Proletarec. [volume], March 12, 1918, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of
A. S. Burleson,
• jit a* koriati d*U<ik*|«
jjudatva. Dtltrci m opra
iMm) do ?m|», kar pro
ducirajo.
Tki* pa par ia 4«Toltd to
tka interaitc of tka work
lag claas. Workara ara
entitled to all what they
produce.
ŠTEV. (NO.) 548.
6» 1917, on file at the Post Office of Chicago,
General.
Illinois. By order of the President,
Ma^bTl Offlci: 400S W. $1. St., CftiClgO, III. Delavci vseh dežela, združite se!"
■» ■ - —
PAZITE
■>* itavtlko » oklepaj ta, ki
•a nahaja poleg vaiega
naalova, prlieplje
»•1» »podaj ali m
ovitku. Ako ja /S|Q\
atevilka V™ J
tadaj vam a prihodnjo i te.
vilko našega liata poteče
naročnina. Prosimo, po*
novita jo takoj.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZB. -> CHICAGO, ILL., DNE 12. MARCA, (MARCH 12th) 1918. LETO (VOL ) XIII
At* nikdar ni bil klic po samoodločevanju na
rodov tako glasan, kakor v sedanjih dneh. Dolga
!eta jo stala It' v programu socialistične Interna
tionale zahteva, da naj vsak narod sani odločuje
o svoji usodi. To je bila teorija, za kutero je stala
sicer volja organiziranega socialističnega proleta
tiata, ne pa praktična moč, ki Iti bila mogla v do
gledni dol>i uresničiti ta postulat.
Nenadoma je teorija dobila kri in meso. Ru
ska revolucija je'proklaniirala to načelo v Evropi,
predsednik NVilson ga je razglasil v Ameriki. In
odmev je prišel od vseh strani. Celo nemški kan
oelur in avstrijski zunanji minister odobravata
to načelo. Še več! llertling in Kuehlmann ga že
praktično izvršujeta.
Včasih se mora človek ustrašiti svoje lastne
image. Zares, če naj bi se načelo samoodločeva
nja uresničilo tako, kakor delajo kajzerjevi ban
diti, bi ga moral vsak demokrat preklicati in po
iskati kaj druzega namesto njega. Zakaj čc bi
obveljalo, da se zastira očiten rop h takim princi
pom, bi bilo škoda truda, ki ga ima jezik z izgo
varjanjem lepe besede.
AH naj res pokopljemo samoodločevanjeT — I
Ak<» l)i l»ilc» taku, ne 1 »i moglo stopiti na njegovo J
mesto nič druzega, kakor b]|fuutauje in nasilstvo.
. Tedaj bi pa bili zopet tam, kjer smo l»ili ves čas in
.glavna naloga bi bila, da bi se začeli pripravljati |
za prvo prihodnjo vojno.
Kamoodločevanje narodov ni edini, ampak
nedvomno e<len izmed najvažnejših pogojev traj- j
nega miru. Le če se uresniči to načelo, je mogoča
izpolnitev druge zahteve, kateri so dali ime "Dru
• iba narodov". Kajti noben narod, čigar opravi
čeno stremljenje po svobodi ali po združenju osta
ne neizpolnjeno, so ne bo odkritosrčno pridružil
taki družbi, če je pa po sili vtaknjon vanjo, bo
vekomaj element vznemirjenja.
O etični pravici samoodjočevanja ne more
biti nobenega dvoma . Brez take pravice je svo
boda prazna fraza. Toda važnejše je vprašanje,
jjO/. kako je s praktično potrebo. Zaradi zgolj teore
tičnih zahtev ue propada svet. Ampak če se ne
- izpolnijo praktične trajnosti, nastane Hihko naj*
večja nevarnost. .
Narodi eksistirajo. To je neptajivo dejstvo,
ki ga vsi kosmopolitlčni gtanjarski frazerji ne mo
rejo spraviti s sveta. Kosmopolitična organiza
cija je mogoča; to, kar imenuje predsednik Wil
son "Družbo narodov", bi bilo nekaj takega; in
ternacionalna organizacija produkcije in konsu
ma, kakor jo propagira socializem, je nekaj ta
kega. Ali nobena taka organizacija ne more uta
jiti narodov, ki so živa dejstva, in jih more le kot
člane sprejeti vase.
1'ri tem mora biti vsakemu narodu samemu
prepuščeno, kako definira pojm naroda. Sloven
cem v Ameriki ne bo na primer nikdar prišlo na
misel, da bi se reklamirali za poseben narod; oni
so sestaven del ameriškega naroda. Kdor je pri
šel sem čez Atlantic, je vedel, da živi tukaj pose
ben, na svoj način porojen, na svoj način se raz
vijajoč narod, katerega član postane tudi on sam.
Da žele Slovenci kljub temu ohraniti svoj jezik
tudi v tej deželi, dokler je mogoče, nima s tem nič
opraviti. Pojm naroda je v Ameriki drugačen,
kakor v stari domovini.
V Evropi je absurdno govorili o avstrijskem
narodu. Takemu narodu ni. Tam so poj m narod*
ne krije s pojmom države. Slovenci so bili Slo
venci, ko ho ni bilo nobene Avstrije in nikdar se
ni zgodilo nič takega, da bi Itili razumno opustili
svojo individualnost.
Kksistencu narodov je nepobitno dejatvo.
Vse, kar živi in je sposobno za življenje, ima pu
tudi voljo, da živi. Narodom dopovedovati, da bi
I bilo pametnejše, te bi opustili svojo narodnost, je
tako neplodno kakor saditi v Sahari krompir. In
s pojmom človeštva zanikava rt narode je tako lo
gično in tako pravilno, kakor trditi, da n\ levov,
bivolov, mačk, metuljev, sov in rib, ampak da so
le živali.
Ne le, du narodi eksistirajo, ampak tudi uti
vedajo se svoje eksistence in si jo bočejo ohraniti.
Ker je tako, se pa mora to dejstvo vpoštevati.
Vsako prezirunje faktov se v zgodovini maščuje.
Nad interesi posameznega narodu stoje pač
interesi človeštva. Ali ker so narodi njega se
stavni deli, ne morejo priti eni z drugimi v kon
flikt, če je pravičnost merilo za oboje. Človeštvo
ne more imeti nobene škode, ako si vsak narod
sam uredi »voje razmere, kakor najbolje ve in
zna, pa prizna absolutno enako pravico vsakemu
drugemu. Načelo sumoodločevunju obsega sumu v
sebi že načelo, da se noben nurod ne vtikn v raz
mere drugega. Ako se to izvede, je pa tudi ustvar
jenu najboljša podlaga zu sodelovanje vseh naro
dov; tako je samoodločfvanje narodov identično
z interesi človeštva.
Narodu, ki se sam ne mara odpovedati laki
pravici, bi se mogla le šiloma vzeti. Da je taka
pot zgrešena, kaže vsa zgodovina. Proti volji na
roda je mogoče njegova vprašanja rešiti le s po
polnim uničenjem. Take reci »o se /.godile v pre
teklosti. Dandanes je tako divjaštvo težje. Ogr
ska je dežela, v kateri cvete iztrebijevanj« nema
djarskih narodov oziroma njih madjarizirauje ka
kor malokje. A rezultat je tako klavern, da se
niti s stališča madjarskega šovinizma ne izplača.
Niti Slovakov, ki so dolgo kazali najmanje od
porne sile, niso mogli iztrebiti; celo peščica ogr
ski .Slo veno«r, ki jc bila. t:\kocckoc i*Rublj?na V ,
madjarskem morju, si jo ol\ranila svojo narod
nost.
Začetkom sedanje vojne je Avstrija nasto •
pila proti Jugoslovanom z vsemi sredstvi uniči'- |
vanj«. Na fronti je potiskala jugoslovanske pol
ke v prvo linijo; doma je obešala moške, in izro
čala stradanju ženske in otroke. Vsi opazovalci
so imeli vtisk, da se godi to sistematično z name
nom, da se spravijo Jugoslovani s sveta. Volja je
bila morda močna; gorja'je l>ilo mnogo, končni
uspeh je pa vendar izostal.
Kakor skoraj v vseh slučajih, velja tudi tu
kaj pregovor: Tlak izzove protitlak. Sila proti
narodu poraja silo v narodu. Tedaj je boj neizo
giben in svet ne more imeti miru.
Interesi človeštva torej diktirajo samoodlo
čevanje narodov. In prav sedanja vojna je dala
tej zatevi novo silo.
Vpraša se pa, kako naj se to načelo praktično
izvede.
Vzemimo za zgled Jugoslovane. l'o preteklo
sti, po številnih izjavah sedanjega časa lahko so
dimo, da sta dva glavna cilja vseh: Zedinjenje in
demokratična svoboda. Au^pak da se razumemo:.
Prepričani smo, <la jc laka narodova volja in po
tem prepričanju je naša dolžnost, da storimo za j
dosego tega cilja, kolikor je v naši mori. Povrh
ten«' je naša dolžnost, da agitiramo med narodom
/.a tisto, kar je po našem prepričanj« najboljše.
Končno odločitev pa mora seveda imeti narod
sam. l«e tako se more razumeti samoodločevanje.
Kako naj se to izvede?
Po ofieielnih nazorih Avstrije bi bila stvar
taka: Na mirovno konfereneo pride grof <'-črnin
s svojimi tajniki in pomagači. On je legalni za
stopnik Avstrije. Slovenci, <Yhi, Poljaki, Rumu
ni, Nemci, Italijani i. t. d. so tleli Avstrije; kdor
zastopa Avstrijo, zastopa te narode. In v "njih
imenu" pove ('ernin, «la je Avstrija suverena, da
je avstrijski parlament tako demokratičen, kakor
katerikoli na svetu, pa da si bodo avstrijski na
rodi v tem rajhsratu uredili svoje razmere po
svoje. To je plemeniti grof pripravljen podpisati
v imenu svojega na j plemenitejšega veličanstva
Karla; narodi bi se pa na ves glas zakrohotali,
če ne bi bila stvar žalostna za jok.
7. dnine strani bi bil modus procedendi malo
drugačen. Prišel bi gospod Pašie »oziroma, če je
res demisioniral, njegov naslednik. Iz žepa bi jh»
tegnil lepo spisano krfsko deklaracijo, pokazal
Trumbičev podpis, ki reprezentira londonski od
bor, pa bi na podlagi tega konstatiral, da zastopa
vse Srbe, Hrvate in Slovence. Ker je londonski
odbor "pravi zastopnik" avstrijskih Jugoslova
nov — bi dotični gospod nadaljeval — je v krfski
deklaraciji izražena volja naroda, in mirovna kon
ferenca naj podpise ustanovitev "Kraljevine
Srba, Hrvata i Slovenaca".
Oba ta načina hvaležno odklanjamo. To bi
bilo približno tako samoodločevunje, kakor ga
kajzerjevi goljufi priznavajo Poljakom, Litvin
cem, Letom i. t. d.
Ampuk stvar ima gotove težave. Ako se hoče
res priti do samoodločevanja, morajo biti že na
mirovni konferenci narodi sami zastopani. Torej
ne grof Cernin za Avstrijo, temveč Čehi, Poljaki,
Italijani, Slovenci L t. d. Kdo. wore biti priznan
za zastopnika teh narodov, ki sploh fir niso kon
stituirani kot narodi? Mi imamo kranjske, Šta
jerske, primorske poslance, državne in deželne,
ampak ne poslancev slovenskega naroda. Vrhute
ga so bili izvoljeni še pred vojno, in nihče ne more
trditi, <la izražajo še danes voljo ljudstva, tem j
manj, ker na primer deželni poslanci niso izvo
ljeni niti na podlagi splošne volilne pravice. Ali
naj M* smatrajo nemški veleposestniki iz kranj
skega deželnega zbora tudi za zastopnike Slo
vencev ?
Iz te zagate se mora najti kakšen izhod, ki j
omogoči vsaj provizorično načelno rešitev vpra
šanja. Več kakor provtzorij pa to ne more biti
na noben način, kajti če naj res narodi sami od
ločujejo, morajo bitv vsa definitivna vprašanja '
predložena narodom.
Tudi tukaj nastanejo pomisleki. Ves narod ;
ne more odločati drugače, kakor s splošnim gla- j
Kovanjem, s plebiscitom. Neka uboga duša je ena- j
ko strastno kakor brez glave napadala govornika j
Slov. Kep. Združ. v Clevelandu, ker je opozarjal
na eventualne nevarnosti plebiscita. A prav te
nevarnosti je treba imeti pred očmi . Tudi mi bi I
odločno protestirali v takih razmerah, kakršne so
sedanje. Splošno glasovanje je po nafeln zelo de
mokratično, ampak praksa-postavi najlepše nače
lo lahko na glavo. Krasen hi bil uspeh glasovanja
v senci avstrijskih bajonetov! Davno poznamo
nežne migljaje, ljubeznivo rožljanje z zapornimi
ključi, polglasne obljube izgubljenih služb i. t. d.,
s čini«!' se dosegajo "nepristranski" rezultati.
Poznamo poslance, ki bi nikdar ne videli parla
menta od znotraj, «'e ne bi bil pomagal "admi
nistrativni aparat"; verno o volilnih funkcijah
policije in žandarjev, ki jih ne obsega noben za
kon; spominjamo se, kako se uprizarjajo "izgre
di", zaradi katerih je "treba" klicati vojaško
asistenco. Avstrija, ki bi slutila, da ji hoče na
rod reci zbogom, bi že našla pota, da bi ga s "srč
nimi vezmi" priklenila nase.
Država, od katere bi se kakšen narod inogel
ločiti, mora biti a priori izključena od vsakega
vpliva. Prav tako pa mora biti izključena tudi
država, kateri bi se narod mogel pridružiti, torej
v našem slučaju Srbija, kakor v poljskem ali lit
vinskeiu slučaju Nemčija.
Pogoj samoodločevanja je ta, da se mora
dati vsakemu prizadetemu narodu najpopolnejša
svoboda pri odločevanju in vse garancije za svo
bodo.
V ta namen je potrebno, da preneha do kon
čne odločitve vsaka tuja oblast, civilna in voja
ška, administrativna in politična, policijska in
sodnijska. Praktično povedano: Vse avstrijske
oblasti morajo biti suspendirane v vseh deželah, v
katerih se glasuje, in njih člani, kolikor niso do
mači volilci, morajo zapustiti te kraje; vojaštvo
se mora demobilizirati in kar ga je tujega, trans
ferirati.
Ali pa naj nastopi zaradi tega anarhija? Edi
ni izhod je zopet ta, da prevzamejo upravo inter
nacionalne komisije, sestavljene iz takih dežel, ki
niso nikakor interesirane. V slovenskih deželah
bi provizorieno lahko upravljali Šv^di, Portugal
ci, Angleži, maguri Kitajci, nikakor p« ne Karlovi
ali Viljemovi uradniki in prav tako ne srbski,
•črnogorski, bolgarski ali italijanski -
S tem niso izčrpani pogoji, ki so nujni za
resnično samoodločevanje. Ljudje, ki jih je vla
da naselila, le zato, da izpremene značaj dežele,
ne morejo glasovati v taki zadevi. Nasprotno mo
rajo vsi domačini, ki so iz kakršnegakoli razloga,
n. pr. zaradi politike zapustili deželo, dobiti prili
ko, da se vrnejo. Kadar so izvršene te predpri -
prave, tedaj šele more pričeti svobodna agitacija;
ljudstvo mora dobiti časa, da si napravi jasno sli
ko. Povrh mu mora biti(podana absolutna garan
cija za popolnoma svobodno glasovanje; varen
mora biti vsak volile«-, da ga ne zadene nikakršno
madPevanje, i udi če bi večina drugače sklenila,
kakor je on glasoval. t
Le na tak način more res narod sam odločiti.
Kakor je videti, je že za to potrebna nekak
šna internacionalna organizacija, v kateri lahko
opazimo prve zarodke "družbe narodov". Kadar
izrečejo narodi svojo odločitev in se po njej kon
stituirajo, ne bo izpopolnitev internacionalne or
ganizacije nikakršna težava več, in s tem se svet
najbolj približa trajnemu miru in možnosti ta
kega razvoja, ki naposled res odpravi vsako
vojno.
Chieaški list "Daily News" obljavlja interview
z nekim dr. I). S. Mezem, ki je l»aje sodeloval v
rusko-japonski in v balkanskih vojnah in ima
hrata generala v rn*ki armadi.
Dr. D. S. Mez pravi:
"Srbski propagandist i igrajo kajzerjn v
roke. Njih napadi na Bolgarsko, njih divje oh -
tožbe so vse, kar potrebuje Nemčija, da drži Bol
garsko na vrvici. Prav sedaj je na Bolgarskem
močan protinemški duh, ki se krepča. Bolgarsko
sobranje, ki šteje 400 članov, je glasovalo za vojno
na strani Nemčije /. večino, ki je štela komaj de
vet glasov. Danes je protinemška stranka na Bol
garskem močnejša, nego je bila ob začetku vojne.
Washington ve to in predsednik je modro ravnal,
ko j«« odklonil zahtevo srbske in drugih delegacij,
da bi prekinil stike z Bolgarsko.
Balkanska intriga ima različne strani. La
hko bi Vam pravil zgodovino Bolgarske, njene
enostavne cilje, način, kako so jo pritiskali in va
rali. In vselej je bila Nemčija tisti činitelj, ki je
prizadel zlo Bolgarski. Nemčija je igralec za ku
lisami in balkanske dežele so predmet igre. Nem
fiki vpliv ni bil na Bolgarskem nikdar močan. To
da Bolgarska je sovražila Rusijo. Rusija je —
toda to je kos zgodovine. Sedaj, ko j$ padia stara
earska vlada, nivew Rusije, ki hi jo bilo treba »o
vražiti. Bolgare pa vznemirja boljinbolj dejstvo,
da so bili in da so indiferentne igrače v nemški
osvojevalni igri .
Toda nemška manipulacija drži Bolg< :c zvi
jačno v vrsti. Ena oblika le manipulacijo je pod
žiganje srbskega sovraštva in srbske propagande
zoper Bolgare. Kadar postajajo bolgarski sred
nji stanovi boljinbolj mlačni v podpiranju
nemške propagande, razširjajo nemški a gen«, i ne
umne laži, ki jih tiskajo srbski žurnalisti.
"(ilejte, kaj vas imenujejo Srbi!" kriče
Nemci. "Mesarji, tatovi deklet vam pravijo!"
Posledica je ta, da postanejo Bolgari besni in
ostanejo zvesti zvezi, katere ne marajo. Tak zgled
nemške propagande je obtožba, da so Bolgari od
peljali 80,000 srbskih fantov in deklet v Turčijo.
Ta govorica se je po skrbni preiskavi zasledovala
do prvotnega vira. Nezaslišana laž je. 'Le Temps'
je dne 8. avgusta objavil pismo, ki ga je baje pisal
neki Srb v hribih s svojo lastno krvjo. Dotični
Srh je izrekel sledečo obtožbo: "Bolgari so depor
tirali H000 fantov in deklet v Turčijo." Pismo je
ponatisnila poluradna "La Serbie". Povzročilo jr
agitacijo p«> vsem svetu. Srbski diplomatje so jo
povsod raznašali kot. sveto resnico. S pripovedo -
vanjem je število naraslo od (i,000 ha 80,000.
Vse preiskave niso mogle najti ne enega Srb.:,
ki hi bil iz prve ali vsaj iz druge roke izvedel o
takem bolgarskem dejanju. Toda ta povest, ki so
jo Nemci prklno razširjali, spada med tiste reči,
ki razburjajo Bolgare. Vsi dobri Bolgari žele hi
ter konec vojne. Vsi ameriški Bolgari žele hiter
poraz Nemčije. Moj namen je, zbuditi pozornost
histeričnih propagandistov, ki ubijajo svoje last
ne cilje s svojim napačnim postopanjem. Kakor
sem dejal ,ima balkanski položaj različne strani.
Bolgarska stoji trdno za izjavo predsednika \Vil
sona, da naj se Balkanu prepusti, da sam reši
svoje .spore in da 110 »slane še eno stoletje igrani •
evropskih sil."
• •
Ne vemo, k<lo je flr. Mez. Naš somišljenik
gotovo ni, ker se sklieuje na srednje stanove na
Bolgarskem. Kljub temu lahko povemo, da se v
mnogih rečeh lahko strinjamo z njim, četudi ne
•Vemo, kje l»i se nehalo to soglašanje, kadar Iti po
segli bolj v podrobnosti. V nekaterih važnih
točkah pa ima nedvomno prav. Balkansko vpra«
šaivje ima razne strani; bolgarski narod ni kajzer
ski; balkansko vprašanje morajo rešiti balkanski
narodi v sporazumu; če se ne reši balkansko vpra
šanje pravično in modro, bo Balkan Se nadalje
igrača imperialistov. Te misli, ki so osnovane na
dejstvih, lahko brez skrbi podpišemo.
Dr. .Mez se jezi nad raznimi srbskimi propa
gandist!. Tudi v tem oziru mu lahko damo prav.
Seveda ne more to zadeti vseh Srbov, ki delajo za
rešitev balkanskega vprašanja; ampak to, l;ar
nastopa pod ofieielno zastavo in kar se zbira
okrog Jugoslovanske kaneelarije, ki tudi ni nit'
druzega, kakor filialka srbske vlade, uganja tako
nespretno diplomacijo, da se Bogu usmili.
Ne vemo, kako je s tisto rečjo, zaradi katere
! se bolgarski doktor navidez najbolj razburja,
namreč s povestjo, da so Bolgari odpeljali HO,0<)0
srbskih fantov in deklet v Turčijo. Mi nismo po
natisnili te vesti takrat, ko je šla po vsem časo
pisju, zaradi tega, ker smo skeptični glede na vsa
1 taka poročila. Stara navada je že, da se gode v
j fantaziji reporterjev na Balkanu vedno naj
' večje bestijalnosti. Režejo se vratovi, grizejo se
nosovi, živi ljudje se natikajo na kole — skratka,
<"e l»i bilo vse res, kur pišejo Bolgari o Srbih in
Srbi o Bolgarih, ne bi bili faktično vsi skupaj
vredni svobode, ampak bi morali priti pod kakšno
internaeilonalno varuštvo, dokler ne postanemo
civilizirani ljudje ali pa ne poginemo v svojem
barbarstvu.
Na srečo je resnica vendar nekoliko boljša
kakor naš glas. Evropski ljudje smo in poprečno,
je naša kultura enaka splošni evropski. Kar se pa
tiče vojnih grozodejstev, je žalostni fakt, da se
Kode na vseli koncih in krajih; vendar je pa nepo
šteno zaradi posameznih ekscesov metati ves na
rod med divjake. Kako da niso vedeli Srbi niče
sar o bolgarskih, in Bolgari ničesnr o srbskih zve
rinstvih, ko so se skupno bojevali zoper Turke, n
ko so jih vlade v drugi balkanski vojni pognale
druge zoper druge, je l»ilo naenkrat vse čnsopisjc
polno takih grozot?
Tako nedolžna, kakor misli dr. Mez, morda
Bolgarska ne bo. Ampak če se je izvršilo karkoli
podobnega, kakor lista deportacija, se ne sme
pozabiti, da gredo take reči na račun Ferdinan
dove vlade, ne pa na račun bolgarskega naroda.
Zamenjavati vlado in narod na Bolgarskem jo po
; pol noma neumestno. Zakri sedanja vlada ni po
narodovi volji na krmilu. Ce pravi dr. Mczr da je
dobila vlada v sobranju ve<";no le s pomočjo tur
ških glasov, ima to globokejši pomen.
Bo drugi balkanski vojni oziroma r«> lr.kare
1 Skem miru, o katerem re mora priznati, da je po
! menil za Bolgarsko \ oliko ponižanje, ni mogla
I (Nadaljevanje na 8. strani).