Newspaper Page Text
*.t koli* tj dcltvikc|a ^u<UtTt. D«Utc! to opn> tUtni do k»r pro* durirajo Thi» paper it devotad to th« interest* of (ha work ing class. Workers ar« anlitlrd to all what they produca. *" a»con«l-rta»H niutt.-r. I)*c. C. 1*07. nt th.' pout office 1 HI., uiidrr the Ait of Conwrrx* uf Mar. h aril. J.t.H. Oltici: 4008 W. 31. St., Chicago, til. Delavci vseh dežela, združile se!" ŠTEV. (NO.) 545. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. PAZITE na številko v cUr;j*ju, ki •o nahaja pole; Taiof« naslova, prilepijo* nog* rpodi; ali na ovitku. Ako j. (5|6) it r vilic % . V ' tedaj vam • prihodnjo ite V.lko na.rpn lista poteč« naročnina. Prosimo, po novit« jo takoj. CHICAGO, ILL., DNE 19. FEBRUARJA, (FEBRUARY 19.) 1918. LETO (VOL ) XIII Besedilo zadnjega Wilsonovega govora v kongresu dne 11. februarja 1918. (True translation filc.l with thr |H>»tma«tvr at Chicuto. K*b. 20. 1VIK. ». rrquirrtl 1» thp art of Oct. 0. 1*1..I (josfuulje kongresniki! Dne S. januarja sem imel vast govoriti 7. Va mi o zadevata vojne, kakor jih razume naš narod. Ministrski predsednik Velike Britanije je govo ril no podoben način dne •"». januarja. Na te govore je nemški kaucelur odgovoril dne 24. in istega dne tudi grof Cernin /.a Avstri jo. I godno je, da je tako hitro izpolnjena naša želja, da se vrši w> izmenjavanje nazorov na tak način, da sliši ves svet. Odgovor grofa Cernina, ki je bil uravnan naravnost na moj govor z dne S. januarja, je bil izrečen v zelo prijaznem tonu. On nahaja v moji izjavi dovolj povzbujajo če približanje k nazorom njegove lastne vlade, da misli opravičeno, tla daje podlago /a li«>lj po drobno razpravo o namenih obeh vlad. Kakor je bilo rečeno, bi bil dejal, da >1» mi liiii naprej naznanjeni nazori, ki jih je izražal m dn sem jih poznal takrat, ko jih jo izrekal; tod:! prepričan sem, tla so ^a v tem oziru napačno raz umeli. Jaz nisem dobil nobenega obvestila o tem, i kar je nameraval reči. Sploh ni bilo razloga, za kaj da Nbi bi! privatno občeval z menoj. Popol noma sem zadovoljen, tla >em eden izmed njego vih javnih poslušalcev. Revi moram, da je odgovor grofa Ilertlin ga zelo nedoločen in zelo zmedljiv. Poln je na sprotujočih fraz in ne vidi se jasno, ka mda drži. Toda gotovo se \ tonu zelo razlikuje od grofa Ornina in zdi se, tla ima tudi nasproten namen. Z obžalovanjem moram reči, da bolj potrju je kakor odstranju nesrečni vti.sk, ki ga je l>il na pravil s tem. kar smo izvedeli o konferencah v | Brest-Litovsku. Njegova razprava in sprejem na ših splošnih načel ga ni dovedel do nohenili prak tičnih zaključkov. Noče jih prilagoditi stvar nim predmetom, ki jih mora obsegati celota vsa ke definitivne ureditve. Ljubosumen je na med narodno akcijo in na mednaroden svet. Pravi, da sprejema načelo javne diplomaci je, toda kakot se zdi, vztraja na tem, da se na " tfsalrnštčtii omeji v tej si vari nsršploi-.iosti. in da se ne sriiej® številna posebna vprašanja teritori jev in suverenosti, številna vprašanja, od kate rih ureditve mora hiti odvisen sprejem miru od strani triindvajsetih sedaj v vojno zapleteni';! dr žav, razpravljati in reševati v splošnem svetu. 1 ampak le od narodov, ki so najbolj prizadeti po svojih interesih ali po soseščini. Strinja se s tem. tla bodi morje svobodno, toda po strani gleda na vsako omejitev te svobo de. ki bi jo zahtevala mednarodna akcija v inte resu splošnega reda. Brez pridržka bi rad videl, da bi se odpravile gospodarske oirraje med naro di, ker ne bi moglo t o na noben način ovirati stremljenja utilitaristične stranke, -na katero se zdf! da je šiloma navezan. Niti omejitvi oboroženja ne ugovarja. .Mi sli pač. da se uredi ta zadeva sama <»d sebe po go spodarskih razmerah, ki morajo slediti vojni. Toda nemške kolonije — taka je njegova zahte va — se morajo vrniti brez debate. 7. nikomer kakor 7. ruskimi zastopniki noče razpravljati, ka ko naj se razpolaga z narodi in deželami balti ških pokrajin: nikomer kakor s francosko vla do o "pogojih'", poti katerimi bi se izpraznilo | francosko ozemlje, in 7. nikomer kakor / Avstri jo, kaj naj se zgodi s Poljsko, (ilede na rešitev vseh vprašanj, ki se tičejo balkanskih držav, se obrača — kakor ga razumem — le do Avstrije in Turčije; in glede na pogodbe, ki naj se sklenejo z oziram na neturške narode sedanjega otonian- , skega cesarstva le do turških oblasti samih. kndai- lii so vseokrog rešila vprašanju na ta tia. in z individualnim l»ai ant anjem in s koncesija mi, ne bi ugovarjal če tolmačim njegovo izja vo prav — zvezi narodov, ki naj bi trilno vzilrža vala novo ravnotežje si; zoper zunanje vznemir janje. t Vsa kilo, kdor razume, kaj j«1 tu vojna poro dila v mišljenju in euvst voviinju svela, umru sjM>znati, da se ne more doseči noben splošen mir, noben mir, Ivi I »i bil vreden neskončnih žr lev teh let tragičnega trpljenju, na tak način. .Metoda, ki j<> predlaga nemški kancelur, je bila metoda dunajskega kongresa. K tej metodi se ne moremo in nočemo vrniti. Kur je spdaj na kocki, jc svetovni mir. Za kar m' bojujemo. je nov mednarodni red, uteme ljen na širokih ia »plt.šnih načelih prava in pra vičnosti ne le mir o»lrezkov in krp. Mogoče je. d.i n<- vidi, da ne dotipa grof Ilertling tega Ali živi s svojimi mislimi res v j svetu, ki j«' mrtev in ki je minil Ali je popolno ii. pozal.il na lajhstajtovo resolucijo z dne 1!' ju j liju, ali jo nameiion prezira Ta resolucija je govorila v pogoji-., splošne it a miru, na o nacionalnim povcčuuju ali o meše tarstvu med državo m di/.avo Svetovni mir je odvisen od pravične rešitve vsakega izmed sic v i 111 i i i vprašanj, ki sini jih liil omenil v svojem i zadnjem govoru v kongresu. I'ač ne mislim, da je svetovni mir odvisen od tega, »la se sprejme kakršnakoli p» sebna snge.stija gled» na način, po katerem naj se obravnavajo ti problemi. Mislim le to, <la se tičejo ti problemi v sak zase in v si sku paj vsega sveta: a!v< se ne obravnavajo v duhu nesebične pravi'nosti, proste predsodkov, z ozi roni na želje, na naravne zveze, na narodne a-pi laeijc. na varnost in ml zadoščenje prizadetih narodov, -o ne more »lose.-: uikakrvMi trajen mir. Xe morejo s«- razpravljati ločeni ali v kotili, t Nobeden teh problemov ne pomeni privatnega ali separatnega interesa, ki bi mogel izključiti J mnenje sveta. Karkoli se ti-"-<» miru, s»> tiče vse. sta človeštva, karkoli se rešuje /. vojaško silo. je krivo rešeno, oziroma sploh ni rešeno. In ob pri liki ho vprašanje »op« pdgrto Ali se grof Ilertling ne zaveda, »la govori ' pred tribunalom človeštva, da sede vsi vzbujeni narodi na sodišču in sodijo v se. kar pravi kateri koli javni niož kateregakoli naroda glede na kon flikt. ki se je razširi! čez. v -o kraje -veta'* !ta jhstagova rpsoiueija i/ mcseea julija je sama prostovoljno sprejela odločitev tega sodišča. No benih aneksi j na j .ie bo. nobenih kontribneij. tm beuili kafeenskih odškodnin. Narodi se ne »mejo premetavati iz ene au verenosti v drugo p»» kakšni mednarodni konfe rem-i ali |>o sporazumu med tekmeci in nasprot niki. Narodne aspiraeije se morajo vpoštevati: narodi ne sinejo biti zatirani, vladani pa le p.> 1 njihovem lastnem odloku. Sumoodločev a nje ni gol;i fraza. To je impe rativno načelo akcije, in državniki, ki bi ga pre zirali. st»>re to na svojo škodo. Splošnega miru ne moremo imeti na zahtevo, ali po gidem »logo- i vorn kakšne mirovne konference. Ne more se skle- | pati iz individualnih dogovorov med močnimi dr- j žavami. Vse stranke v tej vojni se morajo združiti z i rešitev vsake zadeve, kjerkoli nastanejo, kajti kar zahtevamo je tak mir. »la ga lahko ga - rnntiramo i nvzdržimo. in vsak del mora bi tj pred ložen splošni sodbi, če je pravičen in pošten, da ne postane mešetarstvo med suvereni, ampak akt pravičnosti. Zedinjene »Iržave ne streme po tem. da bi s»> vtikale v evropske zadeve ali nastopale kot ra/ sodnik v evropskih teritorija! nHi prepirih. Nika i,nr ni' l>i <»t»*!i* okoristiti > kakniiorkoli no tranjo slabostjo nli neredom, tla lii \ milile kak šnemu narodu svojo voljo. Pripravljeni smo, ila vi- nam 'pokaže. da niso rešitve, ki smo jih stifteri i i. I i. najlHil jšt- ji ti i najtrajnejše. One so I«- naš pro \ i/o: i 11 i načrt načel in načina. po katerem naj lii se ta nadela izvedla. Toil; '/.< »linjf.i«' države so vstopile v to voj no. ker >o postale, če ><» hotele ali ne, deležne trpljenja in indostojnosti. i/.vrše\ane o<l utilita rističnih gospodarjev Nemčije /oper mir in v;«r ' .»-»t i"!n\fšt\. in poboji mirn -se bodo dotikali nas skoraj tako, kakor se bo«io dotikali katere ga koli n:ir«.(la. kate;vnni je poverjena kakšna vodi'tie vloj«/ pri vzdrževanju eivili/.aeije \.> moremo videti svoje poti do mirit, dokler nis-i od trnnjeni »/roki te vojn«1 in njih ohnovitev pre p« "ena. kolikor je le mogoče. Ta vojna ima svoje korenine \ pre/iranju pravie malih narodov in narodnosti, ki t.iso imele »•d'istva in moči. da l>i t>i!e mogle uresničiti svoje želje, d I • i t i svojo lastno pripadnost i svojo obliko politi-" •• vra življenja. Sedaj s" morajo skleniti pogodbe. ki one mogočijo t i I 'r; • - I« > i /;i ln>i|o.'-!lost ; in te pogodbe i morajo imeti oporo pri \ «ch ..arodih. ki ljubijo pr»r i.'nost in jo m> jo v/dr/avati /;; v«ako ce no. t'« iiii s« te itorijane ureditve in politične r;. ii.i re \e!i >ili ,ud -1e\. ki nimajo organizirane sile /a od p« r, eiitjejo s kontrakti močnih vlad. ki se Niuatr; jo s.iii •> /.a n. jl>olj neposredno pri /ii lfie. kakor pcdlaga -r:-'.}" Iiertling, *akaj :io hi to veljalo tudi m gospodarska vpraftanja? V izpieiiionjerem svetu, v katerem smo se sedaj /našli, se je poka/ato, da se dotikajo pravičnost ii pravili- narod.v celote med.inrodnih poslov prav tako I'.akor prist«-p «|o surov in in poštenih in «,n:,ki!' pogojev trgovine • i r« : 11111' i ir itliteva. <la naj vzajemne po god'n m garan«'ije zavarujejo hivstveno podla «;. trgovskega in gospedarskega življenja: ne n.oie pa pričakovati, «la se mu prizna to, ako se n«' ravna na enak način z ostalimi zadev ami, ki ...t •po.Mv-;. v *k!epciierit rarunn. Dobrote splošnega sporazuma ne more za iitevnti -a «• 11 i strani, ako je ne sprejme na drugi. Sii atram got«>vo. «la vidi. da ne morejo sepa ratni i:i seliični (ugovori glede trgovine in naj p.»tivlniejši materija! industrije p«»«|ati temelja za mi l.u. ko j« prepričan, «la tudi separatni in - e I»i«* • i i dogovori glede na pokrajine in narode ne l»i «1 iscjrli tega. Zdi sc. da vidi »rot" ('črnin temeljne ele men i miru / jasnimi očmi in tla si jili ne skuša Zatemnili. <>n \ i«li. «la j«' neodvisna Poljska, se stavl jena i/ vm h nedvomno poljskih krajev, ki sc ned selioj dotikajo, splošna evropska zadeva in «la se mora pač priznati: in da je treba Belgi jo i/.pri/.niti in idmoviti, brc/, oli/ira na t«t. kak šne žrtve in koncesije so /a to potrebne; in da se morajo nacionalne aspiracije zadostiti, tudi v n.tegovoyi lastnem cesarstvu v sktipneem inte resu Kvrope in človeštva. ( e molči o vprašanjih, ki se tičejo intere s«i" in namenov njegovih zaveznikov približno bolj, nego se tičejo interesov Avstrije same, mo ra !>i?i pa"- zato. mislim, ker se •"-nti prisiljenega po okoliščinah, <la se ne dotakne Nemčije in Turčije. • Videč in priznavajoč hivstveua načela, za katera j.?ie, in potreho. da se čisto uporabijo, ču ti naravno, da se Avstrija l«»že odzove namenom miru, i/ražcniii od Zedinjenih držav, kakor Veni- ; čijit. Sel bi bi'1 tiojlirže mnogo dalje, če ne bi šlo j 1 za razburi jivost avstrijskih zaveznic in za njeno mix isnost ud Nemčije. Navsezadnje je »kuš.ija. če j«' za katerokoli vlado mogoče iti dalje v tem izmenjavanju nazo rov, enostavna in očitna. Načela, ki morajo oh velja\ it i, so sledeča : Prvič, da mora • »i t i vsak del končne ureditve utemeljen na hivstveni pravičnosti dotičnega po sebnega vprašanja in na tak način, (hi je najholj verjetno, da ho doseženi mir trajen. Drugič, da s«- ne smejo narodi prodajati od ,i ven Mosti v suverenost, kakor da ure za l>ia ali za zalog v igri. hodisi tudi v taki, zdaj za v edin« diskreditii ani igri za ravnovesje sii ; am pak Tretjič, da se mora vsaka teritorijalna reši tev, ki ju prizadene sedanja vojna, izvršiti v in • ten mi in za hlagor prizadetega prebivalstva, in ne le kot del pobotanja ali kompromisa zahtev med tekmujočimi državami; in <>tri!\ da se mora vsem opravi''enim narod lini aspiraeijain <lati najpopolnejše azdoščenje. 1:i se more priznavati, ne da hi se uvedlo nove aH « ulovilo stare eh mente nos pora za m a in na - sprotja, ki hi sčasoma mogli porušiti mir Kvrope in dosledno svetovni mir. 11 splošnem miru. utemeljenem na takih pod žigali. *(• lahko razpravlja. Dokler se tie more do i tak u ii . ne mor« umi izbirati niz. druzega, ka ko da gre no daije svojo pot. Kolikor moremo so diti, so ta uičrla, ki jih smatramo za temeljna, že kot neizogibni, sprejeta povsod, i/vzemši besed nike militai :s> ične in aneksionisiične stranke v Nemčiji. i V so liil.i kjerkoli drugod odklonjena, niso l»ili nasprotniki dovolj številni ali dovolj vpliv ni. dii bi se bili mogli slišati njili glasovi. Tra gična okolš. ina je ta, da je ena stranka v Nem čiji pri volji in sposobna, da pošilja na miljone it«'.'. \ smrt. lioteča preprečiti, kar vidi sedaj ves svet. <ia je pravično. \f hi bil /vest govornik narodu Zedinjenih ilrž.av, če ne bi še enkrat povedal, «la nismo vsto pili v to vojno iz. malenkostni'.! razlogov in «la ne moremo nikdar zapustiti poti, ki muo jo izbrali V;«*t v!rf' tftftmnr"' "seffftj motil- * liz.irani in ne hotno se ustavili, dokler ne bodo popolnoma mobilizirani. Naše čete odhajajo rapidno na liojno fronta iu pojdejo \se hitreje iu hitreje. Vsa naša sila bo vložena \ to vojno osvoboditve— osvoboditve od ugrož"vanja in p«skušenega gospodarstva sebič nih skupin avtokratičnili vladarjev — naj bodo težav«' in niomeiitani zadržki kakršnikoli. Naša silii neodvisne akeije je neukrotljiva in \ nobenih okoliščinah ne maramo živeti v sve tu. ki ua vladata intriga in sila. Verujemo, da je naša želja po novem mednarodnem redu. v kate ri m naj velja razum, pravičnost in skupni intere si človeštva, želja vsakega prosvetljenega člove ka na svetu Urez. takega novega reda bi bil svet brez miru, in človeško življenje ne hi imelo pri mernih pogojev /a obstanek in razvoj. Ko smo se polotili, da dosežemo ta oil,j, ga ne bomo opu stili. rpam, da mi ni treba dodajati. <la ni nobena beseda, ki »eni jo izrekel, nameravana kot grož nja. Tako ni čuvst\«> našega naroda (Sovoril sem le. «In spozna \ es s\ et pravega duha Amerike. • I a spoznajo ljudje povsod, da ni naše strastno hi« penenje po pravičnosti in samovlndanju le glasba besed. ampak hrepenenje, ki mora hiti za doščeno. kadar se je enkrat izlilo v akcijo. Sila Zedinjenih držav ni grožnja za noben narod in za nobeno ljudstvo. Nikdar ne bo porabljena za na pad ali za povečanje v kakršnemkoli sebičnem interesu. Ona izvira i/, svobode iu služi svobodi. Rusija in Nemčija. I True translation with the |»o*tmn*t«»r nt Chicwo, I rh 20. 191 K, an required by the art of Oct. 6, 1917.» Roljševiška vlada v Petrogradu jo izjavila, da je za Rusijo vojna s centralnimi silami kon čana. Mirovno pogodi)? pa ni hotela podpisati. Nedvomno je to v zgodovini nekaj popolno ma novega. Toda zdi se, da so so Troekij in bolj ševiki hudo zmotili, ko su ustvarili tak položaj. Nobena vojna so ne more enostransko zaključiti, toliko so gotovo tudi sedanji vladarji Rusije ve deli. Co so torej upali, da dosežejo mir, niso mogli pričakovati nič druzega. kakor uspešno revoluci jo v nemški armadi, ako l»i bile njene četo posla ne proti nfbojeviti Rusiji. Itilo je upanje velike ideje. ftotovo je bil ta nastop zelo lep. Toda doslej ni usoda narodov odvisna oil plemenitih misli. Nemški vojni vladarji očitno niso cenili nove vr ste miru, medtem ko je nemška vojaščina brat je delavci in kmetje, na katere so apelirali boljšo viki — ostala stara pokorna armada, pripravlje na, da strelja in ubija ruske brate delavec in kme te prav tako kakor druge. Rusija je izven vojne, toda nemška armada maršira. ('gibanje je brez koristi. Nič druzegn no ostaja, kak«»r «*siksiti. No vemo, «v,o jo Husija so sposobna za !»"j. Co .jo, hi *o jrotovo holjsevi ki liojevali, tu<ii /. nemškimi delavci in kniotji. T <>• da nihče no ve. Slo<lo('<> vesti kažejo. kako so >o stvari razvi jalo doslej. # Zeli no, da no moro nemško časopisje nikakot sprejeti s ("nstvi zadoščenja Trookijo ve izjave ti mirovnem stanju med Uiisij.i in centralnimi m lami. "Iterliner Zoit am Mittag" moni, da so ho nadaljeval stari kaos i;i da l»o zaradi loga /a Nemčijo potrohnn še nadaljo stra/iti svojo mojo z vojaškega in z diplomat ičuega stališča. "Berliner Tajreblatt*' pravi, da no mor« ni j h če prozroti, da potrjuje Trne kijeva izjava lo obstoječa dojstva. in nadaljuje: '"Mir imamo / Rusijo zato, ker ni ruske ar mado. ampak lo je mir lirez vsako trdno podlago in liro/ r|o|fovora. Celvorna zvoza amra sedaj ka kor dosloj zahtevati definitivno ureditev vzhod i lili zadev, ki omogoči uvedbo mirni • in sosedov škili odnoSa je v z ruskim narodom." "linkal Anzeijrer" pravi, da nikdar ni hil;> in tudi soda j ni priporočljivo voseljo nad zastop 11 i U i Veliko Hiisjje ve so jemljejo zadnji i/rji/i lioljšoviško diplomaeijo \ postov. "Naenkrat jo jasno" pravi Anzeiger "da jo to lo nov kos enostransko izjavo, na kate ro laltkn odgovarja vsak nnsprotnik. kakor >o u m i poijnlii. I >omoldlizaeija rusko armado jo edi no dejstvo, ki ga jo mngoer prijeti, to pa ne mo ro vplivati na Godove nji«• rti* Nemeijo." " Xorrldoutsohe Allgomoine Zeituug " pravi: '"Trnekij je sfinga, ki dajo svetil novo uganko." I Irzoja \ i z Berlina pravi. <la pojdeta nemški kanoelar grof von 1!<• t*1 linjr in tajnik za zunanje zadeve dr. liiohard von Kueldmann v nemški glavni sfan. da naznanita kajzerju Viljemu re zultate lirost-litovskega mirovnega podajanja. • l/ondoii, I J. f« Itruarja - Ruski uradni liroz.žieiii tiskovni urad je izdal sledeeo pomenili no i/.javo, zakaj da so holjševiki izjavili vojno z. i kon -ano. pa odklonili podpis mirovne pogod be s eentr ilninii silami. "Mirovno pogajanje jo pri kraju. Nemški kapitalisti, finai'eiiiki in vele|wisestniki. po«I|»i rani po tiliem sodelovanju angleške in frapeoske luiržvnzije, so predložili našim sodrugom, oln | lidiii mirovno delegacije v litest Litovskll pogoje, j kakršnih ne more podpisati ruska revolucija. Vlado Nemčije in Avstrije posedujejo deže le in narode. osvojeno s silo orožja. Te oblasti ni moglo rusko delavsko in kmečko ljudstvo pri znati. Podpisati nismo mojrli miru. ki lii prinesel /alost, /atiianje in trpljenje miljonoiu delavcev in kmetov. Vendar pa tudi ne moremo, nočemo in no smemo nadaljevati vojne, ki so jo pričeli earji in kapitalisti, v z ve/, i s earji in kapitalisti. Noče-, mo in ne smemo nadaljevati vojne /. Nemci in Avstrijci delavci in kmeti, kakor smo sami. Ne podpišemo miru veleposestnikov in kapi talistov. Naj nemški in avstrijski vojaki izvedo, kdo jili »oni na bojišče in naj izvedo, za kaj se bojujejo. Naj tudi izvedo, da se nočemo bojevati z njimi. Naša delegacija, popolnoma se zavedajoča svoje odgovornosti napram ruskemu narodu in I napram zatiranim delavcem in kmetom drugih dežel, jo <lno 10. februarja v imenu s vol a komi sarjev vlade federalne ruske republike izjavila vladam od vojne prizadetih narodov in novtral i Konec na *>. st rani.)