Proletarec. [volume], February 19, 1918, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
*.t koli* tj dcltvikc|a
^u<UtTt. D«Utc! to opn>
tUtni do k»r pro*
durirajo
Thi» paper it devotad to
th« interest* of (ha work
ing class. Workers ar«
anlitlrd to all what they
produca.
*" a»con«l-rta»H niutt.-r. I)*c. C. 1*07. nt th.' pout office
1 HI., uiidrr the Ait of Conwrrx* uf Mar. h aril. J.t.H.
Oltici: 4008 W. 31. St., Chicago, til. Delavci vseh dežela, združile se!"
ŠTEV. (NO.) 545. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
PAZITE
na številko v cUr;j*ju, ki
•o nahaja pole; Taiof«
naslova, prilepijo*
nog* rpodi; ali na
ovitku. Ako j. (5|6)
it r vilic % . V '
tedaj vam • prihodnjo ite
V.lko na.rpn lista poteč«
naročnina. Prosimo, po
novit« jo takoj.
CHICAGO, ILL., DNE 19. FEBRUARJA, (FEBRUARY 19.) 1918. LETO (VOL ) XIII
Besedilo zadnjega Wilsonovega govora v kongresu dne 11. februarja 1918.
(True translation filc.l with thr |H>»tma«tvr at Chicuto. K*b.
20. 1VIK. ». rrquirrtl 1» thp art of Oct. 0. 1*1..I
(josfuulje kongresniki!
Dne S. januarja sem imel vast govoriti 7. Va
mi o zadevata vojne, kakor jih razume naš narod.
Ministrski predsednik Velike Britanije je govo
ril no podoben način dne •"». januarja.
Na te govore je nemški kaucelur odgovoril
dne 24. in istega dne tudi grof Cernin /.a Avstri
jo. I godno je, da je tako hitro izpolnjena naša
želja, da se vrši w> izmenjavanje nazorov na tak
način, da sliši ves svet.
Odgovor grofa Cernina, ki je bil uravnan
naravnost na moj govor z dne S. januarja, je bil
izrečen v zelo prijaznem tonu.
On nahaja v moji izjavi dovolj povzbujajo
če približanje k nazorom njegove lastne vlade,
da misli opravičeno, tla daje podlago /a li«>lj po
drobno razpravo o namenih obeh vlad.
Kakor je bilo rečeno, bi bil dejal, da >1» mi
liiii naprej naznanjeni nazori, ki jih je izražal m
dn sem jih poznal takrat, ko jih jo izrekal; tod:!
prepričan sem, tla so ^a v tem oziru napačno raz
umeli.
Jaz nisem dobil nobenega obvestila o tem, i
kar je nameraval reči. Sploh ni bilo razloga, za
kaj da Nbi bi! privatno občeval z menoj. Popol
noma sem zadovoljen, tla >em eden izmed njego
vih javnih poslušalcev.
Revi moram, da je odgovor grofa Ilertlin
ga zelo nedoločen in zelo zmedljiv. Poln je na
sprotujočih fraz in ne vidi se jasno, ka mda drži.
Toda gotovo se \ tonu zelo razlikuje od grofa
Ornina in zdi se, tla ima tudi nasproten namen.
Z obžalovanjem moram reči, da bolj potrju
je kakor odstranju nesrečni vti.sk, ki ga je l>il na
pravil s tem. kar smo izvedeli o konferencah v |
Brest-Litovsku. Njegova razprava in sprejem na
ših splošnih načel ga ni dovedel do nohenili prak
tičnih zaključkov. Noče jih prilagoditi stvar
nim predmetom, ki jih mora obsegati celota vsa
ke definitivne ureditve. Ljubosumen je na med
narodno akcijo in na mednaroden svet.
Pravi, da sprejema načelo javne diplomaci
je, toda kakot se zdi, vztraja na tem, da se na
" tfsalrnštčtii omeji v tej si vari nsršploi-.iosti. in da
se ne sriiej® številna posebna vprašanja teritori
jev in suverenosti, številna vprašanja, od kate
rih ureditve mora hiti odvisen sprejem miru od
strani triindvajsetih sedaj v vojno zapleteni';! dr
žav, razpravljati in reševati v splošnem svetu. 1
ampak le od narodov, ki so najbolj prizadeti po
svojih interesih ali po soseščini.
Strinja se s tem. tla bodi morje svobodno,
toda po strani gleda na vsako omejitev te svobo
de. ki bi jo zahtevala mednarodna akcija v inte
resu splošnega reda. Brez pridržka bi rad videl,
da bi se odpravile gospodarske oirraje med naro
di, ker ne bi moglo t o na noben način ovirati
stremljenja utilitaristične stranke, -na katero se
zdf! da je šiloma navezan.
Niti omejitvi oboroženja ne ugovarja. .Mi
sli pač. da se uredi ta zadeva sama <»d sebe po go
spodarskih razmerah, ki morajo slediti vojni.
Toda nemške kolonije — taka je njegova zahte
va — se morajo vrniti brez debate. 7. nikomer
kakor 7. ruskimi zastopniki noče razpravljati, ka
ko naj se razpolaga z narodi in deželami balti
ških pokrajin: nikomer kakor s francosko vla
do o "pogojih'", poti katerimi bi se izpraznilo |
francosko ozemlje, in 7. nikomer kakor / Avstri
jo, kaj naj se zgodi s Poljsko, (ilede na rešitev
vseh vprašanj, ki se tičejo balkanskih držav, se
obrača — kakor ga razumem — le do Avstrije in
Turčije; in glede na pogodbe, ki naj se sklenejo
z oziram na neturške narode sedanjega otonian- ,
skega cesarstva le do turških oblasti samih.
kndai- lii so vseokrog rešila vprašanju na ta
tia. in z individualnim l»ai ant anjem in s koncesija
mi, ne bi ugovarjal če tolmačim njegovo izja
vo prav — zvezi narodov, ki naj bi trilno vzilrža
vala novo ravnotežje si; zoper zunanje vznemir
janje. t
Vsa kilo, kdor razume, kaj j«1 tu vojna poro
dila v mišljenju in euvst voviinju svela, umru
sjM>znati, da se ne more doseči noben splošen
mir, noben mir, Ivi I »i bil vreden neskončnih žr
lev teh let tragičnega trpljenju, na tak način.
.Metoda, ki j<> predlaga nemški kancelur, je bila
metoda dunajskega kongresa. K tej metodi se ne
moremo in nočemo vrniti.
Kur je spdaj na kocki, jc svetovni mir. Za
kar m' bojujemo. je nov mednarodni red, uteme
ljen na širokih ia »plt.šnih načelih prava in pra
vičnosti ne le mir o»lrezkov in krp.
Mogoče je. d.i n<- vidi, da ne dotipa grof
Ilertling tega Ali živi s svojimi mislimi res v
j svetu, ki j«' mrtev in ki je minil Ali je popolno
ii. pozal.il na lajhstajtovo resolucijo z dne 1!' ju
j liju, ali jo nameiion prezira
Ta resolucija je govorila v pogoji-., splošne
it a miru, na o nacionalnim povcčuuju ali o meše
tarstvu med državo m di/.avo Svetovni mir je
odvisen od pravične rešitve vsakega izmed sic
v i 111 i i i vprašanj, ki sini jih liil omenil v svojem i
zadnjem govoru v kongresu. I'ač ne mislim, da
je svetovni mir odvisen od tega, »la se sprejme
kakršnakoli p» sebna snge.stija gled» na način, po
katerem naj se obravnavajo ti problemi. Mislim
le to, <la se tičejo ti problemi v sak zase in v si sku
paj vsega sveta: a!v< se ne obravnavajo v duhu
nesebične pravi'nosti, proste predsodkov, z ozi
roni na želje, na naravne zveze, na narodne a-pi
laeijc. na varnost in ml zadoščenje prizadetih
narodov, -o ne more »lose.-: uikakrvMi trajen
mir. Xe morejo s«- razpravljati ločeni ali v kotili, t
Nobeden teh problemov ne pomeni privatnega
ali separatnega interesa, ki bi mogel izključiti J
mnenje sveta. Karkoli se ti-"-<» miru, s»> tiče vse.
sta človeštva, karkoli se rešuje /. vojaško silo. je
krivo rešeno, oziroma sploh ni rešeno. In ob pri
liki ho vprašanje »op« pdgrto
Ali se grof Ilertling ne zaveda, »la govori '
pred tribunalom človeštva, da sede vsi vzbujeni
narodi na sodišču in sodijo v se. kar pravi kateri
koli javni niož kateregakoli naroda glede na kon
flikt. ki se je razširi! čez. v -o kraje -veta'*
!ta jhstagova rpsoiueija i/ mcseea julija je sama
prostovoljno sprejela odločitev tega sodišča. No
benih aneksi j na j .ie bo. nobenih kontribneij. tm
beuili kafeenskih odškodnin.
Narodi se ne »mejo premetavati iz ene au
verenosti v drugo p»» kakšni mednarodni konfe
rem-i ali |>o sporazumu med tekmeci in nasprot
niki. Narodne aspiraeije se morajo vpoštevati:
narodi ne sinejo biti zatirani, vladani pa le p.> 1
njihovem lastnem odloku.
Sumoodločev a nje ni gol;i fraza. To je impe
rativno načelo akcije, in državniki, ki bi ga pre
zirali. st»>re to na svojo škodo. Splošnega miru
ne moremo imeti na zahtevo, ali po gidem »logo- i
vorn kakšne mirovne konference. Ne more se skle- |
pati iz individualnih dogovorov med močnimi dr- j
žavami.
Vse stranke v tej vojni se morajo združiti z i
rešitev vsake zadeve, kjerkoli nastanejo, kajti
kar zahtevamo je tak mir. »la ga lahko ga -
rnntiramo i nvzdržimo. in vsak del mora bi tj pred
ložen splošni sodbi, če je pravičen in pošten,
da ne postane mešetarstvo med suvereni, ampak
akt pravičnosti.
Zedinjene »Iržave ne streme po tem. da bi s»>
vtikale v evropske zadeve ali nastopale kot ra/
sodnik v evropskih teritorija! nHi prepirih. Nika
i,nr ni' l>i <»t»*!i* okoristiti > kakniiorkoli no
tranjo slabostjo nli neredom, tla lii \ milile kak
šnemu narodu svojo voljo. Pripravljeni smo, ila
vi- nam 'pokaže. da niso rešitve, ki smo jih stifteri
i i. I i. najlHil jšt- ji ti i najtrajnejše. One so I«- naš pro
\ i/o: i 11 i načrt načel in načina. po katerem naj
lii se ta nadela izvedla.
Toil; '/.< »linjf.i«' države so vstopile v to voj
no. ker >o postale, če ><» hotele ali ne, deležne
trpljenja in indostojnosti. i/.vrše\ane o<l utilita
rističnih gospodarjev Nemčije /oper mir in v;«r
' .»-»t i"!n\fšt\. in poboji mirn -se bodo dotikali
nas skoraj tako, kakor se bo«io dotikali katere
ga koli n:ir«.(la. kate;vnni je poverjena kakšna
vodi'tie vloj«/ pri vzdrževanju eivili/.aeije \.>
moremo videti svoje poti do mirit, dokler nis-i
od trnnjeni »/roki te vojn«1 in njih ohnovitev
pre p« "ena. kolikor je le mogoče.
Ta vojna ima svoje korenine \ pre/iranju
pravie malih narodov in narodnosti, ki t.iso imele
»•d'istva in moči. da l>i t>i!e mogle uresničiti svoje
želje, d I • i t i svojo lastno pripadnost i svojo
obliko politi-" •• vra življenja.
Sedaj s" morajo skleniti pogodbe. ki one
mogočijo t i I 'r; • - I« > i /;i ln>i|o.'-!lost ; in te pogodbe i
morajo imeti oporo pri \ «ch ..arodih. ki ljubijo
pr»r i.'nost in jo m> jo v/dr/avati /;; v«ako ce
no. t'« iiii s« te itorijane ureditve in politične
r;. ii.i re \e!i >ili ,ud -1e\. ki nimajo organizirane
sile /a od p« r, eiitjejo s kontrakti močnih vlad.
ki se Niuatr; jo s.iii •> /.a n. jl>olj neposredno pri
/ii lfie. kakor pcdlaga -r:-'.}" Iiertling, *akaj :io
hi to veljalo tudi m gospodarska vpraftanja? V
izpieiiionjerem svetu, v katerem smo se sedaj
/našli, se je poka/ato, da se dotikajo pravičnost
ii pravili- narod.v celote med.inrodnih poslov
prav tako I'.akor prist«-p «|o surov in in poštenih
in «,n:,ki!' pogojev trgovine
• i r« : 11111' i ir itliteva. <la naj vzajemne po
god'n m garan«'ije zavarujejo hivstveno podla
«;. trgovskega in gospedarskega življenja: ne
n.oie pa pričakovati, «la se mu prizna to, ako se
n«' ravna na enak način z ostalimi zadev ami, ki
...t •po.Mv-;. v
*k!epciierit rarunn.
Dobrote splošnega sporazuma ne more za
iitevnti -a «• 11 i strani, ako je ne sprejme na drugi.
Sii atram got«>vo. «la vidi. da ne morejo sepa
ratni i:i seliični (ugovori glede trgovine in naj
p.»tivlniejši materija! industrije p«»«|ati temelja
za mi l.u. ko j« prepričan, «la tudi separatni in
- e I»i«* • i i dogovori glede na pokrajine in narode
ne l»i «1 iscjrli tega.
Zdi sc. da vidi »rot" ('črnin temeljne ele
men i miru / jasnimi očmi in tla si jili ne skuša
Zatemnili. <>n \ i«li. «la j«' neodvisna Poljska, se
stavl jena i/ vm h nedvomno poljskih krajev, ki
sc ned selioj dotikajo, splošna evropska zadeva
in «la se mora pač priznati: in da je treba Belgi
jo i/.pri/.niti in idmoviti, brc/, oli/ira na t«t. kak
šne žrtve in koncesije so /a to potrebne; in da
se morajo nacionalne aspiracije zadostiti, tudi v
n.tegovoyi lastnem cesarstvu v sktipneem inte
resu Kvrope in človeštva.
( e molči o vprašanjih, ki se tičejo intere
s«i" in namenov njegovih zaveznikov približno
bolj, nego se tičejo interesov Avstrije same, mo
ra !>i?i pa"- zato. mislim, ker se •"-nti prisiljenega
po okoliščinah, <la se ne dotakne Nemčije in
Turčije. •
Videč in priznavajoč hivstveua načela, za
katera j.?ie, in potreho. da se čisto uporabijo, ču
ti naravno, da se Avstrija l«»že odzove namenom
miru, i/ražcniii od Zedinjenih držav, kakor Veni- ;
čijit. Sel bi bi'1 tiojlirže mnogo dalje, če ne bi šlo j
1 za razburi jivost avstrijskih zaveznic in za njeno
mix isnost ud Nemčije.
Navsezadnje je »kuš.ija. če j«' za katerokoli
vlado mogoče iti dalje v tem izmenjavanju nazo
rov, enostavna in očitna. Načela, ki morajo oh
velja\ it i, so sledeča :
Prvič, da mora • »i t i vsak del končne ureditve
utemeljen na hivstveni pravičnosti dotičnega po
sebnega vprašanja in na tak način, (hi je najholj
verjetno, da ho doseženi mir trajen.
Drugič, da s«- ne smejo narodi prodajati od
,i ven Mosti v suverenost, kakor da ure za l>ia
ali za zalog v igri. hodisi tudi v taki, zdaj za
v edin« diskreditii ani igri za ravnovesje sii ; am
pak
Tretjič, da se mora vsaka teritorijalna reši
tev, ki ju prizadene sedanja vojna, izvršiti v in
• ten mi in za hlagor prizadetega prebivalstva, in
ne le kot del pobotanja ali kompromisa zahtev
med tekmujočimi državami; in
<>tri!\ da se mora vsem opravi''enim narod
lini aspiraeijain <lati najpopolnejše azdoščenje.
1:i se more priznavati, ne da hi se uvedlo nove aH
« ulovilo stare eh mente nos pora za m a in na -
sprotja, ki hi sčasoma mogli porušiti mir Kvrope
in dosledno svetovni mir.
11 splošnem miru. utemeljenem na takih pod
žigali. *(• lahko razpravlja. Dokler se tie more do
i tak u ii . ne mor« umi izbirati niz. druzega, ka
ko da gre no daije svojo pot. Kolikor moremo so
diti, so ta uičrla, ki jih smatramo za temeljna, že
kot neizogibni, sprejeta povsod, i/vzemši besed
nike militai :s> ične in aneksionisiične stranke v
Nemčiji.
i V so liil.i kjerkoli drugod odklonjena, niso
l»ili nasprotniki dovolj številni ali dovolj vpliv
ni. dii bi se bili mogli slišati njili glasovi. Tra
gična okolš. ina je ta, da je ena stranka v Nem
čiji pri volji in sposobna, da pošilja na miljone
it«'.'. \ smrt. lioteča preprečiti, kar vidi sedaj ves
svet. <ia je pravično.
\f hi bil /vest govornik narodu Zedinjenih
ilrž.av, če ne bi še enkrat povedal, «la nismo vsto
pili v to vojno iz. malenkostni'.! razlogov in «la ne
moremo nikdar zapustiti poti, ki muo jo izbrali
V;«*t v!rf' tftftmnr"' "seffftj motil- *
liz.irani in ne hotno se ustavili, dokler ne bodo
popolnoma mobilizirani.
Naše čete odhajajo rapidno na liojno fronta
iu pojdejo \se hitreje iu hitreje. Vsa naša sila bo
vložena \ to vojno osvoboditve— osvoboditve od
ugrož"vanja in p«skušenega gospodarstva sebič
nih skupin avtokratičnili vladarjev — naj bodo
težav«' in niomeiitani zadržki kakršnikoli.
Naša silii neodvisne akeije je neukrotljiva
in \ nobenih okoliščinah ne maramo živeti v sve
tu. ki ua vladata intriga in sila. Verujemo, da je
naša želja po novem mednarodnem redu. v kate
ri m naj velja razum, pravičnost in skupni intere
si človeštva, želja vsakega prosvetljenega člove
ka na svetu Urez. takega novega reda bi bil svet
brez miru, in človeško življenje ne hi imelo pri
mernih pogojev /a obstanek in razvoj. Ko smo se
polotili, da dosežemo ta oil,j, ga ne bomo opu
stili.
rpam, da mi ni treba dodajati. <la ni nobena
beseda, ki »eni jo izrekel, nameravana kot grož
nja. Tako ni čuvst\«> našega naroda (Sovoril sem
le. «In spozna \ es s\ et pravega duha Amerike.
• I a spoznajo ljudje povsod, da ni naše strastno
hi« penenje po pravičnosti in samovlndanju le
glasba besed. ampak hrepenenje, ki mora hiti za
doščeno. kadar se je enkrat izlilo v akcijo. Sila
Zedinjenih držav ni grožnja za noben narod in za
nobeno ljudstvo. Nikdar ne bo porabljena za na
pad ali za povečanje v kakršnemkoli sebičnem
interesu. Ona izvira i/, svobode iu služi svobodi.
Rusija in Nemčija.
I True translation with the |»o*tmn*t«»r nt Chicwo, I rh
20. 191 K, an required by the art of Oct. 6, 1917.»
Roljševiška vlada v Petrogradu jo izjavila,
da je za Rusijo vojna s centralnimi silami kon
čana. Mirovno pogodi)? pa ni hotela podpisati.
Nedvomno je to v zgodovini nekaj popolno
ma novega. Toda zdi se, da so so Troekij in bolj
ševiki hudo zmotili, ko su ustvarili tak položaj.
Nobena vojna so ne more enostransko zaključiti,
toliko so gotovo tudi sedanji vladarji Rusije ve
deli. Co so torej upali, da dosežejo mir, niso mogli
pričakovati nič druzega. kakor uspešno revoluci
jo v nemški armadi, ako l»i bile njene četo posla
ne proti nfbojeviti Rusiji. Itilo je upanje velike
ideje.
ftotovo je bil ta nastop zelo lep. Toda doslej
ni usoda narodov odvisna oil plemenitih misli.
Nemški vojni vladarji očitno niso cenili nove vr
ste miru, medtem ko je nemška vojaščina brat
je delavci in kmetje, na katere so apelirali boljšo
viki — ostala stara pokorna armada, pripravlje
na, da strelja in ubija ruske brate delavec in kme
te prav tako kakor druge.
Rusija je izven vojne, toda nemška armada
maršira. ('gibanje je brez koristi. Nič druzegn
no ostaja, kak«»r «*siksiti. No vemo, «v,o jo Husija
so sposobna za !»"j. Co .jo, hi *o jrotovo holjsevi
ki liojevali, tu<ii /. nemškimi delavci in kniotji. T <>•
da nihče no ve.
Slo<lo('<> vesti kažejo. kako so >o stvari razvi
jalo doslej.
#
Zeli no, da no moro nemško časopisje nikakot
sprejeti s ("nstvi zadoščenja Trookijo ve izjave ti
mirovnem stanju med Uiisij.i in centralnimi m
lami. "Iterliner Zoit am Mittag" moni, da so ho
nadaljeval stari kaos i;i da l»o zaradi loga /a
Nemčijo potrohnn še nadaljo stra/iti svojo mojo
z vojaškega in z diplomat ičuega stališča.
"Berliner Tajreblatt*' pravi, da no mor« ni
j h če prozroti, da potrjuje Trne kijeva izjava lo
obstoječa dojstva. in nadaljuje:
'"Mir imamo / Rusijo zato, ker ni ruske ar
mado. ampak lo je mir lirez vsako trdno podlago
in liro/ r|o|fovora. Celvorna zvoza amra sedaj ka
kor dosloj zahtevati definitivno ureditev vzhod
i lili zadev, ki omogoči uvedbo mirni • in sosedov
škili odnoSa je v z ruskim narodom."
"linkal Anzeijrer" pravi, da nikdar ni hil;>
in tudi soda j ni priporočljivo voseljo nad zastop
11 i U i Veliko Hiisjje ve so jemljejo zadnji i/rji/i
lioljšoviško diplomaeijo \ postov.
"Naenkrat jo jasno" pravi Anzeiger
"da jo to lo nov kos enostransko izjavo, na kate
ro laltkn odgovarja vsak nnsprotnik. kakor >o
u m i poijnlii. I >omoldlizaeija rusko armado jo edi
no dejstvo, ki ga jo mngoer prijeti, to pa ne mo
ro vplivati na Godove nji«• rti* Nemeijo."
" Xorrldoutsohe Allgomoine Zeituug " pravi:
'"Trnekij je sfinga, ki dajo svetil novo uganko."
I Irzoja \ i z Berlina pravi. <la pojdeta nemški
kanoelar grof von 1!<• t*1 linjr in tajnik za zunanje
zadeve dr. liiohard von Kueldmann v nemški
glavni sfan. da naznanita kajzerju Viljemu re
zultate lirost-litovskega mirovnega podajanja.
•
l/ondoii, I J. f« Itruarja - Ruski uradni
liroz.žieiii tiskovni urad je izdal sledeeo pomenili
no i/.javo, zakaj da so holjševiki izjavili vojno
z. i kon -ano. pa odklonili podpis mirovne pogod
be s eentr ilninii silami.
"Mirovno pogajanje jo pri kraju. Nemški
kapitalisti, finai'eiiiki in vele|wisestniki. po«I|»i
rani po tiliem sodelovanju angleške in frapeoske
luiržvnzije, so predložili našim sodrugom, oln
| lidiii mirovno delegacije v litest Litovskll pogoje,
j kakršnih ne more podpisati ruska revolucija.
Vlado Nemčije in Avstrije posedujejo deže
le in narode. osvojeno s silo orožja. Te oblasti ni
moglo rusko delavsko in kmečko ljudstvo pri
znati. Podpisati nismo mojrli miru. ki lii prinesel
/alost, /atiianje in trpljenje miljonoiu delavcev
in kmetov.
Vendar pa tudi ne moremo, nočemo in no
smemo nadaljevati vojne, ki so jo pričeli earji
in kapitalisti, v z ve/, i s earji in kapitalisti. Noče-,
mo in ne smemo nadaljevati vojne /. Nemci in
Avstrijci delavci in kmeti, kakor smo sami.
Ne podpišemo miru veleposestnikov in kapi
talistov. Naj nemški in avstrijski vojaki izvedo,
kdo jili »oni na bojišče in naj izvedo, za kaj se
bojujejo. Naj tudi izvedo, da se nočemo bojevati
z njimi.
Naša delegacija, popolnoma se zavedajoča
svoje odgovornosti napram ruskemu narodu in
I napram zatiranim delavcem in kmetom drugih
dežel, jo <lno 10. februarja v imenu s vol a komi
sarjev vlade federalne ruske republike izjavila
vladam od vojne prizadetih narodov in novtral
i Konec na *>. st rani.)