Proletarec. [volume], March 12, 1918, Page 3, Image 3

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
1 Podrugi!
Zima se približuje kraju in s pomladjo pride
zopet svetovni praznik zavednega delavstva
prvi majmk.
Za proletariat, ki je zvest ideji svobode in
mednarodnega bratstva, nastaja vpraSanje, kako
proslavi ta dan, katerega pomen so dogodki zad
njih let le še povečali. Res da je v mnogih deže
lah, zla.sti v državah teroristične avtokracije, v
Nemčiji in v Avstriji, praznovanje prvega majni
ka nemogoče. Ali s tem ni rečeno, da je poginilo,
kar izraža ta proletarski praznik. Vojna je le se
jasneje pokazala, da je brez mednarodne solidar
nosti narodov, v prvi vrsti njih množic, njih de
lavskih razredov, vsaka svoboda, vsak napredek
in uspešen razvoj človeštva nemogoč. Kakor mo
ra izginiti tiranski absolutizem, tako mora tudi
miniti nacionalistična prevzetnost in zaničevanje
drugih narodov, da se more na trdno podlago po
staviti mir, ki ga potrebuje svet za prosto dihanje
in varno življenje.
Prav to mednarodno pobratimstvo je pa te
meljna ideja prvoiujaniškega praznika. Ta ide
ja ni mrtva, temveč se je mogočno poživela in se
iiri dalje od dne do dne. V mnogih krajih so ji
zamašena usta, toda v srcih živi povsod in v vsaki
deželi pride dan, ko vzplamti v mogočnem plame
nu, v katerem izgori despotizeui.
Vojna, ki je j>o vsem svetu v vseh krogih po
vzročila zmede in zatemnila mnogo jasnih pogle
dov, ni niti delavstvu popolnoma prizanesla. Tudi
delavci so ljudje in tudi najbolj zavedni med nji
mi niso nezmotljivi. Pojavila so se nasprotja v
presojanju položaja, v izbirami taktike, in včasi
so ta nasprotja dobila ostre oblike. Toda zelo
majhne so tiste duše, ki obnpavajo zaradi tega
nad delavsko osvoboditvijo in nad soeializmom.
Emancipacija proletariat a je utemeljena v razvoj
nih zakonih in nobena sila na svetu je ne more
trajno preprečiti. Nekaj čai?a jo lahko zadržujejo
zunanje ovire in zmoto delavstva samega; toda
kar se mora zgoditi, se zgodi prejalislej neizogib
no. Socializem je tak cilj, ki ni izumljen v glavi
kakšnega posameznega človeka ali kakšne male
skupine, ampak jc neizogibna posledica gospo
darskega razvoja, in zato je njegova končna
zmaga nedvomna. Njegovo propagando lahko o
vira in otežčavu brutalna sila; njegove namene
lahko obrekujejo podle kreature; njegovo ime
lahko zlorabljajo fanatiki in tievedneži; sociali
zem sam ostane kljub temu zdrav in krepak, in
z njegovo zmago pride svob<»da in povišanje vse
ga človeštva.
Čim bol jse pa kaže kratkovidnim očem,
kakor da hoče tudi socializem pogoltniti kaoH,
tem resnejša je naloga resnično zavednih delav
cev, da drže krepko prapor svobode in mednarod
nega bratostva, da podkrepe vero omahujočih in
vlijejo poguma tistim, ki so preveč zatirani, da bi
mogli dvigniti svoj glas.
'Način praznovanja samega je stvar prizadetih
organizaciji. Toda "Proletarec" in "Jugoslovan
ska Delavska Tiskovna Družba" hočeta tudi od
svoje strani storiti, kolikor je mogoče, za prosla
vo tega dne. *
Že lani smo izdali poseben
majni&ki list
in smo z njim dosegli velik moralen uspeh. To
nas vzpodbuja, da ponovimo letos ta korak v na
di, da ust režemo s tem zavednim slovenskim de
lavcem.
Izdaja bo zopet urejena v obliki revije v veliko
sti 10.5 proti 7 palcem in bo štela najmanje dvaj
set strani.
Ako pa dobimo zadostno množino oglasov,
bo obsegala
dvajset strani samega čtiva,
■to se pravi, da ne bodo oglasi všteti v tem številu
strani. Kakor lani, bo tudi letos nlavnostni list
lepo in bogato ilustriran
Ureditev poskrbi uredništvo "Proletarea",
kar daje gotovo vsem naročnikom jamstvo, da
dobe lepo izdajo, ki bo dostojna delavskega praz
nika in gotovo zadovolji vse eitatelje. Kolikor je
ležeče na upravništvu, bo tudi ono vse storilo, da
se izpolnijo vse upravičene želje.
Tu izdaja izide
poleg "Proletarca"
kj izide redno brez obzira na slavnostni list. Na
ročniki torej dobe tudi za 1. maj redno "Proletar
čevo" številko. Kdor želi slavnostni list, ga mora
naročiti.
Lani smo storili v tem oziru prvi poizkus; letos
k'<i ponavljamo. Ako se obnese, bo Jugoslovanska
Delavska Tiskovna Družba iz tej<a črpala pogum
za prihodnja letu in tedaj je gotovo, da postane
slavnottti majski list trajna letna izdaja.
Z ozirom na veliko draginjo, ki se je lotila
vseh tiskarskih proizvodov, vsled katere se pokri
vajo le izdaje z zelo velikimi nakladami, se di
rektorij sieer zaveda težave te naloge; pričakuje
pa uspeh, ker je prepričan, da ustreže s to izdajo
željam najširših delavskih krogov.
Vsak sodrug, kdor smatra boj proletariats za
osvoboditev izpod kapitalističnega jarma resno,
nam bo gotovo pomagal s pridno agitacijo za raz
1 širjenje te izdaje, ki bo vsakemu odjemalcu lep
spomin.
Cene slavnostnega lista so sledeče:
Posamezen iztis . . . *0.10
10 iztisov 0.95
25 iztisov 2.25
50 iztisov 4.50
100 iztisyv 8.00
250 iztisov 19.00
500 iztisov 35.00
1000 iztisov 60.00
Majski slavnostni list izide
v prvi polovici aprila
in prosimo vse organizacije kakor tudi posamez
ne odjemalce, da se čimprej naroče. Na vsak na
jin pa morajo biti naročila
najkasneje 5. aprila
v rokah upravniatva. Z ozirom na velike stroške
nam ne bo mogoče tiskali več iztisuv, nego jih bo
naročenih; kdor se prekasno oglasi, mu torej ne
bomo mogli po.streči. Prosimo sodruge, naj vpo
Stevajo to, ker se je doslej že nekolikokrat zgodilo,
da so nam naše izdaje — n. pr. letošnji koledar
— zelo kmalu posle, in tako se tudi sedaj zelo
lahko zgodi, da ne bomo imeli več slavnostnih li
stov, ko bi jih marsikdo še rad dobil. S pravo
časnim naročilom je pa to vprašanje rešeno.
Vsa naročila »prejema upravništvo "1'role
tarca".
Da 1m) izdaja zelo primerna za agitacijo, nam
ni treba naglašati.
Izpolnite in izrežite ta kupon, ter ga nam
pošljite!
Italijani in Jugoslovani.
Doha lajne diplomacije, ki je sama sebi pri
pisovala pravico, da rfvna z narodi kakor z mrt
vim tržnim blagom, je minila in prvič v zgcdo
vini civilizacije prihaja mednarodna politika v
jasno luč široke javnosti. Prihodnja mirovna kon
ferenca ne ho več dunajski ali berlinski kongres,
kjer so se morali interesi narodov umakniti ambi
cijam dinastij in bledim teorijam okostenelih
državnih ekvilibritov.
Če pa naj bodo narodi pripravljeni na veliko
nalogo, ki jih čaka ob koncu sedanje tragedije,
se mora neizogibno že sedaj odkrito razpravljati
o vprašanjih, ki se tičejo sporov ali nesporazumov,
in bi lahko postala nevarna, če se ne pripravijo
tla za pravično rešitev.
Med temi je tudi vprašanje razmerja med
Italijo in Jugoslovani. Oba naroda imata doslej
neizpolnjene nacionalne aspiracije, ki se morejo
uresničiti le z izpremembo sedanjega političnega
zemljevida južne Evrope in oba moreta doseči svo
je cilje le na račun Avstro-Ogrske. Ker se pa oba
naroda na mnogih točkah geografično dotikata,
tako da živita v mnogih krajih pomešana, ae ni
čuditi, da reklamira eden in drugi del razne kra
je zase, vsled česar postajajo nasprotja neiz
ogibna.
Da se doseže trajen mir, je nujno potrebna
odstranitev vsakega takega antagonizina; čim
bližje bodo po končani vojni vse druge razmere
idealu, tem teže bo vsak podjarmljeni narod pre
našal krivico in tem strastne je bo vlagal vse mo
či, da se je otrese. Dosedanje izkušnje pa govore
dovolj glasno, kako nevaren je tak položaj svetov
nemu miru. Kar se tiče vojne sploh, je alternativa
za bodočnost nedvomno ta: Ali vohče ne bo voj
ne, ali pa bo svetovna, takoj ko izbruhne.
Popolnoma očitno je, da se gospodarski, kul
turni in socialni interesi čimdalje bolj internacio
nalizirajo. Dowledno se pa to godi tudi s politič
nimi interesi. Vpričo tega so minili časi, ko so se
narodi na enem kraju zemeljske oble lahko tepli
in vzajemno uničevali, dočim se njih antipodi,
včasi pa tudi že njih sosedi niso niti zmenili za tak
prepir.
Že balkanska vojna se je le z nuj vet* jim tru
dom lokalizirala in še po sklepu buka reškega mi
ni je bila največja nevarnost, da vzplamti vseev
ropski požar, ko je jela Avstrija "uvaževati" bol
garski apel. V mnogih ozirili je sedanja vojna res
le pitdedica tistega miru; vojna, ki je bila takrat
na obzorju, ni bila preklieana, ampak odložena in
sedaj jo imamo.
Prav ta vojna pa kaže, da ni več misliti na lo-^
kaliziranje oboroženih konfliktov. V njej vidimo
države, ki niso imele same od sebe nobenih voj
nih namenov, pa jih je sila razmer pognala na kr
vavo plesišče. V bodočnosti se bodo gospodarski
in politični interesi še bolj spajali in verižili; ka
kor poviroči kamen, vržen v vodo, vse širše in šir
še krope valov, tako zadene vsak konflikt ob dalj
ne in daljne interese.
Navidezne malenkosti dobivajo v teh razme
rah lahko velik pomen in zato je v interesu bo
dočega miru treba skrbeti, da se odstranijo koli
kor mogoče v.si povodi konfliktov, ne le med ve
likimi državami, ampak tudi med malimi narodi.
Razume se, da se s tega stališča ne morejo u
resničiti vse aspi racije. Toda to se ne more zgodi
ti sploh na noben način, ker je preveč teženj, ki
se križajo in si nasprotujejo. Nobena preureditev
se ne more izvršiti tako, da bi bili vsi takoj z njo
zadovoljni. Ako ne doseže kajzer svojih imperia
lističnih vojnih ciljev, ne bo pel hozana nobenemu
novemu redu. To seveda ne more biti merodajno,
kajti narodi ne morejo igrali vloge očeta in sina,
ki sta gnala osla na semenj in nista na nobeii
način mogla ustreči ljudem. Podlaga, na kateri je
upati, da bo mir trajen, more biti le pravičnost
in demokracija. Dinastije hrepene po veliki moči;
narodi v svobodi se kmalu sprijaznijo s svobodo
drugih narodov
Za nas jc tudi v našem razmerju do Italije
! pravičnost vodilni motiv. Vse, kar je resnično ita
lijanskega, privoščimo Italiji; nobene pedi prave
italijanske zemlje ne zahtevamo zase; prav tako
pa tudi ne moremo odnehati od postulata, da se
združijo v skupni federaciji vsi deli, ki ao faktie
no jugoslovanski.
Pri tem jc jasno, da bo v mnogih detaljnih
vprašanjih neizogiben prijateljski kompromis,
(ieografična črta, ki bi na čisto delila Jugoslova
ne od Italijanov, se ne more potegniti. Take raz
mere ko tudi v drugih krajih. Ako na primer do
be Italijani južno Tirolsko, takozvani Trentin, ki
jim brez vsakega dvoma pripada, dobe s tem tudi
j .nekaj Nemcev, katerih naselbine ho pomešane
med italijanskimi.
V jugoslovanskih deželah, poglavitno v Istri
in Dalmaciji, outane nekaj italijanskega prebival
stva. Nasprotno pa ostanejo rezijski Slovenci na
Beneškem in za nas je gotovo, da bodo tudi na
dalje politično ločeni od nas, ker leži med našim
in njihovim ozemljem Furlanija, do katere prizna
varno vso pravico Italiji.
To utemeljuje potrebo sporazuma o pravi
cah narodnih manjšin. Do«>lcj je bilo o teh pra
vicah malo teoretičnega razpravljanja, a še manj
praktičnega priznanja. Ali zatiranje nacionalnih
manjšin, tudi zelo majhnih, ni le brutalno in to
liko naglašani kulturi naše dobe nasprotno, tem
več postane tudi lahko politično nevarno. Ne gle
de na to je nesmiselno, ker ne daje številnejšemu
narodu nobene .koristi.
Pri sklepanju miru se bo pokazalo, da bo ime
lo prav mnogo držav nacionalne majnšine, in če je
nacionalno načelo kaj vredno, bo moral vsak na
! rod priznati svojim manjšinam gotove pravice, a
ko bo hotel, da bodo njegovi v drugi deželi bi
vajoči člani uživali enake pravice.
Taka vzajemnost bo potrebna tudi med Ita
lijani in Jugoslovani; to je edina pot, da se pre
bredejo težave, ki izvirajo iz naravnega položa
ja in da se ustvari iskreno prijateljstvo med na
rodi. Ako je v ameriških Zedinjenih državah, kjer
se zbirajo pripadniki skoraj vseli narodnosti sve
ta — pred kratkim jih je bilo le na nekem chi
cažkem banketu 38 zastopanih — mogoče, da si
ustanavljajo svoje šole, da goje svojo umetnost,
da vzdržavajo svoje eerkve, da dobivajo na sodi
ščih in drugod tolmače svojega jezika, ne da bi
bila vsled tega nacionalna enota Zedinjenih držav
kaj ugrožena, ne bo niti za Italijo niti za Jugo
slovane nesreča, ako bo tukaj nekaj italijanskih,
tam nekaj slovenskih Sol, ako bo v Ljubljani in
Zagrebu priznan doktorat italijanskega, v Benet
kah in Firen^^a doktorat jugoslovanskega vse
učilišča.
Zahteve Italije po vzhodnem obrežju Jadran
skega morja, kjer je prebivalstvo v ogromni veči
ni slovensko-hrvatsko-srbsko, so izvirale iz nazo
rov stare državniške sole, ki je vedno špekulirala
z "ravnotežjem držav." Kakor je predsednik Wil
son v svojem zadnjem govoru naglaSal, je to na
čelo za vse čase disk redi t i rano in mora z vsakim
imperializmom pasti v grob. Potreba take politike
mine popolnoma, če je tudi malim narodom med
narodno garantirana svoboda in neodvisnost. Te
daj ni treba stremiti po nenaravni veličini, am
pak vsak se lahko zadovolji s tem, kar je res nje
govo. To pomeni uveljavljenje narodnega načela.
Ob poštenem priznanju tega načela bo spora
zum med Jugoslovani in Italijani prav lahak. Tem
ložji bo, ker je med obema marsikaj, kar jih mo
ra zbliževati in družiti. Že soseščina, vsled katere
je bil promet med obema vedno živahen, vpliva na
to. Mhogo sorodnega je v temperamentu obojih.
Tudi kulturnih stikov je bilo med njima mnogo
več, nego se navadno misli. Vsi pogoji so dani za
prijateljsko sosedstvo in v mnogih rečeh za vza
jemno podpiranje. Treba je le, da se uresniči te
meljni pogoj, to je: Vsakemu svoje.
Ivan Cankar
Hlapec Jernej in njegova pravica.
"Rop jih bo razsvetli in jim bo odpustil!"
jc pomislil Jernej. "Kadar^bo konec te poti in bo
razodeta pravica, se bodo spogledali in bodo
osramočeni spoznali svoj greh. Kakor ni Bog skril
pravice, tako tudi resnice ni skril; in volja nje
gova je, da blodijo v temi pred jutrom spozna
nja!"
Zaupanja polno je bilo njegovo srce; telo
pa je bilo staro in slabo in se je krivlo pdd
težo krivice in bridkosti. Ko je stal Jernej po
»lednjikrat pred sodnikom, je bil globoko upog
njen v tilniku in v pasu, roke so se mu tresle in ko.
lena so ne mu šibla; cule prej ni čutil, nenadoma
*e mu je zazdela težka in nerodna. Zakaj devet
dni je bilo, da je romal Jernej od praga do praga,
od sodnika do sodnika, od krivice do krivice;
kakor so na gonili in brez milosti zaklepali med
potepuhe in rokovnjače.
Pred neprijaznim sodnikom je stal. pred hu
dookim, čemernim starcem.
"Zdaj hodite z Bogom in »e ne prikažite
več!" je rekel sodnik. Jernej pa je stal pred njim
in se je Čudil in se ni prestopil.
"Kaj to je konec te žalostne poti, kaj tako
ste razsodili navsezadnje?" jc vprašal in glas se
mu je tresel kakor grešniku pred Bogom, "(/'emu
torej, o gospod — čemu vse to trpljenje, kaj ste
počeli z menoj t"
"Sram bi te lahko bilo, da se na btara Ida
Potepaš po svetu ter nadleguješ ljudi ill gospod
sko. Spravi sc v rodni kraj, moli in misli na
smrt!"
Jernej jc strmci; približal sc jc neprijaznemu
sodniku s plahim korakom, govoril je tiho in po
nižno.
"Nisem, mislim, slišal dobro, pač nisem na
tanko razumel; zakaj star sem, sluh odpoveduje,
spomin je slab. — Kaj ste res tako razsodili na
vsezadnje: pojdi in ne prikaži se vež t Tako raz
sodili mojo pravdo v imenu Boga in cesarja?
Kaj ste me zato pahnili med tatove in razbojnike,
da ste po dolgem učenju iztaknili tako modrost?
C'akal sem v trpljenju in zaupanju, vi pa ste stali
za durmi in ste se smejali mojemu zaupanju. —
Raj nisem, dolu*o slišal, saj nisem natanko razu
mel ; tako niste ravnali, taka ni vaša sodba, sod
niki!"
"Le pojdi, le brž se okreni, ne prerekaj se
pravico!" je ukazal sodnik. "In hvali Boga, da
umrje.i na krščanski postelji namesto med nor« i,
kamor sodiš!"
Ubog in slab je bil Jernej, ko je slišal te be
sede.
"Tako ste se rogali meni, starcu; Bog vam
odpusti!" je rekel in se je okrenil.
Samo devet dni se je prerekal Jernej s pra
vico in njenimi aposteljni, pa je bil z» dve pedi
bolj upognjen, ko je šel preko dvorišča, in glava
sc ..ni jc tresla.
Stopil jc na ccsto, zunaj pa jc bil svetel
dan. Samo neprijazni tujci so mu prihajali naproti
in nikogar ni bilo, da bi ga Jernej vprašal in se
n;u potožil. Vse veliko mesto je bilo polno kri
vičnih sodnikov; kdor jrn je videl, se je ozrl nanj
kakor na hudodelca, ni mu privoSčil besede, ne
prisodil pravice. In .Jernej je začutil v strahu in
bridkost i je sam z Bogom.
V krčmo je sedel, da bi si odpočil. Tam pa
je videl na steni prelepo podobo in vse ca je spre
letelo, kakor radost in veliko upanje. Zakaj na
podobi je bil cesar; poln pravičnosti in usmilje
nja je bil njegov obraz.
"Čemu sem hodil ted, kod sem i-skal pravi
ce?" je obstrmol Jernej. "Mimo cerkve sem Sel
k maši, pa sem zašel med neverne razbojnike!
Ravno cesto mi je pokazal Bog, pa sem lazil po
stezah in kolovozih in sem ne pritoževal v svoji
nespameti! Namesto da bi Sel k studencu, žejen
kakor sem bil, sem Sel pit k razbrozgani luži!
Hvaljen liof!!"
eft predno se je odpočil, je vstal in je zadel
culo in se je napotil do cesarja.
XV.
Hude sanje je *anjaj Jernej. Zakaj resnica
ni in ne more biti, da bi v čistem studencu ne
bilo čiste vode, da bi v jaMiem solncu ne bilo
jasne luči, da bi v pravici, tam kjer jc ustanov
ljena in polrjena, ne bilo pravice.
Polyga je Itila pot, predolga za Jerneja, ki
je bil star in truden. Napotil se je peš, romal je.
skozi tuje vasi, preko neznanih pokrajin. Pa so
mu nekog, ko je legel mrak na polje, odpovedale
noge in sedej je na kanton ob cesti. Prišel jc
mimo mlad popolnik; bos je bil in prašen, pae
lačen tndi, oči njegove pa so gledale veselo.
"Kam, oče, kam?"
"Do cesarja!"
"Oj, oče, dolgji je pot do cesarskega mesta
in stare so vase noge; ne dospete pred tednom
dni, če romate dan in noč!"
"Dospeti moram, predno nmrjem!"
"Kaj bi, oče, pri cesarju?"
"Da razsf>di po pravici, ka oknra in pouči
krivične spdnike, ki so sc ropali starcu!"
* Popotnik jc zmajal z glavo, žalosten je po
gledaj na Jerneja, ki jc sedel na kantonu ve.s star
in sključen.
"Ne boste nič opravili, oče; težko je priti
do cesarja!"
"Zakaj težko?" sc jc začudil Jernej. "Pri
cesarju jc pravica — kje drugod, če ne pri,njem?
Kaj bom hodil k beračem kruha prosil? Štel sem
v dvoji slepoti, pa so se mi smejali in nič jim ne
zamerim. K onemu pojdem, ki ga reže po pravici
lačnim in ubogim!"
"Ne pridete do njegn, oče!"
"Kaj je v izbo zaklenjen? Ookoji in okoli ob
zidan, ograjen z ograjo do neba?"
"Čuvarji >toje tem, nikogar ne pu>te do njel
ga!"
"Kak."*' Cesarjevi cesarji, gospodarjevi go
spodarji? Kaj blcbcčcS v svoji mladi ne.spnmeti*
Po pravici sem sc napotil kam bi se napotil
nego k cesarju? Pravico deli in milost — kako
bi delil skozi zaklenjene duri, skozi ograjo in zi
dove? Napotim sc, zakaj Bog mi je dal zaupanje,
da i;c om:" . . pred koncem!"
(Dalje prihodnjič.)