Proletarec. [volume], February 05, 1918, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
.;» »• koristi Jel»Tik*|t
.judetva. Delavci •• opre
ticeni do *M|i, War pro.
ducirajo.
Tki« paper ii devoted to
Ik« interest* of tke work«
ing dan. Worker« ar«
entitled to all wkat tkey
produce.
SVS&S.a 387 Offlct: 4008 W. SI. SI., Ckicip. III. Delavci vseh dežel«, združite se!'
PAZITE
na številko v oklepaju, ki
»e nahaja poleg vašega
naslova, prileplje
nega spodaj ali na
ovitku. Ako je ZS44X
številka V**/
tedaj vam ■ prikodnjo šte
vilko našega lista poteč«
naročnina. Prosimo, po
novite jo takoj.
Ste v. (no.) 543. slovensko glasilo jugoslov. socialistične zveze.
CHICAGO, ILL., DNE 5. FEBRUARJA, (FEBRUARY 5.) 1918. LETO (VOL ) XIII
Položaj v Nemčiji.
iTrue translation filed with the |»o tima« ter at l*hi< Ago III
1 cbr. lt>18. as required by the act of Oct. 1917.)
London 2. fob. — Vrliu sedmih berlinskih
tovarn jo bilo razglašeno vojno stanje in stav
karjom jo bilo ukazano, da so morajo najkasneje
v pondeljek ob 7 zjutraj vrniti iui delo — tako
poročajo danes <"entral News iz Amsterdama.
Kdor so no vrne na delo. bo po poročilu kaznovan
po vojaških disciplinarnih predpisih.
V četrtek je prišlo do resnih izgredov v
Spaiulavi. berlinskem predmestju, kjer so važne
tovarne: tako poroča Kxchange Telegraph iz Am
sterdama. Množica je napadla vojake. Nekoga
polioista so potegnili skonja in pretepli.
Aretacija socialističnih voditeljev.
Drugo brzojavno porčilo Kxchange Telegra
pha iz Amsterdama pravi, da so organizira po
Nemčiji splošna demonstracija v protest proti a
rotaciji Viljema Dittmanua. socialističnega člana
rajhstaga, ki jo bil >prijot, ko jo govoril množici
v nekom berlinskem predmestju.
Hugo liaso jo apeliral na kaucelarja vo:i
Hertlinga. da bi bil Dittiuanna izpuščen. Kance
lar je odgovoril, da jo stvar popolnoma v voja
ških rokal).
Ime poslanca Dittmanua so jo navajalo zad- i
njega oktobra v zvezi z imenu socialističnih po- !
slancev Haaseje in Vogthearja, ob priliki revolte j
v nemški mornarici. "Vorwarets" jo v svojem po- i
ročilu o debati v rajbstagu navajal, da je llaase
dejal, da so bili obsojeni mornarji olnlolženi raz- I
deljevanja letakov, ki so jih dobili od poslanca
Dittmanna in ki so bili šli skozi cenzuro. Poroča
lo se je, da se jo bila revolta izvršila okrog osem
mesecev proti debato. Po debati so poročila, ki su
se sklicevala na hamburški44 Fremdeiiblatt", pra
vila. da jo vlada sklenila preganjati (poslance Ilaa
seja. Ditmauna in Vogtherrja prod cesarskim so- j
discern v Lipskem zaradi njih dozdevnega sodelo- '
vanja v mornariški rovolti.
Berlinski stavka rji so razdejali železnico, ki
drži do neke tovarne. V 8iomenatadtu, nekom
spandavskem predmestju, so prekucnili cestnože
lezniško vozove. Množica je naskočila neko pe
Juruo in.priaiiila pcka- .tla jt delil kjah brez
krušnih kart.
Štirrtisoč. mož. ki so bili vposleni v pristani
ških napravah, jo v stavki.
Zedinjene države obdolžene zarote.
V kehnorajnskih časopisih >o objavljeni
berlinski brzojavi. ki govore o angleško-ameri
ški zaroti, namenjeni, da izzove revolucijo v cen
tralnih državah. Pravijo, da jo bilo v Washingto
nit na novo loto podpisanih -~»U miljonov mark
<62,500.000 dolarjev) za ta namen. Revolucije
naj bi so organizirale v Nemčiji, Avstro-Dgrski,
Turčiji iu Bolgarski.
Voditelji organizacije naj bi bili senator
Stone, K«rl Heading in Viscount Northcliffe. Or
ganizacija naj bi imela podružnice v glavnih me
stih nevtralnih držav okrog Nemfije in nemško
govoreči nevtralci naj bi so pošiljali v Nemčijo
z namenom, da naščujejo delavce po municijskih
tovarnah na sta\ ko.
'Brzojavi pravijo, da jo bila nameravana tudi
sabotaža po nemški municijski industriji.
Poveljnik je prepovedal imenovanje v»ake
organizacije za vodstvo stavkovnega gibanja.
'Zahtevajo nemško republiko.
Kuega izmed letakov .ki so se razdajali po
Berlinu in so pomagali povzročiti štrajk, je dobil
amsterdamski dopisnik lUta Daily Press. Letak
pravi, tla je od vlade izražena želja po miru le
krinka in izjavlja, da je edina pot. če se hoče
napraviti konec mizeriji splošnemu klanju, ta, da
se poruši sedanja vlada in ustanovi republika.
Letak pravi nadalje:
"Edino vstaja miio/.ie. edino splošen štrajk,
ki ustavi vse industrijsko delo iti zlasti s so vojno
industrijo, edino revolucija, ki iztrga iz rok tita
nov demokratično republiko /a Nemčijo, more u
staviti mednarodno klanje in d« meč i splošen mit.
Delavci! Pripravimo se za takojšnjo, trdo
vratno in odločeno akcijo množic. To je edino
sredstvo, da se konča trpljenje iti groza, ki jo
prenašamo."
Proti separatnemu miru.
"Bojni klic — pravi letak — mora biti: Dol
s separatnim mirom! Ne obotavljate se. nemški
delavci, temveč nastopite, nastopite odločuo i t ne
prizanašajte nikomur. I'retl win ne obotav
ljajte se. Sedaj je čas za mogočen udarce."
Isti dopisnik pošilja izvleček i/, uvodnega
članka v Vorwaertsu, ki je včeraj zopet izšel;
pred tem je bil zatrt. "Vorwaerts" pravi;
"Mi ne želimo razkosanja Nemčije ali civiliu
vojno. Želimo, tla bi vlada razumela -.tališče ve
čine ljudstva. Za navaden prepir gre tned tisti
mi. ki hočejo izsiljen mir in onimi, ki žele mir po
sporazumu."
"Koeluisdhe Volkszeitung" dolži socialiste
naslednje:
"Očitno smatra socialna demokracija, tla je
prišel čas za izvršitev njenega programa z naji
nimi sredstvi. Rada bi iztrgala vajeti iz vladnih
rok in sama odločevala o usodi dežele. Toda so- j
cialislični voditelji še ni^o vladarji Nemčije/'
•
Vladarji na "svojem mestx"
" Možie. vkateriui je zaupali« usoda dežele \
Teh težkih časih pravi omenjeni list
svojem mestu in.so pripravljeni pokazati vsako- 1
mur, kdor ne ve tega. kdo tla je vladar Nemčije.'
"Vorwaerts" je izrazil zahtevo, tla >e skliče
nemški rajhstag za razpravo .< štrajku. Kodanjski
dupmnik Exchange Telegraph Company pravi, tla
je bila ta zahteva izražena v uvodnem članku
"Berliner Tageblatt". še pravi nadalje, odgovar
ja. da civilne oblasti ne bodo izpolnile želje ->o
cialistov in sklicevale rujhstaga, ker bi le radi
kalni elementi dobili priliko, tla hi pridigali št raj
karsko propagando v parlamentu.
Zoper vojaško despocijo.
("urili. 1. febr. — .stavkovna revolta v Berli
nu kaže naraščajoči upor zoper brezobzirne voja
ške ukaze, ki prepovedujejo shode. Vojaške ob
lasti so celo poskušale razpustiti izviševalni od
bor stavkarjev, v katerem je šest najodličnejšili
socialistov iz obeli nemških frakcij. Še resnejšo j
politične možnosti razkriva zahteva li>ta "Miien
chner Neueste Nachrichten". ki ilioče. da naj ba- I
varsl-a vlada ljudstvu formalno /ugotovi mir brez
aucksij in i bencin vpliva na I'rusijo, da dovoli vo
lilno reformo, ki jo zahtevajo stavk«rji.
Delo v Hamburgu.
AinsU rdam, '2, febr. 1'oluradno poročilo,
ki je p i išlo včeraj sem i/, nemškega glavnega me
>ta, govori o osamljenih in brezpomembnih izgre
dih \ lierlinii. Pravi se, da .se je žarelo v Haiti
biirgu in Danzingii zopet delat i.
< i lavna središča- nemškega stavkovnega gi
banja mi berlinski in altouski okra ji. Zadnji ol»-e
gajo orožarna središča v Kielu in llambiirgn.
Drugi okraji orožne industrije I'ozensko, Sle
zija, sarslii distrikt in Saksonsko so bili doslej
razmeroma mirni.
.Mejni dopisnik 11 a' delsltlada govori o tajnih
sestankih, W so m1 včeraj višili po Nemčiji zaradi
vprašanja udeležbe \ štrajku. Ako se vprašanja
potrdi, >•> delavei baje pripravljeni ustaviti delo
.»iplošiio.
" Kneliiische /eituug" trdi, da je v Kelino
rajnu večina delavcev nasprotna stavki.
Trideset stavkarjev ranjenih.
I.i-t •*Tvd" poroča i/ zanesljivega vira. da je
četrtkovo revolt" v Iterliiiu izzvala policija, ki je
streljala /. namenom, da hi razgrnila množico, ki je
korakala proti ('luirlottenhurgu in klicala "Miru
iu krulin!" K > je zadel strel, je nastala panika,
in policija je namočila množico z golimi sabljami.
Štrajkarji so iskali zavetja za prevnijeuimi vozo
vi poulične železnice in sc.» obmetavali policijo, ki
je Itila nesposobna, da bi bila držala razkačeno
množieo pod i ontrolo. Okrog trideset štrajkar
jev je bilo ranjenih in odpeljauih v bolnišnico.
.Mnogo gledab ev. ki so bili ranjeni, se je dalo ob
vezati \ lekarnah.
Množice so na raznih mestih poizkušale na
daljnc izgrede V okolici Berlina so zbrali konje
niške oddelke in čete s trojnimi puškami.
Proklamacija grozi.
l'roklamacija, ki jo je izdal vrSiovni povelj
nik braniboi'ski province, je sestavljena v groze
čem tonu iu pravi: j
k. ."Si i; ' 1 v • ! V.roijr c+*rdyo i
•lje, želim, dn tif ostane prebivalstvo v dvomu.
da nameravani /utreti vsak poizkus za kaiitev j
miru iu ret I a z vsemi sredstvi, ki so mi na raz- j
polago V.wto svaiim vsakega državljana, naj se j
na imben na in ne mleležuje javnih sestankov
\ saUdo mora mirno izviševati svoje dolžnosti in
ostnti odda I jen od vsake množice, t 'c se mora ril- ;
biti orožje, se ne more delati razlika med izgred- I
niki iu onimi. !»i se ne udeležujejo izgredov."
Strajk navidezno brez staršev.
li'.Miii odbor socialno demokratične stranke I
je v čc» ;i izjavil, da ni prevzel vodstva stavke.
Trdi strokovne organizacije so potoni strokovne |
t'.eiit rai::t oniiisijt'otikloiiib* odgovornost in vsled
teg.i s»> /tli, ,|a j«- stavka zadušena, kolikor se tiče j
!t ;i dveh avtoritativnih organizacij.
Vloga. Ki jo igrajo socialistični vodiMji Ki j
1 ii> Seheidemann, Krietlrich Klbert in Ltraun, se j
razlaga s tem. da bi radi preprečili, tla se izcimi j
iz stav ke desorganizacija in revolta. Medtem ko
sprejema stranka politične zahteve o notranjih
I
zadevah. ki mi jih i/rekli stavkarji, se splošno mi
sli, <ia odločno obsoja sedanji štrajk kot sredstvo,
da se izsilijo te zahteve( od vlade.
Vojno stanje razglašeno.
Amsterdam, "J. Febr. V Berlinu je bilo for
j maliio razglršcno vojno pravo; po bobnanju se ju
1 na Schlos platzu čitala dotičua proklamacija. Iz
! redno vojno sodišče je napovedano.
Poroča »e. da narašča stavka v Lvovu.
" KrankFurter Zeitung" zahteva, da naj vla
I da najde pot za dokončanje stavke.
1 kaz, da e znižajo poreije za štrajkarje,
stopa danes v veljavo. To pomeni lakoto za tisoče.
Poluradiie vesti. ki so došle sem, pravijo, da
se dela \ Kruppovih tovarnah s polnotparo.
Svetujejo stavkarjem, da se vrnejo.
London. 1. Febr. - Izvzemši novo gibanje v
•leni, o katerem poroča Berliner Tageblatt. se zdi,
da sn se nemški štrajki bistveno končali. Poroča
s«', da je približno tretjina delavcev v .Jeni zapu
stila delo.
Voditelji stavke so vsled vladne grožnje s
j smrtno ka/nijo svetovali, naj se delavci danes
vrnejo na delo.
i .lena. mesto v veliki vojvodini Saehsen
Weiniar, inui okrog 21,000 prebivalcev.)
Nemški časopisi ne zaznamujejo nobenih iz -
K redov v Berlinu v soboto.
Kakor |>oroča Koelnisehe Zeitung'', pravijo
ravnatelji Knippove tovarne, tla je stupilo le 400
izmed 110,000 ilelaveev v stavko in ti so bili odpu
ščeni ali pa kaznovani.
Berlinski "Vorwaerts" pravi, da je poslo
pje. v katerem zaseda vojaško sodišče, občinstvu
zaprto in vojaško zastraženo. Heinrich Sdhulze,
l»r\ i jetnik. '<i je bil pred tem sodiščem, je bil ob
sojen na šest mesecev, ker je delil letake s pozi
vom na stavko.
Gibanje dozdevno zamira.
Zadnje vesti o nemškem stavkovnem položa
ju. ki so izšle v jutranjih listiih potrjujejo berlin
sko poročilo, da gibanje pojema. Sobotni berlin
ski livti, ki m* prišli v Holaudijo in na Dansko, ni
<10 v#č novejtei glede na aktualne dogad- • ■ -
ke v .Veiučiji. Najzanimivejša vest je izšla v so
cialističnem glasilu *Vorvvaertu" v obliki notice
za eitfctelje.
"Sila okoliščin - pravi notica — nam brani
v sedanjem trenutku, da l»i podali vesti o mnogih
dogodkih, ki !>i posebno zanimali naše čitatelje.
Prosimo čitatelje. naj na smatrajo te opustitve za
poizkus ml naše strani, da bi z. molkom ubili
dogodke.
Rotterdamski brzojavi poročajo, da so se v
soboto obnovila pogajanaj med nemškim kance
larjem von Hertlingom in socialno demokratični
mi člani rajhstaga, ki so se pa končala brez kan
eelarjevega privoljenja, da bi se sešel z voditelji
stavkovnega gibanja.
Poročila, ki so prišla včeraj v Amsterdam,
pravijo, da je bilo tekom zadnjega tedna v Ber
linu aretiranih ItiO oseb. Brzojav dodaja, da je
bil v soboto v glavnem mestu mir.
Daily Mail ima i/ Kodanja brzojav. da je imel
centralni odbor železničarjev Nemčije v nedeljo
sestanek v Vratislavi v Šleziji.
Možnost avstrijske revolucije.
fine William Knjrlish Wallin«r.
(True translation filed with the poatmaitter at Chirairo, III.
Kebr. 7, PJlx, a.s required by the act of Oct. 6, IVIT.)
Avstrijska kriza je izpremenila vos evropski
položaj. to krizo more priti za zaveznike le
kaj dobrega — predpostavljajoč, da jo zavezni
ški narodi razumejo. Avstrija ima sedaj svoje
lastno gibanje za separaten mir; velik dol av
strijskega ljudstva je nedvomno pripravljen .»klo
niti separaten mir z Rusijo brez Nemčije. Kajti
nezadovoljnim slovanskim in romanskim naro
dom. ki štejejo polovico avstro-ogrskega prebi
valstva. lahko prištejemo znaten del nemške in
»ladjarske mase.
Zlasti v Nemčiji, so to množice, zlasti po me
stih, večinoma pod socialističnim vplivom. Posto
panje socialistov v Avstriji in na Ogrskem glede
na vojno in mirovne pogoje dufaiva sedaj aktual
no važnost.
Nobenega znamenja ni, da bi so nemški vla
dajoči razred v Avstriji ali pa »ladjarski vlada
joči razred na Ogrskem rad ločil od Prusije ali
odnehal napram svojemu lastnemu podložnemu
prebivalstvu, pa naj bo slovansko, nemško ali ]
»ladjarsko. Toda velika je razlika med položajem
v Nemčiji in položajem v Avstriji. No lo da imajo
vsi razredi manje upati in več izgubiti vsled voj
no, kakor v Nemčiji, tudi v slučaju zmage, am
pak nezadovoljni element i so neprimerno moč
nejši.
.Spomniti se je treba, da zaditevajo Cehi, Po
ljaki m južni Slovani "neomejeno neodvisnost",
kakor je predsednik Wilson v enem svojih zad
njih govorov označil. Vso to narodnosti so zdru
žene, da dosežejo to neodvisnost, vštevši tudi so
cialiste teb narodov. Tako jo bil velik del soeiali
stov v A'vstro-Ogrski. to je vsi slovanski in ro
. niauski, cely pred vojno revolucionarno razpolo
žen uaipram svoji vladi.
Ta situacija je morala vplivati na protivojnc
manjšine med nemškimi in madjarskimi sociali
sti v Avstro-Ogrski. Prevladujoča večina nem
.<kili .socialistov v Nemčiji, všlevši maicii del |»> )
tivojne manjšine meni, da je revolucija tekom
vojne izven vprašanja. Nikakor pa ni tega zad
njega desperatnega koraka zavrgla nemška manj
čina v Avstriji. Nasprotno, ruski zgled jili je po
t>olnoma prešinil in pripravljeni so ga posnemati
— čim prej je mogoče.
Vsi socialisti vzhodne in cVutralne K v rope
so leta in leta študirali vprašanje revokieije. Za
to niso socialisti avstrijske manjšine prekomerno
optimistični >*lede na upe revolucije. Znano jim
je. da bi se sam štrajk, bodisi tudi na zelo široki
podlagi, lahko kmalu zatrl. Tudi jim je znano. da
Iti se insurekcije v indust rijalnih središčih lahko
hitro vtopile v krvi, dokler ostane vojaštvo lo
jalno. Toda velik del vojske je slovanski in ro
manski. < 'c vzamemo k temu še v poštev, da Iti
čete iz induatrijalnih središč težko streljale na
svoje matere, žene. sestre in hčeri, i/, katerih
se sestavlja večina štrajkarjev, vidimo, da iti se
hilo zanašati le na manjšino avstrijske armadc
za zatiranje štrajkov in industrijalnih nemirov
na narodni podlagi. Tudi pruske čete Iti s» lah
ko porabile za ta namen, medtem ko Iti dr/ali
I dvomljivo vojaštvo na fronti, ampak 'o 'ti bilo K
| v gotovih mejah mogoče.
Izgled za uspešno revolucionarno gibanje v \\
fttriji z namenom. <la se doseže separaten mir /.
Rusijo brez Nemčije, je torej izvrsten, dasi mor
I da čas še ni dozorel To je slaba točka v arzenalu
i 'Nemčije. Lahko vzame leta, preden se porodi
revolucionarni) gibanje v Nemčiji. Toda če na
stale revolucionarno gibanje v Avstriji, je nad
we verjetno, da se nekaj mesecev po uspešnem iz
bru(i«u razširi tudi v Nemčijo.
IM en najbolj znanih srn* ia lističu i h vodite
ije\, dr. Lcnseli. član rajhstaga. pravi: "Nemčija
je gonilna sila revolucije, toda sama je varna
pred njo." Sklep .je ta: t e postane o>tali svet
boljseviiki. l»o imela Nemčija svoje nasprotnike
pod iitmami. Toda ta raeuu ne vpošt<*va Avstrije.
Vreglejmo natančneje zadnje nemire v A\
stri ji. Neki zanesljivi nemški dopisnik sešteva
končne rezultate štrajkov naslednje:
"Oficielna socialistična stranka je popolno
ma zmairala nad skrajnimi socialisti, toda le de
loma nad vlado, in skrajni socialisti škripajo z
zobmi zaradi neuspeha, ki ga pripisujejo popust
' ljiv«isti večine."
Dejstvo, da je vlada podala nekaj konce
sij in nekaj negotovih obljub, dokazuje, da je
smer našega mišljenja pravilna. Nedvomno je av
strijska revolucija za neposreden mir. vsaj z Ku
sijo, mogoča, »lasi je bilo zadnje gibanje večali
nianj neuspešno. Tod« če hočemo obvladati po
ložaj. je glavna torka, ki jo moramo vpostevati. |
ta, da j«> stola oficielna socialistična večina toli
' ko na strani štrajkarjev. kolikor na strani vlade. |
ITradni organ nemških socialistov, " Arbeiter
JCeitunjr" na Dunaju, je dne 1 :i. januarja obja
vila v skoraj diktatoričneni jeziku apel do mo
škega in ženskega delavstva, naj omogoči promet
ni' železnicah. Naznanila ic. da so se pričela po
trajanja med delavskimi voditelji in vlado. Hva
lila je delavski namen, da se vrnejo v tovarne, češ
da .e je nagloma \ se izpreinenilo.
Težko je spn/.nati, kako da >e je "vse izpre
menilo.' Štrajkarji so zopet na delu. vlada je v
sedlu in nobenega zagotovila ni glede na mir, ka
kor enake nejasne besede o miru "'brez aneksij in
odšk. dnin", kakor jih je zadnje poletje rabil
grof (Vrnin za Avstro-Ogrsko. Nasprotno, med
argumenti, ki j i ki je vlada rabila za zahtevo, da
se kotirajo štrajki, je bila fraza ogrskega ministr
skega predsednika Wekerla, da "ugrožavajo do
godki kakor sedanji št raj k resno mirovna poga
janja."
Obenem je »Hajk razkril važno dejstvo, da
>o manjšinski socialisti v. Nemčiji in v Avstriji
revolucionarnega mišljenja. Kar se tiče čeških
in ostalih slovanskih in romanskih socialistov,
ni treba dokazov za to. Neodvisnost Češke so za
htevali komaj pred par dnevi v avstrijskem par
lament ii in zanjo stoje socialisti prav tako kakor
ostale stranke.
Naša razlaga položaja je odvisna od tega,
<li! se pravilno razume obnašanje avstrijskih so
cialistov manjšine. Oficielni posredovalci avstrij
ske socialistične večine, ki so poravnali zadnjo
stavko, so liili Viktor Adler. Renner in Scitz. Ma
nifes), ki vra je manjšina pred kratkim izdala, o
značuje te može naslednje:
"Kari Renner .je od<Vhril napad na Belgijo in
kršitev belgijske nevtralnosti. Renner, Seitz in
Viktor Adler niso le odobravali invazije v llel
u i jo. ampak so se strinjali tudi s tem. da anekti
ra Nemčijo Uelgijo. Drug član večine avstrij
! skih socialistov. WiBlielm Kllenbrtgen. je zago
varjal aneksi jo Srbije od strani Avstrije."
1'red kratkim, iz/a boljševiške vstaje, je
manjšina nemških socialistov v Avstriji določila
svoje stališče ob času kongresa ofieielne nemške
Konec nm 2. ttraai.