Newspaper Page Text
PROLETAREC UST ZA INTERES K DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik In iidajatelj: J«|Ml«vanska delavska tiskovna dražba v Cfclcap«, Illinois. Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo lato, $1 .00 za pol leta. Za Evropo •2 .50 xa celo leto, f 1.25 za pol leta. Oglaai po dogovoru. Pri spremembi bivali^a je poleg novega naznaniti tadi atari naslov. Olullo a'avrnakt oraaniuclj« Jufoal. — McUllatUat ive*e v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošilja nja lista in drugih nerednosti, je po-1 8'ljati predsedniku družbe Fr. Udovich, 1844 So. Racin« At«., Chicago, 111. PROLETARIAN Owntd an4 published every Tuesday by S«nth Slavic Workmen's Pub. Co., Chicago, Illinois. Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half {ear. Foreign countries $2.50 a year, 1.26 for naif year. Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" jg> W. 31. STREET. CHICACO. ILLINOIS TURŠKI harem Ženski oddelek turške hiše, ha rem, je tujeu nedostopen, moške mu vedno, ženski pa navadno tu di. Neka gospa Marjeta Siiupic je bila med tistimi, ki so izjemoma smele pogledati v to skroviSČe. Star pašu, s katerim se je bil se znanil njen mož, ji je dovolil vstop v svoj harem in ji predsta vil dolgo vrsto svojih žer.. O vti skih, ki jih je tam dobila, piše v "National Oeograpic Magazii. Ko sem stopila po kamnitnem hodniku brez oken, sem v domis I ji ji videla neštete vzhodne k t sotice z lepimi čolnčki. Sanj: seni o lepih marmorurtih >• ; . i ščih, o lepodišečih pa rt u .1 . kih ogledalih, dragocenih dragi ljih, krasnih pahljačah in dekle tih, ki'bodo tekale okoli lepih tur ških žensk in jim stregle. Toda te sanje niso trajale dolgo. Prišli smo v veliko dvorano, ki je bila bolj podobna velikemu dvorišču, ob katerem so bile maj hne sobe, v katerih so živele pa seve žene in strežnice. Na tleh je bil pa cel kup umazanih oriental skih preprog. Na vsakem koncu dvorane je bilo par stolov. Moj gostitelj je pričel klicati žene, nakar so se jele prikazovati iz svojih sobic, ali bolje lukenj Bilo jih je štirinajst, velikih, manjših, v različnih oblekah, sploh vsaka se je natančno razli kovala od druge. Kosem pogleda la v njihove obraze, sem videla, da sem sc vse življenje varala, ko sem sanjala o lepih haremskili ženah. Ženske okoli mene niso bile le pe, bile so čisto navadnih obra zov, nekaj je bilo kar grdih, o brazi nekaterih so gledali nadvse budalasto. Le par jih je imelo ne kaj draguljev in sicer za pestjo in na členkih. Mlajše ženske so i mele nekakšne klobučinaste čev lje, druge, starejše, so bilo pa bo se. Njih obleke so hile nekakšni ogrijnače. Ko so bile vse ženske zunaj, je paAa odšel, nakar so se ženske kar vsule okoli mene. To je bilo vrišča in govorjenja! Vipraševale so me vse, kar je sploh mogoče, da se vpraša. Tistega dne v haremu se bom spominjala vse svoje življenje! j Kolikor vem. jaz sem prva ženska z Zahoda, ki je bila v tur ; škem haremu. Tiste ženske, kato re sem jaz videla, so rekle, dn. \ sem jaz edina bela ženska, ki so, jo sploh kdaj videle. Vse so me otipale, roke, obraz; in me občudovalo. Zlasti so se jim dopadle moje visoek peto po tem pa tesna obleka. Obnašalo so se kot otroci. Nad vsako stvarjo je bilo vsakovrstnih vzklikov, s katerimi so izražale svoje začu denje. Viprasale so me, koliko otrok imam, dalje, če jo v Ameriki voli ko žensk, in koliko žena ima moj mož. Ko sem jim povedala, da inia samo mene, so me vprašale, kako je to. Povedala sem jim. da sem krščanka in da imajo pri na^ možje samo po eno ženo. ki so ravno tako prosto kot moški, nn to so pričele te turške žene, ki s-» | vedno zaprto, nas ameriško ženo povnilovati. U^kle so, da za nobe J no ceno no znjvist" harema. , lvrtij P<- O i.-. O nlea, ki s«' plazi, prih-z i1; '.u > i jo vejo; zato mislijo nekf.ter. ljudje, do je klečeplazenje zelo j modro. 1 Klerlkalizem in socializem. Klerikalizeai je znal oil nekiluj računati z j gospodarskimi, političnimi in Nocialnimi razme rami in se jim je zmerom prilagajal. Na korist vladajočih življev seveda! Zatiranim in tlačenim je cerkev oznanjevala "dolžnost", da potrpež ljivo prenašajo svojo modo in da se ne upirajo zoper "božji rod". In za tolažbo jim jo obetala bogato plačilo za vso gorje in za vso bedo onkraj i groba. Stališče prvotnega krščanstvu, "svetih oče tov", ki so \ prvih stoletjih oznanjali Kristov j nauk, njih stališče do oooialnoga vprašanja jo bilo povserii drugačno nogo poznejših ča>ov. 1'rav močno jo dišalo po kcniuni/tnu. Stremljenje po lastnini in po posesti jo tiste čase veljalo za pre grešno. Če Iti bila eerkov držav«) i i družbo prekva sila s tem naukom, bi bil gospodarski, sooialen in političeti razvoj, kakor ga jo družba v resnici preživela, nemogoč. Auipak zakoni razvoja so bili močnejši, kakor besede cerkvenih očetov in cerkev jih je uvaževala: priznala jo zasebno I lastnino in označila razloček mod bogatinom in I siromakom in razredno gospodstvo za "nedotak ljivo" ustanovo po "božji volji". V resniei: eer l kov je bila razvoju, pogostoma za napoto; upirala i so je velikim gospodarskim, socialnim in politič j nim preobratom, če jo bila v strahu za svojo moč ' in veljavo. Ampak ko so so ti preobrati vsled j zgodovinske nujnosti /.godili, ko so jo zrušil fev dalizem, suženjstvo in tlačanstvo. ko so je podrl I absolutizem in razpadel pod udarci kapitalistič nega. gospodarstva stari obrtni rod, se jo cerkev lepo vdal;« in v>o to "v/.ela*\ svojo zaščito". Via ! do vsakega razreda j.1 navsezadnje pripoznala in jo branila pred "prekucijami". Vselej se je pobo tala z vladajočimi razredi in oblastmi zoper in t o reso tlačenih i preganjanih. In tako je postala i tudi patrona kapitalizma in na socialno vpraša ! Jtjo naših dni i-leda čisto -s kapitalističnega sta lišča. Katoliški cerkvi no gre niti |»ii«- a za-luge. *1". se j«4 r« dila delavsko gibanje, tla so nastale •anio tojne delavske franke, !.i -c v i tore a pro ( i tr vojskujejo zoper kapitalistični gospo >'• • d'vs.v; i in pravni «d. i a p. vili - t tk v delavskega gibanja je • •' t tab. ni vedtto ti"'a j -opia'nih •' ■> p . ' p trp: b . por kapi tr.li '. Tako n. pr od Lawalla k locialni poli ti .i sproobrnj'" i oto^ ni.-ki škof KeiteUr. Si«er se ni « drekel dg.ai. «11 "mora" biti na svetu mnogo siromakov in maio bogatinov, da bo delavska uecda na vse večne čase siromašno živ ljenje. vzlio temu je delavce naravnost i*>zival na boj zoper "Ivrozbožni kapitalizem", ki "sprav ! lja gmotno živijo- je delavcev v nevarnost in iz 1 preminja zenuljsko oblo v suženjsko tržišče." Opravičen in zdrav, je dejal škof, jo ta boj. in po trebna je zategadelj organizacija in koalicija de lavcev. potrobuo j»» srvdstyq .stjivfcp. Klerikalizeai pa si jp izbral drugačno nazi j ranje. Mnogo diugih katoliških pisateljev so je . trudilo, da spre«;\n-nejo kleiikalizem k poštenejše I mu .stališču v delav^k-ia vprašanju. Odličen za ; stopili!. to slruj- je bii baron Vogelsang, jia ka terega ao se v svojih boljših časih kaj radi skli , ecvali tudi naši klerikalci. Pri Vogelsangu sreča ! vamo v/lic vsemu plahemu polovičarstvu mnogo rdravo misli. Tako piše: "Kapitalistični red jo delo človeškega greha i iti človeške slabosti; zadira so v prirodne in ra;> | odete bo.ijo postave. Takoimenovanl red je, če j ga natanko pogledaš, pravzaprav nered, anarhi t zoni denarne mošnje, nevarnejši od revolucionar ' nega anarhizma, ki dela v -voji nevednosti z dina | mitom in zavratnimi nnu ri, d oči m de!a meščan I .»ko kapitalistični anarhizem mnogo izdatneje z : meni' o, hipoteko, z razdiranjetn vsake organi zacije. ('lovc.š; vo jo po.-.taio plen mamonizma; zava li. č'stega dobička :o velike Ijtdske plasti, «-eli •'.an d: izročeni telesni in moralni pogubi: zavoljo •etovnega gor.pi darst va. zavoljo konkurence na •vetovnom trgu se pustoši dežela in se pustošijo 'judie. To svetovno gospodarstvo s svojim gospo darje:.!, -ac' vnim papirjem, spominja na tisto 1 mesto Janezovega liazedoija, ki govori o živali, katere p« <1 bo mora oboževat i \-jtk. komur je drago iaatno življenje. Vsi. veliki in majhni, bo gatini iu siromaki, svobodni ljudje in sužnji, vsi so zaznamovani na roktdi ali na čelu, nihče no mo rp ne kupovati in no predajati, če ni zaznamovan z imenom živali. NV.m so zdi to nebrzdano strein Ijenje no ■ velo' r.em gospodstvu najrevnejša ne varnost naše dobe, gosp< darsk.i. socialna in poli tična revolucija, kakor nam ne grozi hujša ne od socializma in ac od anarhizma. Social'.i hoj se suče laktu* okrog svojega te čaja »kolo vprašanja, ali r.aj I»>» produkcija anar histična a!i pa urejena po moralnih, <>• l džave pri/uanih zakonih. Anarhisti imnjo svojo skraj no levico in svojo skrajno tle.oiico. 1'rva se i/ obu pa nad zlorabo države bojuje z dinamitoni, hoda lom in zaroto zoper prc.stavuike zgodovinske dr- j žave; druga se bojuje s kapitalom in mednarodni- I mi "obroči*'' . . . Mančesterstvo je anarhizem ii\ nihilizeni bogatinov in je na enaki moralni stop M.'i z anarhizmom in nihilizmom siromakov - 'e orožje obeh je raznično . . . Anarhija je vojno I 'tanje: vsi proti vsem - pn naj se bojuje ta boj z orožjem ali m v. brezobzirnimi gospodarskimi sredstvi. Zadnji smoter mančesterskega gospodar stva je popolno podjarmljenje človeškega dela po kapilaln, in deloma zavedno, delom;) nezavedno re trudijo pristaši malopridnega nauka, da odstra nijo vse ovire, i -e zoper<tavlja jo temu idealu j Anina k po božji volji ni, da bi bilo delo no- i o.?ljiv '!» jeno s «5?rr.»!ir""tvom »n b-eznn'm bed" ■ •ijein rodbii,ga ?.i■ 1|r" P. " b* >; /: ••• nostj . i;; • rit Jo na % retUfri. tj«. ki le; \ • !. rit , m' ' "• nato v > > d' u tcSkcmu in neveacltimi Wittkdanje r.iU dilu. Iv..*0'!^: lar.lokatcva prehota, ki je d«' In jo ljudje, :,t' ji ped tako težko ka.-nijo večne ga sodnika, kakor zatiranje slabotnih, kakor utr gavanje pravičnega planila. Hoj zoper kapitalistični "red," t. j. !>oj z v.scmi zakonitimi uredstvi, je naloga vsakega res ničnega kristjana, in nobena nesreča ne bi bila i za (Moventvo hujša, nego da bi mu posla moč, • In M' najodločneje zopcrste.vi temu neredu. Znamenji kapitalistične tendence našega ča sa je neizmerno povzdigovanje štedljivosti, kakor da je vesoljno zdravilo za vse gospodarske boleči- 1 ne človeštvu in končna rešitev socialnega vpraša- i nja, da se vlade, parlamenti in veda vsem nelju- i bini pozivom po ocialno-gospodarskih reformah | izogibajo s cenenim in preprostim opominom: 1 "1'rištedite si kaj!" Da ta opomin ni nič drugo- j na, kakor krvavo norčevanje iz delavskega ljud stva, prit i ranega na rob obupu vsled davkov, ob re.iti, trgovskega oderuštva in skromnih mezd — kaj zato: da b» čednost no zveni. Nikoli se nam ni zdelo koristno, da bi ozna njali obubožanim delavcem odrekanje v prilog pohotne gosp. de, da bi lc-tej priznavali vse do , Wrote tega sveta, one pa tolažili s povračilom na i onem svetu. Nič ni bolj nasprotnega stroni pra ; vičnosti, ki jo terja krščanstvo. V kateri katoliški državi najdeš udejstvo ! vano dejansko vero t. j. kot socialno in držav no pravičnost utelešeno vero, vero, oživljeno v J družbinih napravah in zakonih? Nobene take dr žave ne poznamo, kjer bi se uveljavilo prepri : čanje, da ima krščanska morala pravico do zahte ; ve, da se v državnih napravah uresniči. Skrajni «"a.s bi bil, da se katoličani odrečejo i hlapčevanju, frazam o potrebah javnega prome | ta in o stališču družabnega življenja, da nič več ; kot doslej, priden pokleknejo pred najsvetejšim, trikrat padejo na kolena pred zlatim teletom in i pred postavo mantonizma. Zutiranci, ki so se vdali socializmu, imajo ! prav s svojo t«t£ho, da jim sedanje razmere ne nu dijo s svojo zahtevo po organiziranju družbe, po 1 bannoniziranju socialnih in političnih sil. Socialni refornterji smo socializmu, t. j. nje govim duševnim voditeljem, nemškim, angleškim in francoskim, velike hvale dolžni. S svojimi sil • *r»»i. ne( ib>liivi:ni udarci so razbili lažnivo zgrad »"i.-Mzirn, in v resnici je bilo to opomin k:i d i', za' ladnice svojih tmdVij poišče adivo 7." novo' stavbo. s ieiali:'c:n stremi po upostavitvi zakonov pn>\ičn->sti in s jimi krepko zauiknjočimi živ lii ic bistveno pt omogel, da je dovedel občutek družabne bolečine na bolno mesto." Tako katoliški socialni politik baron Vogel sang. (l'rin.erjaj s tem vso revščino klerikalnih i pritlikavcev pri nas!) Ampak njegovi nauki so o : stali brez vpliva na klerikalizem in na cerkev, i Saj je vrhovni predstavnik katoliške cerkve, pa l pež Leon XIII., v svoji "delavski okrožnici" iz javil. da je v '"božjem redu" določena vlada ka pitala nad delom, da obstoja med kapitalom in : delom '' pri red na harmonija po božji volji," da naj delavci "zvesto služijo svojim gospodarjem" in da "naj se ne <Wijo hujskati zoper opravičeno posest," da raj ne vkajo itd. To je kardinalra točka socialne politike, ka kor ,io je oznanila vsegavednost nezmotljivega po i glavarja edino zveličavne cerkve. S tem je zape ■ č a t i 1 a ta cerkev svojo tesno zvezo z "brezbožnim" kapitalizmom in mamonizmoin. Kakor je v sred njem veku oznanjala sužnjem in tlaeanom pokor ščino, t.-*ko uči to "čednost" dandanes "svobod nim" delavcem. I)a so kapitalisti vseh konfesij spoznali prilagoditev cerkve na kapitalizem in mogočno podporo, ki jo imajo cd nje. je seveda i razumljivo: zato pa tudi oni po najboljših močeh nedpirajo cerkve, da uče delavce ponižnosti, hlap čevanja in slepe vdanosti. Tako roka roko umiva. tTru** t run k lat ion file«! with the i>oittma*tcr at Chicago, 111.. V.n. r.O. 101. as required by the Act of Oct. 6. 1017.) London. '28. jan. — Hrzojav za Exchange Te legraph i/. Amsterdama pravi, da poziva Deut sche Tages Zcitung" nemški narod javno, naj se i unro zoper sedanji režim. "Tudi mi,'* pravi vsenemško glasilo, "ima mo .liidcža med sabo. Javlja se v rdečem plašču •krvnika. Nemčije. Kdo reši Nemčijo txl teh izda jalcev, če ne nemški narod? Zdaj velja: Nemci, pomagajte si saiui i:i llog Vam b» pomagal." Dasi ni kajzer Viljem imenovan v članku, pravi dopisnik, da meni izraz. "krvnik Nemčije*' kajzerja. Ne sme se pozabiti, da je Deutsche Tage* Zeitung vsenemški in imperialističen organ. Do pisnik je nemara nekoliko preveč optimističen. (Trap translation filed with thi» \>o* t m hm ter at Chicatto, III., Jan. 30, 1!MH, ha required l>y th«» Art of Oct. t», 11> 1T.> Živežni izgredi v Krakovu v Galiciji so po stali po uradnem poročilu iz Svicc tako rosni, da so olilasti prosile avstrijskega ministrskega pred sednika za pomoč, da hi mogle zatrdi nemire. — Razglašeno je vojn$ stanj«- in ure za javne re stavracije so skrajšane. Poroča se, da demon strira vsak dan tisoče žensk in otrok po ulicah in zahtevajo živeža. (True truncation filrJ with the i>o«tma..ta r i»t Chicago, III., .fan. 30, i ill 8, an required l>y the Act of Oct. 6, 1917.) Koelniselie Volks Zeitung se havi s sobot nim l'erninovin> govorom pred avstrijsko in ogr sko delegacijo, ko je dejal, da je poslal besedilo svojega govora o vojnih ciljih predsedniku Wil son u, preden jo govoril, ter pravi, da podkrep ljuje to vtisk, da se "predejo niti med Dunajem in W;> diingtonom", če se spomnimo, da sta se ' aneeler vou Hording kakor tudi grof Czcrnin proi; l• o bširno pečala z Wilsonovo poslanico (V n Dunaj z možnostjo konference med - o t-nloimi dami in zavezniškimi državami >< po ^•edovanjem Washingtona, pomeni to. <J;i 'ii Wil sonovili štirinajst točk smatrati za njegove mi nimalnc zahteve. Socializem in razvoj individualnega človeka. V dobi živimo, ki jo nekateri imenujemo socialno. Zopet drugi proglašajo naš čas za ncsoeialcn, kapitalističen, za čus gmotne si li', Oboji imajo prav; zakaj na - sprotstva se vodno vjemajo. Prvim si- do/deva, da žive že sro<Ii mogočno napredujoče socia lizacije, sredi onega procesa du ševnega in gniutnega življenja, katerega slikaj »ljudje iz stroga meščanskega pokolcnja, krogi de narne aristokracije, za gmotno in duševno nasilstvo. O socializaciji družbe se govori /. gotovostjo, ki je lastna le dale j koviduim ljudem. Vsi pa streme z a tem. da se komplikacija da | nasilje družbo pomnoži, da se i kapital še bolj sigurno in višje na loži, da se imetje posameznika .še j bolj pravno in družabno zava - ! ''"jf I Oglejmo si to! To, kar danes kulture željan j človek imenuje in označa za soci alizem, je s kulturnega in um - stvonoga vidika—družabna vzgo ja. Za filozofijo, literaturo, umet nost, gospodarstvo in — admini stracijo je socializem vzgojeval na smer. Temeljni in. lahko re čem, prvotni princip je demokra cija. To samoobsebi nastalo družab no pedagogiko, vzgojevalno plat socializma, delimo na dva dela: V invidualen jn družaben dol. Invi idualna vzgoja sloni na družbo ni; druga drugo izpopolnjujeta. Doslej je umstveni in čustveni socializem podpiral zlasti družbe ni vzgojo, vzgojo zanemarjenih mas. V tem jo obenem žo tudi ti čala vzgoja posameznika. S stališča, da jo današnja dru žabna uredba, današnji družabni red nop' poln in vsled tega krivi čen, vzgaja socializem nezado voljnežc k uporu. 1'por jo vedno le dosledno izvedena negacija. Ampak ta negativna misel že ti či v bodoči pozitivnosti — po - vsem neznani in še nepriznani. Socializem mas jo označil da našnjo državo za krivično in je temu postavil nasproti Se danes j nejasni pojem pravice. Zahteva na potreba družabnega preobra ta je dane.* ta pravica. '.Po naukih j socializma sloni današnja država na dveh bergljah: Na gospodstvu in izkoriščanju. Ona je tedaj iu jstituoija gospodstva: uredba za izkoriščanje. Treba je tedni iz • podhiti ti dve bcrorlji in preobrat jo popoln. S tem nabiranjem jo stopil v življenje hoj proti državi. Del no ve socialne vzgoje temelji v tcir. boju. t 'ilj je postala človeška družba | brez suženjstva. Nazor o svobodi, enakosti in bratstvu je s tem za ; dobil eisto drug pomen, nego pa je imel še v francoski lcvolueiji. V tem boju. ki pravzaprav ni boj proti državi, temveč le boj za , osvobojo telesa in duha iz preve like odvisnosti, tiči velika ten denca nove socialne vzgoje. Posa mezni odstavki te vzgoje so: Po .splošenjc ljudske iz0bra7.be, prav na, pol i tiSka in družabna enako pravnost, omejitev denarne ali j kapitalne nadmoči, možnosti du Iševne individualne konkurence, I socialno zavarovanje, popolna j državljanska svoboda itd. itd. j Vr teh posameznih detajlih mo , dernega socialnega nazora naj se j zrcali individualna vzgoja socia lizma. i Nastane Vprašanje? ? Al i je ta I družbena in individualna vzgoja zadostna, da se doseže in omogoči j socializem, družba, država, ki ji je podstava socialna moč celote, soeialno-etična rcsnica in pravi ca? ? Dandanašnja vzgoja posamez nika je nezadostna. Nezadostna bo vzgoja vedno, ker napredek je večen, (ire le zato, da se splošno vzogoja posameznika kolikor možno '/enači z napredkom. Materijalizem starih Riniccv je bil premagan od krščanstvo. Kr ščanstvo v svojih tendencah je pomenjalo višjo kulturo. Zgolj siti človek starega Rim« je pro padel v duševno uboštvrt. \/. pre teklosti gresta v bodočnost samo ti dve poti. Vpraša se torej: Ali je zadostno, da se izpreme ni oblika družbe, ali je marveč treba tudi njeno jedro, ljudi, iz premeniti? Ali je potreba, da se posreči namen modernega social nega nazora, ne le vzgoja ljudi kot mase, temveč tudi človeka, kot posameznika T Kaj je socialna pravica? II, V vsakdanjem življenju smo I vajeni protislovij. Vemo, Ua so ona |n»K"j napredka in življenja, iSo ]>a tudi protislovja, ki niso na ravna, ki so umetno skupaj zve I ri/tna in skrpiicaua. Taka proti slovju se nele nepotrebna, ampak tudi škodljiva. Liberalni individualnem je v protislovju s srednjeveškim uni verzalizmom: Anarhizem je stra . shii sovražnik socializma. Ta pro tislovja niso umetna, temveč' na ravna, ker so plod razvit ka. Anarhizem hoče popolno pro stost posameznika. l)o skrajnosti izvedeni individuali/.eiu je anar hizem. Popolna .svoboda posamez nika ne pozna nobene meje, ovi te, postave. INizna samo posamez nika s svobodnimi kretnjami. Sueializem zastopa nasprotno moč celote, družbe. Pravi. da se v tem rodi tudi svoboda posamezni ka, v kolikor mu je potrebna za neoviran razvoj. .Misel, da j«* socializem zgolj gospodarst ven, administ rat i ven in politiški program — je napa čna. Doba, ko je hibi socialno vprašanje le želja žeb.dra in \-e obilja je žal za nami. Dandanes so j vprašanja čisto notranjega zr:a | ca jo mnogokrat emi leutno "tici ' alna, zahtevajo zainteresiran j a in lojalne rešitve. V svojem vsak I dan jem življenju srečavamo pro tislovja, ki jili z e:>e strani pov darja socialno in socialistično n.i j čelo, z druge pa individualistični nagon, ki ga zastopa anarhizem. Kaj je socializem i Na kratko! On stremi p'> preobratu današ nje družbe. V kakšne i smislu? |);i ekonomsko, <ro podar-tvi no izravna današnje velike razlike med ljudmi. V ia namen zahteva posplošen je ali podružabljenje produkcijskih >red,tev. To je te meljni i:i prvotni stavek moder nega socializma. Samo oni, ki sto ji na tem stališču, more o sebi reči, da je socialist. | Kaj je-torej s preobratom dru žbe .' S tem je najte-o'cje zvezana. Usoda posameznika kot družab nega čiuitolja. Materialistična fi lozofija, s katero se hoče ta pre obrat znanstveno utemeljiti, srre predaleč v ekstrenmost in pozab lja rada na posameznika kot živo in hoteče bitje. Posameznik je vedno zavzemal j v družbi važno mesto. To že Vsled tega, ker ima v-ak posa meznik do družbi1, v kateri živi in se giblje, tudi dolžnosti. Zakaj i/, svojih družabnih in socialistič nih dolžnosti izvaja posameznik tudi svoja prava, kakor vidimo to I lahko sii herni dan. Obratno pa se mi dozdeva, da gre pretirani individualizem pre ,daleč, ker ixizna v prvi vrsti sa mo pravice posameznika, dočim !svojih dolžnostih noče ničesar čuti ali pa jih le nejasno in nego tovo naglasa. I a dva načelna znaka v našem življenju srečujemo v socializmu. Socialno načelo: Socializem ne sme individualno ustvarjati novih j dolžnosti i i vezi, zakaj naloga so cializma ni, množiti dolžnosti po sameznika do družbe ali pa drža I ve. Socialno zlo —če ga opazuje mo tudi zgolj / gmotnega motri šča—je umeteljeno v i:errdnosti | in nepravilni—vsled tega nepre \ ioni—razdelbi dolžnosti med po samezniki. Delavec, sploh pioleta ' rec. ima da ulanes dolžnosti, žive ti v stiskah poleg izvršenega de la, drugi zopet imajo pravico do lenobo in uživanja. Lenoba je največje socialno zlo. Socializem ima tedaj nalogo to urediti. 'I o pomeni za današnjo družbo popoln preobrat do te daj, dokler uživaj« či del ne pri zna potrebe te ureditve. Kakšni so pripomočki te uredi t ve ? Dva pota sta : L Ali vsi priznamo to potrebo in se trudimo, da uredimo vse to po s\o jih mislih in močeh pravi čno : 2. nI i pa rihimo silo. da s pri - dobljeno nndmoC-jo mist ranim« k 1 ju 1» cscin npnvorom socialno bedo. ■Sil« pa jo največja socialna krivica vso dotlej, dokler te sile ne ukazuje vseeb«"a in splošna i»■ » treba družabne celote. Zakaj imajo kralj; vnSi Trošta? Kli, zato, ker je v sedanjih Mu sili za krone in t rone edino. da -;e še malo potrošlajo. Kmalu tudi tega ne bo več.