Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, February 26, 1918, Image 1

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, February 26, 1918, Image 1',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-02-26/ed-1/seq-1.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-02-26/ed-1/seq-1.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-02-26/ed-1/seq-1/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-02-26/ed-1/seq-1/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], February 26, 1918, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8. Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.2 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 26 Feb. 1918. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1918-02-26/ed-1/seq-1/>

Newspaper Page Text

Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Po»t Office of Chicago, Illinois. By order of the President,
A. S. Burleson, Postmaster General.
—
. » M korUti delavskega
DtUvci M opra.
rtteni d« *••!», kar pn.
dvcirtj«.
Tib paper i« dovoted to
the iiltraiti of t k« work
lag dan. Workers ar«
entitled to all what they
produce.
mtChZLZH D~ •• 1*0". at th. po«t offic.
*-">«a*o, UL, under th* Act of Contrni of March Srd. 187».
Office: 4008 W. 31. St., Chicago,
Delavci vseh dežela, združite se!"
ŠTEV. (NO.) S4«. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
PAZITE
na številko v oklepaj«, ki
»a nahaja polog vašega
naslova, prileplje
nana spodaj ali na
ovitku. Ako j« /547 \
številka V "'
tedaj ran • prihodnjo i ta.
rilko nalaga lista poteča
naročnin«. Prosimo, p#*
novite jo takoj.
CHICAGO, ILL., DNE 26. FEBRUARJA, (FEBRUARY 2G.) 1918. LETO (VOL.) XIII
Kritična ura Rusije.
Vesti iz Rusije nasprotujejo, tako da si na
noben način ni mogoče napraviti zanesljive jasne
glfke o položaju. Le eno je popolnoma gotovo:
iNtmčija se ne ozira na Trockijevo izjavo, da je
za Rusijo vojna končana, ampak je z vso silo za
čela novo ofenzivo proti Rusiji, češ da mora pe
trcgradska vlada skleniti formalen mir s kajzer
jeui. seveda na podlagi pruskih militarist ičko im
perialističnih pogojev. Da je iNeimčija v tej novi
ofenzivi dosegla že velike vojaške uspehe, ni nič
čudnega: njena armada je bila ves čas priprav
ljena t.a nov napad, ruska pa za mir. In čudeži se
ne gode niti na Ruskem.
Med boljševiki vlada velik idealizem — če
tudi vidijo površni opazovalci vse kaj druzega;
ali kljub vsemu idealizmu niso mogli hiti tako
kratkovidni, da bi bili pričakovali od kajzerja,
Hhidentmrga in Ludendorffa enako idealno miš
ljenje. Izjava, ki so jo izdali Trocklj in mirovni
delegati v Brest Litovsku, ni bila adresirana go
»podarjeni 'Nemčije: od njih nno mogli boljševiki
upati, da bodo smatrali vojno z Rusijo za končano
in da bodo čakali na priliko, ob kateri bi se sporna
vprašenja uredila na demokratični podlagi in po
načelih svobode.
Ruski delegati v Brest Litovsku so spoznali
namene Nemčije; v svoji izjavi so povedali, da ne
morejo nikdar sprejeti njenih pobojev, ker so im
perialistični ?n ker bi prinesli sramoto, nesrečo in
trpljenje niiljonom. I>a bo 'Nemčija odnehala od
teh pogojev, ker pravijo Rusi, da se ne bodo več
tepli, bi bil mogel pričakovali le otrok. Taki otroei
pa vendar niti boljševiki niso.
Kaj so torej mogli misliti?
m • •
lz vsej?a. kar je znano o njih taktiki, je mo
goče sklepati le eno. Pokazati so hoteli nemškim
masam, da je vse zlagano, kar jim pripovedujejo
ujtli Vitjih luiui o uiiiucuu vojne. Ves čas od začet
ka internacionalnega klanja so Viljemovi hlapei
dopovedovali ljudstvu, da je bila vojna Nemčiji
w vsiljena, da se Nemčija le brani, da je nedolžno
* jagnje sredi deročilh volkov. To lai so boljieviki
hoteli razpršiti s skrajnim sredstvom, ki naj bi
^"^JhrnmnSkemtr ljnd*tvrl i»dp*lT> <*!.
"Mi se ne bojujemo. Dasi stoje nemške čete
daleč na nnših tleh, sc ne bojujemo. Vojna je za
nas pri kraju. Tu imate dokaz, da ni vaša vojna
obrambna, če mi ne napadamo, če sploh nismo
več v vojni, vam mora biti jasno, da nimate kaj
braniti."
'Boljševiki niso mofjli misliti, da ne bo Tlin
denbursr ukazal novega naq>ada. Toda očitno so
mislili, da nemški vojaki — po njihovem mne
nju bratje delavci in kmetje — ne IhkIo hoteli na
padati. Mislili so, da so le kajzer s svojo bando
hnperialisti, da pa se jim bo masa uprla, kadar i
jasno spozna, da jo gonijo le za imperialistične ;
namene na bojišče.
Skratka: Boljševiki so upali, da porodi nji- |
hova idealistična taktika nemško revolucijo.
V svojem idealizmu so se okrutno prevarili. i
Njihova taktika je teoretično jako lepa ; praktično ;
ni bila vredna piškave^a oreha. Kajti dobra je le
tista taktika, s katero se doseže uspeh. Taktika i
boljševikov pa prinaša vse, le tistega ne. kar so j
želeli in pričakovali. Ko so nemške čete vnovič
začele prodirati, ni moRel biti nihče tako razoča
ran, kakor oni sami.
Idealizem boljševikov je s človeškega stališča
zelo simpatičen. V njem se izraža neonialiljiva I
vera v človeku, iu to blaži src*. Ali v politiki so
take lepe reči oil muh. Gotov« je tudi v politi!.i
treba, da so cilji lepi. to *c pravi dobri, pravični
iu človeštvu koristni. Toda kadar nastane n ple
sanje, kako se di.sežejo taki idealni cilji, je treba
vtakniti idealizem v žep in se rešiti špekulacije.
Za dosego cilja je treba porabiti tista sredstva,
ki v resnici kaj zaležejo.
• • i
<!reh boljše v ikov je ta, da so v taktiki po
stavili idealizem in idealistično špekulacijo na me
sto stvarnosti. Računali so s tem, kar so želeli, ne
pa s tem. kar je bilo.
Vse njihovo postopanje se je temeljilo na pre
pričanju, da se mora zdramiti solidarnost nemške
mase. Seveda bi bilo zelo lepo, ve bi se to res zgo
dilo. Ampak boljševiki niso imeli pravice do ta
kega prepričanja. Milo je prav. da so poskušali
zdramiti glol>oko speči revolucionarni čut nem
škega ljudstva; krivo je bilo. da so trdno verjeli
i v to zbujenje iu da so vse na rte delali po tej
veri.
Boljševiki imajo olajšujoče okoliščine Sami
so predelali revolucijo, obsežnejšo in globokejšo
| od vsake dosedanje. Lastna izkušnja jim je po
kazala možnost revolucije, t e je bila možna v
Rusiji, ki je veljala za najbolj avtukratično deie
lo na svetu, kako vraga, da ne i »i bila mogoča v
Nemčiji! <'e je ruski inužik, ki;terega so po vsej
Evropi slikali za nazadnjaškega nevedneža in i/,
katerega so >e norčevali šaljivi listi po vsem svetu,
lahko postal revolucionar, republikanec in bolj
ševik. kako da se ne bi moglo dvigniti kulturno
nemško ljudstvo?
Zlasti v ruskih mas;<*h je bilo tako mišljenje
zelo razumljivo. V resnici je rusko ljudstvo v dnu
svojega srca zelo idealistično, nekako mistično
idealistično. In Rusi so sodili Nemce po sebi. ('c
bi bili >ami na mestu Nemcev, bi -e uprli -svojemu
kajzerju. Namesto <la bi korakali proti narodu,
ki ini nkf noče, hi obračunali s svojimi zatiralci iu
sami sebi priborili svobodo.
» • • •
Z oiirom na čuvstvovanje ruskega ljudstva je
bila taktika bnTjacviVor ?eto pfjwlai^hai.
in verjetno je, da je delavski in vojaški svet ozi
roma boljševiški vladni komi.sarski zbor pod vj»li
vom te popularnosti celo storil korake, ki se niso
popolnonui vjeniali z njegovim prepričanjem.
Kdor čita Leninove in Trockijeve spise, mori: opa
ziti, da je med njihovimi teorijami in med njih
praktičnimi koraki zr.dnjcga ča«a po g -stoma na
sprotje, ki ga je težko tolmačiti drugače. knk«>r *
kompromisom, ki so ga v takih slučajih sklenili
s popularnostjo.
To pa je bil greli, ki se sedaj tnnščuje nad
njimi — nad Rusijo i:i nad revolucijo.
Nihče ne more prerokovati, kn.j >e zgodi v Ru
siji v bližnji ali v poznejši lx»d« "nosti. N i h "e ne
ve natančno, v kakšnem položaju je Rusija. Ali
se sploh še more braniti.' Ali bo morala brezpo
gojno kapitulirati pred kajzerjem? Ali se bodo
► vpričo zunanje nevarn. -ti še enkrat združile vse
njene revolucionarne sile pozabile na svoje na
vsezadnje vendar malenkostne rnzlike in odnehale
od notranjih bojev? Ali jih nemško pri lira .j" šc
bolj zaslepi in postavi plamtcčo strast na mesto
vsakega jasnega razuma? Vse to so nerešene u
ganke in najbolj nehvaležni delo opravljajo ti
sti. ki hočejo iz daljave dajati pozitivne odsrovo
re na taka vprašanja.
Kuo pa jo gotovo: Hoi jit* viki hi se branili, če
bi se mogli. 1't' se morejo, se bodo hranili. A ko
kapitulirajo, je to znamenje, da je obrambna sil«
Rusijo razdejana iu <la je vsak uspešen odpor
' sploh nem> "joe. 'Itoljševiki niso zagovorniki ža
, lostuo smešne teorije "miru /a vsako ceno." 1'u
ška jim je zelo važno sredstvo; če nič družeča, do
.k azil je jo to njih "rdeče garde". Naši paeifisti se
lic morejo sklicevati na boljševikc, četudi so nam
jih d» Igu prikazovali kot svoj ideal. V resnici so
boljSeviki pravi " puškarjiIu če hi se sedaj
mogli hraniti proti nemški armadi. Iti se nedvom
I no hranili. Kajti nova kaj/.erjeva' Nemčija ne ti
groid va le ruskega ozemlja, ampak tudi rusko rc
' volueijo.
• • •
Vprašanje pa je. ve je Rusija še spodobna za
obrambo. Za enkrat je usjješen odpor neurogoč.
S tem še ni rečeno, da je kro.iani nemški vclcn -
par že \ IVt i okradli i uda vladajo tam generalski
J morilci namesto delavskega in vojaškega sveta.'
Ampak če se to zgodi, iu namen Nemčije v
tem oziru j'' j a.sen jxule gla\na odgovornost za |
to na boljševike in njih idealistični fanatizem. Za- j
kaj njihova taktika je omajala in morda zdrobila j
' odporm> silo revolucionarne Rusije.
Hilo je prav, tla so'se vprašali: "Kaj l»i mogli
j Nemci storiti, ee jim )>okažeiuo. da jim ne preti
i d na-« nobena nevarnost Milo je prav, da so si
l i dgovarjr.li: "I'o našem mnenju se morajo spun- J
tati."
Toda napaka, ki je postala smrten grenil, je
, bila ta. da so « ;\:stili drugo vprašanje: "Kaj pa.
i če ne bodo Nemci raviali po našem mnenju Kaj,
če se ne bedo hoteli, kaj če *e ne bodo mogli spun
i tati .' Kaj skratka, če bodo nadalje slepo ubogali
| svojega kaj/erja?"
To. na kar niso mislili, nc je /godilo. V poli- !
i liki jc ah i lutcu gicli pustiti iz misli drugo stran, 1
ne vpo.stevati tega, kar se lahko xirodi.
15« Ijševiki s0 se niično trudili, da hi zrevolu i
cionirali Nemce. Zdaj je očitno, da je bil ves ta
trud brezuspešen. In s to možnostjo neuspeha bi
bili morali računati. Tedaj bi si bili prihranili
"1stiajWo /ar*(hira^Jr, ki so ga sedat doživeti in ki j
trn laliko doživi vta revolucija, a ko d««ežo Nemči
ja popolno zmngo nad Rusijo.
• • •
Ne gre ram za to, da hi izrekali obsodbo nad ,
hi Ijševiki. zlasti ne v taki uri, kot je sedanja, ko
potrebujejo vso svojo eneržijo. da rešijo, kar se
»mre rešiti. Da je naravnost ogromna, to vedo
I s;i m i. kajti če zmaga Nemčija, tedaj so bile v-o
žrt\i revo'ncije zaman. Ilohenzolerui si bodo v
trm "lučaju brez obzira jemali pravico, da dikti
rajo Rnsiji njene notrenje uredbe in da v kakr
šnikoli oijliki i;: * i j«» sadove revolucije. Dovolj
so nemški mogotci ■ čitali bol jševikoin. d.i so ho
teli razširiti svoje ideje med Nemce in Avstrijce.
11' dovolj jasno so povedali, da ne trpe tega.
Iz tega sledi, da bodo, če zmagajo, hoteli iz
trebiti iioli»evištvo; in več! Kar bo v nji'hi moči.
bodo borili, da zatro six-ializem, da poteptajo vsa
ki demokracijo »ploh. Avtokrncija ne trpi res
ni•';ie demokracije za svojim hrbtom, llohen
7'>!lerni hočejo kajzerizirati ves svet in če zaklo
počejo kopita njihovih konj na petrogradskeni
j tlaku, ho pod njimi poteptana ruska demokra -
i cijn.
Kar je za nas važno, ni obsodba boljševikov,
; n.pak nauk, ki nam ga daje njih eksperiment, i
.Mi nismo nikdar verjeli v zveliča vnost taktike, s
katem - . hoteli hipnotizirati kajzerskcga gada.
*cdaj je tragedija zgi. lovine dokazala, da ue vo
dijo nj.hovu sredstva do uspeha.
1'ri.pagandn med zapeljanim sovražnikom,
da se mii od pro (,<*i, je dobra; ali dokler ne rodi
ta propaganda «><"itnili sadov. se more 'militarizem
p l.ijati le z njegovimi lastnimi sredstvi. Zoper
kam ni in puške je trelia lioljših kimonov in pušk.
• • •
\" more >c reči, da ni nobenega revolucionar
nega duha v X,'ineiji. Zgodovina govori drugače.
Razni /ivt /.ni puuti v mnogih krajih dežele ka
i /ji nas]>ri.t no. Zadnji veliki štrajki, ki jih je .skr
hali- !e grožnja / vislieami. pričajo, da ni vse |x>
pasje \ d um kajzerju. Ali polonv teli štrajkov, Se
!m Ij j»a r i\ a ofenziva proti Rusiji kažeta, da niso
! revolucionarne sile dovolj močne ali dovolj saino
| /• vestne, ali pa da ne vedo, ka'ko začeti delo. Na
vsak n.i in j* fakt. da ni revolueije v Nemčiji} in
če ji ni mogla izzvati ruska taktika, tedaj je ja
s 10. da se ne more napraviti nemška revolucija z
<!• Iiriin zgledom in z idealnimi nauki.
.Militarizem je v Nemčiji še vsemogoč. Luden
• h rt"t" izda ukaz. da se zavzame Kovno, in nemški
"hratje delavei in kmetje" marši rajo. Lepi so le
taki. •« katerimi so jih obsipavali ruski boljševiki;
i'.mpjik res pek t pred "mogočnim" Ludendorffom
in "velikim" Hiudenburgom je večji. In ta re
.spekt l>i> nil Nemce v klavnico, dokler ne bo
strt.
Izza vseli neštevilnih izkušenj te vojne je pa
jasno, da je le en način, s katerim «e more streti
nemški resp«*kt pred sabljo, he če bodo gospodje
militarist i prav pošteno tepeni. lw> nemško ljud
stvo spoznalo, «la niso ti maliki vsegamogočni. Od
zunaj morn priti d< kiiz. <la je ta pozlačena sodrga
premagljiva; tedaj »\ele je verjetno, da jo Ik) tudi
ljudstvo i <1 znotraj hotelo premagati.
o • •
Kar pr.čenja kajzerska Nemčija' sedaj proti
Rusiji, bi moralo tudi slepcu odpreti oči. llertting
in Kuehhuatm m vsa »»stala svojat lalhko dekla
mira, kar iitje o nesebičnih ciljih, o pogajanju
!. t.-d.v rrjwtth inrp»riafi«tiAntfi TMrmerrftr-midsr
ne more biti dvoma. Tudi z Rud so se 61i "mirno
in prijazno pogajat" in so govoričili o miru "brez
anekdj i odškodnin". Ko so se<leli v Brest Li
tovski!. so pa vendar hoteli ugrabiti vse baltiške
pokrajine, spraviti (Poljsko pod svojo oblas| in
vzeti ("krajino pod svojo roparsko "okrilje". K jo
je količkaj garancije, da nimajo na zapadu ena
k:h bandit>kih namenov ? K je je kaj gotovosti, da
ne mislijo vsiliti svetu svojih kajzerskih načel?
Kdor šo ni razumel tega. mu je poglavje z
Rusijo lahko dokazalo, da je kajzerstvo absolutna
:i varn< st /a demokracijo vsega sveta. Iz tega
izvira, da bi bila njegova zmaga tudi najhujši
udarec za socializem, ki je vrhunec demokracije.
Kajzerizem mora torej biti strt. To ni danes več
vprašanje Nemčije, ampak vprašanje sveta, ("e ni
za ti šego tegjj cilja druzega sredstva, kakor voj
na, tedaj je ta vojna opravičena in potrebna. Ru
ske izkušnje ><» pokazale, da res ni druzega sred
stva Ak > bi d ip.,stili le moralno zmago kajze -
rizma. tedaj lahko noč demokracija in lahko noč
socializem!
Kuj/eri/t n mora biti poražen, da ne bo vse
človeštvo za par stoletij pahnjeno v svojem raz
voju na/.aj. To dokazuje ruska tragedija jasno
kakor beli dan.
Vojno stanje v Petrogradu.
Petrograd, 2^. februarja. — Dano« je !>il<> raz
glašeno vojno stanje za Petro^rad. Generalni štab
petrograd akega vojnega okrožja je izdal sledečo
proklainacijo:
"d. Izjavlja se, da je mesto Petrograd pod
vojnim zakonom.
2. Oddelki revolucionarne armade ust rele
brez usmiljenja vsako osebo, ki se zateče pri tat
vinii plenjenju, pri poNkusih ekapropriaeije ali
drugih zločinskih dejanjih.
•f. Vsaka oseba, organizacija ali iuatituci
ja, ki nima posebnega dovoljenja, mora svetu vo
jaških in delavskih delgatov svojega okrožja iz
ročiti vse homtbe. granate, naboje in vsako ra'zstre
livo, kar odpošljejo vojaški in delaA*ski delegati v
vojna skladišča. Vsaka o?>eba, ki ne izpolni tejja
ukav.a v oseminštiridesetih urah, bo označena za
stoječo i? ven zakona.
4. Vsi časopisi in drugi tiskovini organi so
strogo zavezani, da verificirajo vsako vest, ki se
tiče delovanja vlade kakor tudi vsakega poroči
la, prihajajočega z Ixijisca. Izredni generalni št a h
upozarja, da bo vsaka kršitev te naredbe imela za
posledico, da Ik> dot le ni list zatrt in urednik s svo
jimi sotrndniki aretiran.
•r>. Dokumenti o vseh produktih, ki prihaja
jo ali so prišli ali so zadržavani v Petrogradu in
okolici, se morajo Jzročiti izrednenm generalnemu
štabu. V.si produkti bodo plačani jm> eenah, ki jili
določi živežni upravnik. V«aka oseha, ki se npre
tej narod bi ali ki ji bo dokazani*, da skriva
jre, bo ustreljena kot špekulant.
G. iProtirevolueionarni aaitatorji. nemški
špioni in druge osebe, ki bi vstajale zoper vlado
revolucionarne Kusije, bodo ustrelji ne.
7. Vsak ukaz izrednega generalnega štaba
stopi v veljavo tisti dan, ko je razglašen v vlad
nih organih.
8. Vsak easopis j«- zavezan, tla objavi vsak
ukaz izrednega generalnega štaba na prvi strani
z debelini tiskarni.
V sled razglasitve obsednega stanja je bilo
šest vplivnih petriigradskih časopisov, ki so opo
nirali oblasti vojaških in delavskih delegatov, za
trtih.
Izredni generalni štab. ki je izdal ta ukaz, je
vojaški organ boljševiške vlade. Zanimalo bi nns
izvedet?, kako sodijo o tem krtrakn tisti "eiiiisti"
sodrugi, ki so nam vodno pripovedovali, kako se
prekuene ves svet "brez i jed ne kapljiee krvi",
ne tisti "("isti" konfuzionisti so tudi razglašail
boljševike za svoje, Lenin je bil njih bog in Troc
kij njihov prerok. Navedeni ukaz ne bi bil mo
gel nikdar ugledali sveta brez avtoritete boljšcvi
škili voditeljev. A v toni razglasu je toliko stre
ljanja in krvi in zatiranja ti-kovne svoIkhIo, ka
kor v kakšnem avtokratienem onrskoni ukazu.
\a vsak naeiu bi bilo zanimivo slišati, ka.i
pravijo na to rradikalni pacifist i, n«nros'nteiie
lorji in ostali utopisti.
Kar so nas t ioo, mislimo, da se no moro v Iz
r< Iniii časih sploh ravnati drugaoe kakor izredno
in za marsikatero roo, ki so jo .sedaj boljieviki j>t»
služujej >►. bi I>i 11> boljo, oo Iti se jo bili že <lavno po
sltižili. Ako groze zločincem. da bodo liro z irsmi
ljoi:ja pust reljani. jo to doknz. da mora l>iii v IV
tn.grailu in drugod po Kuskeni ros dovolj z loč i -
nov. Temu so ni čuditi. Le slaboumne ž mor«1 mi
sliti. da p»stano tisti dan, ko zmaga revolucija,
vso idoalno. Kavno narobe jo ros. Vsi lumpi iz
rabljajo položaj in so obešajo revoluciji na krila;
on i najvažnejših in obenem najtežjih nalog revo
lucije jo ta. da >o otrese takih zločinskih olenion -
tov. In če ni to mogoče drugat'e, kakor z drako
ni.-iihni sredstvi, tedaj morajo pomagati d na ko
nična s re« 1st v a.
Za boljšovike jo bila prav ta nesreča, da so so
p<>d njihovo firmo uganjale vsakovrstno lopov -
j šr-ino in da so je na ta način- širila anarhija, ka
I tore sand gotovo niso hoteli. Ampak bilo je zelo
razumljivo. Take reči so so vršile že davno prod
re vol urijo. Nekaj časa jo po Itusiji cvetelo tisto
izsiljevanje, ki mu Američani pravijo blaek mail,
liili so navadni tolovaji, ki so opravljali tak posel,
ampak ozaljšali so ga s trditvijo, da izvršujejo
"revolucionarno ekspropriaeijo''. Socialni domo
kratjo i i socialni revolucionarji so imeli dovolj
opraviti, da so odklonili odgovornost za tnka de
janja. a pri v som trm so ostali celi kupi ljudi, ki
jim nun verjeli.
1*0 boljšo viški revoluciji je bilo popolnoma
naravno, da m- je postopalo na podoben navili.
Kd i ve koliko navadnih zločincev jo imenovalo
svoji lopovščine "boljševišleo taktiko" in "di
rektno ••k'-ijo!" In preti javnost jo je padala odgo
i v>mast mi boljševikej Kljub temu, da boljševiki
gotovo ni-so anarhisti. so jo na ta način širila anar
hija. Zdaj so pa spoznali, da jili prav ta anarhija
topo, tla .lili jo / njo spojena desorganizaeija oro.
pala obranil iiii sredstev in njihovo moč izpreme
: uila v slabiwt.
('o l»i bili o pravom času« sedanjo odločnostjo
naslc|>i'i proti t«-.i anarhiji. I»i bilo na Ruskem da
j nes nii; rti kaj druirače.
Pelrogrnd, 2."». februarja. — Karakan, ki je
bil tajnik prejšnje ruske delegacijo v Krest-Litov
sku, .ji- razložil zastopnikom Asoeialed Press, da
Minitra bojšoviška vlada /a posebno dvonino tisto
zahtevo iicinškilt pogojev, ki govori o demobilize
<•' ruske armade. Dobo.sedni prevod "nanovo
formi ; nih bataljonov" lahko izključuje ali pa
vključuje novo "rdečo armado."
"To jo sporno," jo dejal Karakan. "Menim
i sieer, da pomeniti to res, da so mora tudi rdeča
' vojska demobilizirati. Ampak toga no sprejmemo
brez diskusije Mi mislimo, da imamo pravico do
armade, \ >aj do armade v mirovnem .stanju. To bi
zadostovalo -a naše notranje potrebe."

Proletarec. [volume], February 26, 1918, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], February 26, 1918, Image 1 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], February 26, 1918, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??