Proletarec. [volume], March 12, 1918, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Slovensko republičansko
združenje.
SEDEŽ V CH1CAOI, ILL:
■ k
IZVRŽE V ALNI ODBOR:
Prank Bost it1, Filip Godira, Martin V. Konda,
Ktbin Kristan, Frank Kerže, Anton Terbovec,
Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR.
Matt. Petrovioh, Ludvik Benedik, Frank Vera nič.
CENTRALNI ODBOR.
John Ermenc, Ivan A. Kuker, Anton Motz, Frank
Mravlja, Jacob Muha, Matt Pogorele, John Kezel,
Joseph Steblaj, Frank Aavs, Frank I'dovieh, An
drew Vid rich, Stefan Zabric, Leo ZakrajSek, An
ton Zlogar.
(0>pomba. Zastopniki organizacij in listov, ki
se doslej Se niso priglasili, postanejo člani cen
tralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in iz
javijo, da se strin-jajo s temeljnimi načeli S. R. Z.
— Naslov za pisma in denarne pošiljat ve je slede
či: Anton J. Terbovcc, P. O. B. No. 1 .Cieero, 111.)
1» .
I —
ZA ZAPADNO PENNSYLVANIA!
Okrajna organizacija S. It. Z. za zapadno
Pennsy Ivani jo priredi
v nedeljo, 17. marca
VELIKO SLAVNOST S KONCERTOM IN GO
VORI V DVORANI IZOBRAŽEVALNEGA
• DOMA V PRESTO, PA.
Na slavnoRti nastopijo: Tajnik organizacije
John Trčelj, sodrug Etbin Kristan i/. Chicage,
Mr. Withelm Adama iz Pittsburgha, slovenska
godba iz Burdine, Pa., in pevski zl>or "Ilirija" iz
Canonsburga, Pa.
Začetek ob dveh popoldne.
Rojaki iz okoliških naselbin! 1'deležite se te
slavnosti v polnem številu. 1'oleg zabave, ki jo
nžijete, se boste še natančneje seznanili s cilji in
delom Slov. Rep. Zdr.
narod, ki se sam potegne za svojo svo
bodo, jo doseže in jo bo užival.
Slovenci v naši okolici so že doslej jasno
pokazali, da se popolnoma strinjajo z načeli Slo
venskega republikanskega združenja, ker priha
jajo njegove ideje iz Ijudotva samega. Misli av
strijskega korporala nimajo prostora med nami,
prav tako se pa tudi ne ogrevamo za nobeno kro
no, pa naj bo«kakorkoli pozlačena. Edinstvo in
Kvoboda — to sta naši zahtevi; temu cilju je na
menjena tndi naša slavnost, in prepričani smo,
da jo obiščejo vsi zavedni rojaki, če že ne iz dru
gih razlogov, pa zato, da pokažejo svojo solidar
nost z narodom, ki hrepeni po svoji osvoboditvi.
• Cleveland, Ohio.
Lokalni odbor 8. R. Z. v Clevelandu priredi
dne 31. marca 1.1.
svojo prvo
veselico s igro
v Josip Birkovi dvorani na 6006 St. Clair Ave. Pri
tej priliki se uprizori vesela igra "Krčmar pri zvi
tem rogu".
Ker gre pri tej prireditvi za skupno stvar
vseh svobodoljubnih Slovencev, uljudno proaimo
vsa druitva v Clevelandu, in okolici,
da ne prirejajo .svojih veselit? na omenjeni dan.
Odbor.
Detroit, Mich.
Tukajšnji lokalni odbor Slov. Kep. Združe
nja priredi •
v soboto, 6. aprila ob 8. zvečer
—: JAVEN LJUDSKI SHOD
z dnevnim redum:
"JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE IN SLO
VENSKO REPUBLIC ANSKO ZDRUŽENJE."
Poročevalec Ktbin Kristan iz Chicage.
Vse rojake v Detroitu opozarjamo na ta shod
in obenem prosimo vse slovenske organizacije,
naj na ta večer ne prirejajo veselic i. t. d. Vse
j podrobnejše objavimo pravočasno.
Lokalni odbor.
POROČILO TAJNIKA LOKALNE ORGANIZA
CIJE S. R. Z. V C HI C AG I
Dne 7. marca se je vršila 4. redna seju čikaške
lokalne organizacije S. H. Z.
Društvo Gorenjec, št. 104, S. S. 1'. Z. je pri
glasilo svoj pristop v lokalno organizacijo in po
slalo svoje zastopnike na to zborovanje.
Sklenilo se je pod vzet i kar nnjagilncjšo agi
tacijo za udeležbo shoda, ki ga priredi lokalna
organizacija v nedeljo 24. marca ob 2. popoldne
v dvorani Hoerbers, 21)5 Blue Island Ave.
Predpriprave za veselico r. igro, ki jo prirtdi
lokalna organizacija v nedeljo 19. maja v dvorani
Sokol Jonas v Ciceru, lil., se vrše.
Nadalje ko sklenili zastopniki, da se tnora
pričeti z živahnejšo agitacijo za pridobivanje
stalno prispevajoči!* članov. Prvi odziv te agita
cije je l»il pri društvu Slavij«, št. 1, S. N. P. J.,
kjer se je priglasilo 14 članov za stalne prispeva
telje.
Mrs. Mary Udovieh je poslala nabiralno polo
s svoto -t 12. (Ki prostovoljnih prispevkov.
Na resolucijo, ki je bila sprejeta ob priliki
koncerta in veselice lokalne organizacije dne 27.
januarja in potem poslana na razna odgovorna
mesta, samo dobili dosedaj sledeča dva odgovora:
United States Senate,
Commit te on Expenditure« in the Department
of State.
February 5, 1918.
Mr. Charles Vesel, Chairman,
Mr. Frank Zaitz, Secretary, S. R. Z.,
Chicago, 111.
Gentleihen:
I am very much obliged to you for your
communication of receut date, and I assure you
V}]at the views of your Organization will have my
inoAt earnest consideration.
Very respectfully,
•Jas. Hamilton Lewis.
V gornjem pismu jc nas senator Lewis po
novno zagotovil, kakof že prej večkrat, da bo
uvaževal nazore in cilje Slovenskega republikan
skega združenja.
Drugi odgovor se Klasi:
Department of Justice,
Washington, D. C.
Frank Za-itz, Esq.,
Sec. of Local Organization S. K. Z.,
Chicago, 111.
Sir:—
The department is in receipt of a copy of t lic
resolution adopted bv the Slovenian Republican
Alliance at a mass meeting held at Pulaski Mali
on January 27, 191H, and thanks you for transmit
ing the same.
Respeet fully,
, For the Attorney General,
Charles Warcn,
Assistant Attorney General.
S tem pismom nam justični department na
znanja, cla je prejel resulueijo in se zahvaljuje za
poftiljatev.
Lokalna organizacija S. I*. v Chiengi se je
v štirih mesecih obstanka dobro utrdila. Toda na
agitatoričnem polju imamo se mnogo dela. Agi
tatorično delo sploh ni nikdar končano; napeti
inoramo-v.se nafte moči, da seznanimo širšo sloven
sko in ostalo jugoslovansko maso z našimi ide
jami in cilji Slovenskega republikanskega združe
nja. Naša organizacija predstavlja borbo ljudske
mase za demokratična in republikanska načela
me<l Jugoslovani; borba za svobodo ne pozna po
čitka; tudi mi ga ne smemo poznati. Vstrajati
moramo v boju toliko časa, da dosežemo svoje za
hteve. Moč borbe za osvobojenje našega naroda
mora biti poosebljena v nas samih in u pomočjo
pristašev svetovne demokracije jo bomo dosegli.
t'e je ne bomo dosegli jutri ali pojutrajšnjein,
zato še ne smemo obupati in vreči flaše orožje
vstran. Želja po svobodi je nepremagljiva. Vsaka
borba pa zahteva dela in žrtev. In ravno na leni
polju moramo storiti nuiogo več, kot smo pa do
sedaj storili. Slovensko republičansko združenje
ima velike stroške. Urez gmotnih sredstev je nam
onemogočeno vsako uspešno delo. To ve lahko
vsakdo, ki se nahaja v naših vrstah. Našo orga
nizacijo čakajo velike naloge. Za izpolnitev teh
nalog pa potrebujemo finančnih sredstev. Vsako
besedičenje in demagogija se mora v tem oziru
umakniti resnemu delu.
Organizacija Češkega narodnega združenja,
ki deluje za osvobojenje feške, ima dunes na raz
polago v svojemu fondu četrt miljona dolarjev za
svojo propagando. Svoje zastopnike ima po raz
nih krajih Amerike in Kvrope. Izdaja različne
liste in druge publikacije. Prireja raznovrstna
zborovanja in druge prireditve, bazarje itd., da
zbira sredstva za svoje delo. Slovenci se ne more
mo primerjati s Cehi, toda da bi lahko tudi mi
storili nekoliko več, to se pa tudi ne da tajiti. V
teh resnih časih ne smemo gledati sami nase,
ampak na skupnost In za skupne cilje. Čas beži in
prav nit' ne čaka. Ako ga zamudimo, bo zamujeno.
Zbirajte Hmktva in utrjujte svojo organizacijo.
Ameriški Slovenci morajo imeti na vidiku to, da
med nami ni mecenov, ki bi podpirali uaAe delo.
Kar je med našitn narodom v tej deželi premož
nejiKh ljudi, niso v našem taboru. Nk5 ne de.
Horba za demokracijo je odvisna od proletariat«.
Na slovenskem ameriškem delavstvu stoji in pade
Slovensko republičansko združenje. To delavstvo
je pokazalo, da razume nafte cilje, ki so njihovi
cilji. Pridružilo se je v masah naši organizaciji
in v masah deluje zanjo. Zbirajmo sredstva povsod
in ob vsaki priliki. Postauimo stalni prispevatelji.
Nič ne mižimo in priznajmo, če ne bo sredstev, bo
nane delo omejeno.
V (Jhicagi živi voč tisoč Slovencev. Našu
lokalna organizacija je po Številu društev in član
stva ena izmed največjih lokalnih organizacij
S. H. Z. Toda konštatirati nionua, lepo ali ne
lepo, da s prispevki ne koraka v prednjih vrstah.
Dohodki naše organizat'ije so z oziroiu na velikost
lokalne organizacije jako majhni. V tem oziru ue
mora nekaj izprenieniti. Vsakdo bi mora! čutiti
dolžnost prispevati svoto, kolikor že dopuščajo
razmere posameznika, v fond S. H. Z. Zastopniki
društev, ki sodelujejo v lokalni organizaciji, bodo
na društvenih sejah predložili članske karte za
stalne prispevatelje. Kdor ne more prispevati
; stalno, naj da kolikor more in kadar more. Vse
' kar date, prispevajte z zavestjo, da niste daro
vali ničesar, nego le prispevali kot aktivni člani
! naše armade, ki vojuje naše in vaše boje, boje
j našega in drugih narodov za strmoglavi jen je
| a vtok racije in za zmago demokracije. Kadar bo
doseženo to, dobe narodi pravico samoodločeva
! nja in temu bo sledila jugoslovanska federativna
republika, ki bo postala članica internacionalne
itveze demokratičnih narodov.
Udeležite se JAVNEGA SHODA, ki se bo
vršil v nedeljo dne 24. marca v dvorani Hoerbers,
2135 Blue Island Ave., kjer se bomo lalrko po
drobneje pogovorili o našem delovanju in o naiili
ciljih.
Izrabimo to priliko kot veliko manifestacijo
čika&kih Slovencev za program S. R. Z.
SroRrtl) SHODA:
Frank Aleš otvori shod.
Nastop pevskega društva Slovan.
Govori tajnik lokalne organizacije P. Zaje.
Nastop pevskega društva l,ira.
Govori član eentralnega odbora S. It. Z.
Frank Krže.
(Jovori član centralnega odbora Jože Zavert
nik.
Nastop pevskega društvo Sava.
Govori Ktbin Kristan.
Po končanih govorih we lahko stavijo vpra
šanja.
Pridite na shod pravočasno. Pričetek ob 2.
popoldne.
Pevske točke objavimo, kakor hitro nam jih
naznanijo vsa tri pevska drufttva, ki bodo nasto
pila na tem shodu.
Tajnik lok»lnp (irmniMo«;;«
in rezultati
MANIFEST NEMŠKE MANJŠINE.
Ko je po novem letu prišlo do tega, da so ru
ski delegati v Brest Litovsku hoteli prekiniti po
gajanje z Nemčijo, ker se je že tedaj kazala Ihi
Paer i a Iztirila nesramnost nemških zahtev, so bili
v Nemčiji manjšinski s«n-ialifcii tisti, ki so razu
meli situacijo in bili pripravljeni za delo. Razvili
so agitacijo za štrajk, s katerim so mislili napra
viti pritisk na vlado. Za ta štrajk so bili izdali
manifest, čigar vsebina je bila po štockholmskem
"Social Demokrat en" sledeča:
"Delavci m delavke!
Dospeli smo na razkrižje zgodovine. Vojni
cilji vlade so sedaj v Brest Litovsku objavljeni.
Doslej se je neprenehoma naglašalo, da hoče nem
ška vlada le zavarovati meje cesarstva in da nima
namena osvajati tuje dežele. Noben resnicoljubni
človek ne more več verjeti tega.
Nemčija gre za osvojitvijo ruskega ozemlja.
Zvesta demokratičnim načelom je ruska sociali
stična vlada predlagala, naj se prepusti Polja
kom, Litvincem in Letom, da sami s svobodnim
glasovanjem po odpoklicu vojaških čet iz njihovih
krajev odločijo, ali ni žele osnovati neodvisne dr
žave, ali pa pripadati kot sestaven del tej ali oni
državi. Nasprotno pa zahteva nemška vlada, naj
rmiki delegati v Brest Litovsku priznajo, da so
te dežele že sedaj odcepljene od Rusije; obenem
se brani naša vlada, da bi umaknila svoje čete ta
koj, ko se sklene mir ali ko izvrše Rusi demo
bilizacijo.
Malo da ni to povzročilo prekinjenja mirovne
ga pogajanja. Ruska vlada je odgovorila tako,
kakor je bilo pričakovati: Da se glasovanje v na
vzočnosti tujih čet ne more smatrati za izraz res
nične želje prebivalstva.
Rc-.i je, da se je pogajanje obnovilo,toda nem
ško prebivalstvo je vendar izpostavljeno veliki
nevarnosli, nič manjši ne, kakor Rusija. C'e se
Nemčiji posreči, da sklene mir na podlagi sile
in proti volji ruskega naroda, bo ta mir nevaren .
za Rusijo, Poljake, Litvinee in Iiete, še nevar
nejši pa za nas. Posledica takega miru bo zadr
ževanje splošnega miru, nove grožnje, želja po
maščevanju, močnejše oboroževanje in vse hujša
reakcija v naši deželi.
Ta nesreča se mora preprečiti. Stranke de
lavskega razreda so sedaj izključene iz rajhstaga,
to je pa edini prostor, kjer bi mogli napadati po
litiko ouvajanja in pojasnjevati nevarnost, ki iz
haja iz imperialistične agitacije.
Hvala vojnemu stanju je sedaj naša stran
ka kakor vsi zagovorniki demokratičnega miru
izven rajhstaga brutalno preganjana. Vsak poiz
kus, da hi se ustavili ti pmgoni, je zatrt. Vse vlad
ne obljube, da bo oblažila ta položaj, so ostale
prazne besede. Naše mirovne shode razganjajo in
nobeno sredstvo nam ne ostaja, s katerim hi mogtf
izražati svojo kritiko in svoje trajne pritožile.
Mnogim sodrugoni je kratkbmalo prepovedano
govoriti.
Vsakega, kdor si naprti nezadovoljnost obla
sti vržejo v provizorieen zapor ali pa postavijo pod
kontrolo vojaških oblasti. Militarizaeija tovarn se
širi, praviee delavstva se boljinbolj kršijo. HiSne
preiskave, policijski progoni, procesi in drakonič
lie sodbe so nn dnevnem redu.
Politika nasilstva in osvajanja dobiva razne
oblike. Vsenemei, faterlandska franka, zagovor
niki imperializma lahko svobodno izražajo svoje
mnenje. Časopisi, ki so podkupljeni od industrij
skih magnatov, napadajo tiste člane vlade, ki ne
/In je jo njihovim imperialističnim načrtom svoje
popolne podpore. Oni groze, da opuste svoja me
sta, če se ne izpolnijo njih zahteve. Oni se poslu
žujejo vseh sredstev pritiska.
Von Tirpitz, zastopnik faterlnndske stranke,
je izrazil svojo zadovoljnost /. razgovorom, ki ga
je imel s kancelarjem glede na vladne namene
na vzhodni fronti. To kaže jasno, kakšne namene
ima vlada s politiko nauilstva. •
Vsenemei smatrajo sebe za vladajočo silo.
Njim so dovoljeni vsi shodi, kolikor jih le hočejo
prirediti, in njih diskusija o njihovih vojnih ciljih
je neovirana. Njihovo časopisje piše po mili volji.
Faterlandska stranka namerava kmalu nabirati
peticije v prid svojemu imperialističnemu pro
gramu.
f'e ne nastopi delavsko ljudstvo sedaj in ne
pokaže svojega stališča, tedaj se bo smatralo, da
odobrava to agitacijo, ali pa se bo mislilo, da se
mase nemškega naroda še niso naveličale te stra
šne vojne in da so pripravljene pcdpirati podalj
ščevanje vojne v vedno večjem obsegu. Resnično
pa mislijo in čutijo mase naroda popolnoma dru
gače. One zahtevajo, da se čimprej konča krva
vo klanje, uničevanje, trpljenje in stradanje. To
se pa more doseči edino na podlagi demokratič
nega miru.
Doslej so govorili le nasprotniki takega miru.
Oni vodijo neomejeno nemško vlado in javno
mnenje v Nemčiji.
Delavci in delavke! Nič časa nimamo izgu
biti. Izza vweh strahot m vsega trpljenja žuga na
šemu narodu in stvari vsega človeštva nova in
grozna nesreča. Le mir brez aneksij, brez odškod
nin in na podlagi samoodlovevanja narodov nas
more rešiti. Prišel je čas, da dvignemo svoj glas
v prid takemu miru. Od vas je sedaj odvisno vse!"
Manifest so podpisali poslanci:
Albrecht, Bernstein, I lock, Hrandes, Bueeh
ner, Cohn, Nordhausen, Dittmann, Erdmann, < !e
yer, Haase, Henke, Herzfeldt, Horn, Sachsen,
lluettmann, Jaeckel, Qnenert, Ledebour, liauter,
Hyssel, Simon, Stolle, Vogtherr, Schwartz, Warm,
Znvell.
IZJALOVLJENA REVOLTA.
Kakšen uspeli je imela akcija neodvisnih so
cialistov, je znano. V Berlinu je res izbruhnil
štrajk in se je hitro razširil po mnogih tovarnah
za vojni materijal, tako da se je s približno pra
vico lahko govorilo o splošni stavki. Berlinski
zgled so žareli posnemati po drugih mestih in če
se sme verjeti časnikarskim poročilom, celo v
Kruppovili tovarnah v Kssenu. Skoraj sočasno je
prišla vest, da je velika stavka izbruhnila na Du
naju, v Dunajskem Novem Mestu, v Pragi in še
po nekaterih drugih avstrijskih mestih.
Nemška vlada je prišla v hudo stisko. Brez
vojnega materijala -.-se ne more vojskovati. Toda
stiska še ni bila nepremagljiva. Pomagati je mo
glo pač le brutalno sredstvo; toda kajzerizem, ki
ga ni pekla vest ob napadu na nevtralno Belgijo,
se ne niore ustrašiti brutalnosti zoper svoje last
no ljudstvo, če ga zahtevajo njegovi interesi. S
tega stališča je bila taktika za nemško vlado zelo
enostavna: prepustila je "ureditev položaja" vo
jaškim oblastim. Razni poveljujoči generali se ni
so obotavljali; označili so štrajk zn zločin in zažu
gali delavcem, ki se ne vrnejo na delo, s smrtno
kaznijo.
Mnogo ljudi je takrat izražalo veliko prese
nečenje. Zgražali so se vpričo takega barbarstva.
In vendar ni bil<f v stvari nič presenetljivega. Le
političen otrok je mogel pričakovati, da bo mili
tarizem kapituliral pred proletariat oni, če ni pri
siljen na to. Kdor misli realno, tako kakor uči
socialistični materijalizem, mora vedeti, da se no
bena gospodujoča sila prostovoljno ne umakne.
Tako, kakor so delavci v Berlinu začeli, so
mogli izvršiti demonstracijo, ki jo bila pač zna
čilna, niso pa mogli zmagati. S štrajkovno mani
festacijo so pokazali, da je vera v absolutno kaj
zersko lojalnost nemškega proletarinta napačna
in <ln sc delavstvo no strinja x roparsko politiko
vlade. Stem-so tudi obsodili knjzersko-hindenbur
ško politiko.
.Moralna vrednost te demonstracije se mora
priznati. Ali preko tega ni nioffla segati.
Vzrok je popolnoma razumljiv. V takem po
ložaju so vpraša, v čigavi oblasti so puške in
kanoni.
Pruski generali bi bili lahko žugali z visli
cami in giljotino, pa bi bili ostali smešni bahati,
ako bi bilo dtlavstvo imelo materija!no moč, da
bi se bilo uprlo njihovi komandi. Ne le v Norkn
burku, ampak tudi v Berlinu ne obesijo nikogar
dokler ga ne dobe v kremplje.
Materijalna »noč zoper puško je le puška.
Pruski generali so jo imeli, berlinsko delavstvo
je ni imelo, in zato je delavstvo moralo kapitu
lirati. *
Zgodilo se je praktično tako, kakor smo v
Proletarian pred dvema letoma teoretično pisali.
Kruta zgodovina potrjuje naš nauk, ki se je vedno
vjeulal s temeljnimi nauki socializma; kljub tem
silnim udarcem pa utopisti še vedno fantazirajo in
sanjajo, pa ne spoznavajo, da ne dela zgodovine
morala, temveč moč.
Nemški eksperiment je pokazal, da ni gene
ralni štrajk sum na sebi nobeno sredstvo za pro
letarsko zmago, ampak more imeti vrednost le te
daj, če predstavlja del revolucije. Tako je štrajk
v Petrogradu pomagal pognati carja s trona, ali
ni gn pregnal sam, temveč je glavno delo opravi
la strojna puška in top. Ako bi bilo delavstvo v
Nemčiji inz; < ličilo s takimi sredstvi, se ne bi
bilo mot-.t'o mi, povelje kajzerjevih generalov po
nižno vi nit i v tovarne.
Pelr.vci v Berlinu in po drugih mestih niso
imeli orožja. < dločiti je mogel torej le tisti prole
tariat, ki je bil pod puško. Z drugimi besedami: Za
zmago bi se bil štrajk moral {spremeniti v revo
lucijo iu revolucijo bi bilo moralo izvršiti vo
jaštvo. • .•
Tukaj pa je bila Ahilejeva peta. Nemško vo
jaštvo tudi v tem trenotku ni pokazalo revoluci
onarnega duha. Kakor so se pruski generali zana
šali, da ho marširalo proti ruskhii socialistom, ta
ko so se tudi zanašali, da bo streljalo na nemške
delavcf. • •
(Konec prihodnjič.)
("'udni so patroni, ki žive v republiki, pa agi
1 i rajo /.a monarhijo!