonu iz plačali dogovorjeni delež 32.000 po zet za tako metielRrsko kupčijo. Monton je tožil in nastal je j seveda ogromen škandal. Mešetar jo izgubil pro I ces, ker škofje v takih slučajih seveda vodno zrna. | gnjejo. Na ta način je prišel sicer še marsikateri agent ob svoj denar. Pri mnogih takih kupčijah in dedščinah igra | pa tudi lepota nekaterih nun,ki so bile v ta namen od svojih predpostavljenih posebno poučene, znat no vlopn. Tako se je tajalo špansko bogastvo in llvonec na S. strani.)